SMUČINA ELAN GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXIX MESEC MAREC-APRIL - 1989 ŠT. 2 Stenmark odhaja.. Stenmark ostaja... Prvi osvojeni Stenmarkov kristalni globus leta 1976 Njegova zadnja 86 zmaga v svetovnem pokalu 1989 v ASPNU 1974-1989 16 let z Elanom Slovo od neponovljive tekmovalne kariere Za res velike zmagovalce je izvoljenih le zelo malo. Če so le-ti povezani z nami, potem se njihovih uspehov veselimo tudi mi, včasih si jih celo solastimo. Spomnimo se vrhunca In-gemarjeve tekmovalne kariere. Ob televizorju smo trepetali in navijali tako, kot za vse Elanovce. Glavni razlog je prav gotovo v tem, da je zavest o pomenu sodelovanja Elana in do sedaj največjega smučarja vseh časov kaj kmalu dobila pravo me- sto pri vseh delavcih Elana. V letih, ko se je spletla ne-razdružljiva vez med Inge-marjem in Elanom, se je v svetu zgodilo veliko zgodovinsko pomembnih dogodkov. Za nas je prav gotovo najpomembnejše, da je Elan v tem času zrastel iz tovarne športnega orodja do mednarodno usmerjene delovne organizacije, ki si je z lastno blagovno znamko in visoko kvaliteto priborila velik mednarodni ugled. TACK ingemar Slovo ■■■ memben. G. Nogler je ob zaključku svoje kariere dobil tudi zelo visoko kraljevo odlikovanje, ki ga švedski dvor podeljuje samo za najvišje dosežke. Prav gotovo sta Ingemar in Hermann združila tako slovo od aktivnega nastopanja, pomembno pa je omeniti, da se je Elan obema, poleg tega pa še Švedski smučarski zvezi odmevno zahvalil za uspešno sodelovanje. Seveda, mozaik ni popoln, če vanj ne vključimo tudi tov. Vogelnika, ki je veliko pripomogel k temu, da je Ingemar ostal z Elanom in da je bil prepričan, da ima ves čas material, ki je optimalen. Ingemarjevih 86 zmag je seveda tudi 86 Elanovih zmag in mirno lahko rečemo, da tega rekorda zlepa ne bo nihče prekosil. Tudi njegov lik je posebnost v smučarskem svetu, ki je edinstvena. Zato si Stenmarka v Elanu kar malo lastimo, take so tudi naše korenine, in zato lahko samo upamo, da bo tudi naše sodelovanje z njim v prihodnje vsaj tako uspešno kot doslej. Lahko torej rečemo: »Ingemar, hvala za tisto, kar smo skupaj dosegli, dobrodošel v Elanu v svoji novi vlogi«. Uroš Aljančič predsednik PO Ob Stenmarkovem slovesu je na doslej edinstveni slalomski tekmi šampionov zmagal Norvežan Furuseth, slavljenec je bil peti, Bojan Križaj pa devetnajsti Ob Stenmarkovem slovesu: V sredi njegova nova izvoljenka, desno Alberto Tomba To sodelovanje je bilo za Elan tem pomembnejše, saj je tako moral sprejeti izziv svetovnega trga z vsemi zahtevami. Seveda pri tem ne smemo tudi tokrat pozabiti dejstva, da takrat Elanov izdelek »ni bil dovolj dober« niti za kakovostno bistveno slabše tekmovalce — s prihodom in uspehi Ingemarja pa se je tudi ta mit prav gotovo razblinil. Ingemar pa se s svojo osebnostjo, ki jo karakterizi-ra redkobesednost in korektnost, ni priljubil samo nam, Elanovcem, ampak je postal ljubljenec slovenske publike. Tekme svetovnega pokala na strminah Vitran-ca, kjer sta se iz leta v leto merila Ingemar in Bojan, bodo ostale posebej zapisane v analih tega tekmovanja, saj so rekordni obiski gledalcev posledica vrhunskih dosežkov, ki sta jih bila sposobna samo omenjena tekmovalca in ki jih je z njima doživljal celoten avditorij. Ingemar pa je sledi svoje enkratne tekmovalne kariere pustil tudi v lastni deželi. Švedi so do njegovega prihoda že imeli nekaj dobrih alpskih smučarjev. V tem delu sveta pa so nordijski športi močno prevladovali nad alpskim smučanjem. Ingemar je hitro postal simbol mladih, ki so bili pripravljeni asketsko športno življenje svojih staršev hitro zamenjati za užitke, ki jih nudi alpsko smučanje. Nastal je val, ki je prinesel nov pogled na ta šport in ki je močno vplival tako na prodajo teh izdelkov kot tudi na izgradnjo novih kapacitet, kar je dobilo izreden razmah. Njegovi uspehi pa so močno vplivali tudi na razvoj tekmovalnega športa na Švedskem, saj je Švedska v zadnjem obdobju dala nekaj res izvrstnih tekmovalcev. Zato moramo sprejeti dejstvo, da Stenmark ni samo idol Elana, ampak tudi cele Švedske. Zato je bila v začetku aprila organizirana tudi enkratna svečanost, posvečena samo zaključku njegove tekmovalne kariere. Švedska smučarska zveza in njihov pool se namreč dobro zavedata pomena Ingemarja Stenmarka za razvoj alpskega smučanja na Švedskem in si je zato tako svečanost tudi zaslužil. Poleg recepcijskega program, kjer sta sodelovala tudi švedski predsednik g. Ing-var Carlsson in predsednik FIS-a g. Mark Hodler, je bilo v ta namen organizirano posebno tekmovanje, za katero je »pravila igre« postavil legendarni Hermann Nogler. Hermann je vsem nam dobro poznan, saj vemo, da je od trenerja reprezentance prerastel v osebnega Inge-marjevega trenerja in verjetno je posebej v zadnjih letih njegov delež pri uspehih po- SALEN — Bilo je prav simbolično, ko je po končani tekmi v slovo Ingemarja Stenmarka stopil na zmagovalni oder mladi Norvežan Ole Christian Furuseth. Zamenjal se je rod tekmovalcev. Stenmark je odšel, njegovo mesto pa je zasedel Furuseth, prav tako Skandinavec, obenem pa še iz iste mednarodne tekmovalne ekipe, ki ji je vso dolgo kariero pripadal Stenmark. Veliki tekmovalec je dobil pravega naslednika. Na tej tekmi, kakršne še ni bilo v zgodovini alpskega smučanja, je štartalo samo 22 tekmovalcev, toda seznam naslovov, ki so jih osvojili, velikih zmag na največjih tekmah, je tako dolg, da bi terjal veliko prostora. Zato je bila salenska tekma neponovljiva predstava alpskega smučanja. Privabila je blizu 20.000 gledalcev, ki so vztrajali ob slalomišču, čeprav je šel hlad v vetru in vlagi do kosti. Gledalci so znali prisrčno pozdraviti vsakega tekmovalca posebej, še zlasti pa bučno vsak Stenmarkov štart, njegove zadnje zavoje pa je spremljal fortissimo, kakršnega slovo od doslej najuspešnejšega tekmovalca v svetovnem pokalu tudi zasluži. REZULTATI: 1. Furu- seth (Nor) 50,95, 2. Tomba (It) 50,95, 3. Nilsson (Šved) 51,80, 4. Bittner (ZRN) 52,12, 5. Stenmark (Šved) 52,13, 6. Nierlich (A) 52,46, 7. Hal-varsson (Šved) 52,52, 8. Frommelt (Liech) 52,87, 9. Neureuther (ZRN) 53,00, 10. Hinterseer (A) 53,45, 11. Maver (A) 53,57, 12. Fjall-berg (Sved) 53,71, 13. Wenzel (Liech) 53,75, 14. Thoni (It) 54,25, 15. Eriksson (Šved) 54,57, 16. Gros (It) 54,51, 17. Hemmi (Švi) 54,53, 18. Ja-kobsson (Šved) 55,11, 19. Križaj (Jug) 55,19, 20. De Chiesa (It) 55,71, 21. Popangelov (Bolg) 56,30, 22. Strand (Šved) 56,52. Skulptura smučke Stenmarku Več kot trideset zastopnikov raznih organizacij in podjetij je v dve uri trajajočem posebnem programu ob solenskem slovesu nagovorilo Ingemarja Stenmarka, med njimi pa je imel častno prvo mesto prvi mož Elana Uroš Aljančič, ki je izročil Stenmarku Kogojevo skulpturo, stilizirano smučko, najvišje priznanje Elana za posebne tekmovalne dosežke, kakršno je doslej dobil le Bojan Križaj, ko je prenehal tekmovati. • Tudi konec Stenmarkove tekme v Siilnu je minil v znamenju Elana. Uroš Aljančič se je v gladki švedščini zahvalil švedski smučarski zvezi na dolgoletno sodelovanje, ki naj bi bilo tudi vnaprej nadvse plodno, švedskim smučarskim delavcem pa predal tradicionalnega Elanovega bloškega smučarja. Na sprejemu, ki mu je prisostvoval tudi švedski premier Ingvar Carlsson, je Uroš Aljančič poudaril, da se je v obdobju, ki je imel v mednarodni tekmovalni areni pečat Ingemarja Stenmarka, tudi v begunjski tovarni športnega orodja marsikaj spremenilo. Elan je v tem času prerasel iz majhnega podjetja v proizvajalca, ki je zaslovel po vsem svetu. Stenmark je bil zmeraj dobrodošel gost pri nas, kar dokazujejo tudi tisoči gledalcev, ki so ga prišli pozdravljat na tekme za svetovni pokal v Kranjski gori. Za dolgoletno sodelovanje je Elan nagradil tudi Hermanna Noglerja, ki mu je Vinko Bogataj izročil Boljko-vo skulpturo bloškega smučarja. Prisrčen aplavz je dobil tudi Tone Vogrinec, ki je v imenu Smučarske zveze Jugoslavije poklonil Stenmarku originalno masko kurenta rekoč: »Ingemar, kurent, ki ga dobro poznaš z največjih tekem, kliče pomlad, v imenu naših smučarjev pa ti želim po tako uspešni tekmovalni karieri novo pomlad.« Domiselno darilo je Stenmark dobil tudi od organizacijskega odbora smučarskega teka Vasa — za prihodnje leto so ga povabili na njihovo slovito prireditev in mu podelili tudi že štartno številko 86, številko, s katero je postal živa legenda svetovnega pokala, zakaj njegovih 86 zmag ne bo zlepa presegel nihče. Zanimivo je bilo tudi darilo smučarske organizacije ZRN, ki ga je slavljencu predal nekdanji slalomski as Christian Neureuther — brezplačna karta za vse žičnice v ZRN za vse življenje. Na slovesnosti niso pozabili tudi na Stenmarkovega serviserja Jureta Vogelnika, ki je iz rok Hermanna Noglerja dobil čudovito kristalno kroglo, simbol svetovnega pokala, v katerem je nenehno skrbel za šampionove smuči. Slovesnost je minila, kakor je Stenmark ves čas želel, brez nostalgije po minulih časih, ganjenost je prevzela le 68-letnega Hermanna Noglerja, nekdanjega italijanskega reprezentanta, šefa italijanske reprezentance in dolgoletnega Stenmarkovega trenerja, za katerega je Stenmarkovo slovo od tekem slovo od smučanja. Eno od pogostih vprašanj, ki so ga Stenmarku zastavljali ob slovesu, je bilo, kaj bo počel sedaj, ko je postavil tekmovalne smuči v kot. »Sodeloval bom še z Elanom; nato z japonskim podjetjem oblačilne stroke in pri popularizaciji nekaterih smučarskih središč na Švedskem,« je Stenmark že kar vajen odgovora. Stenmarkov dolgoletni spremljevalec na vseh tekmah, Jure Vogelnik, Elanov serviser, ki je s Stenmarkom že od njegove prve zmage v svetovnem pokalu leta 1974 v Madonni di Cam-piglio. Stenmark ni nikoli zamenjal ne znamke smuči ne serviserja. Tako se je tudi za Vogelnika v Salenu končalo pomembno življenjsko obdobje. Pred tekmo v Salenu je Stenmark dejal Vogelniku: »Jurij, tokrat ti ni treba pripraviti smuči.« Izkušeni Stenmarkov serviser pa je, kot že na tolikih tekmah doslej, tudi tokrat pripravil švedskemu reprezentantu smuči. Zadnjikrat v neponovljivi tekmovalni karieri velikega tekmovalca. DELO — Jože Dekleva Svetovno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah 'tfORLD JUfy, ,P1N|CHAMPIQNSHIPS PRt_2 - 9 Jf M IfVJFlVI-U MT. ALYESKA Tekmovalci v SL: 1. Bezgameli, Italija 2. Grilc, Jugoslavija Svetovno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah na Aljaski se je končalo uspešno za Elan, saj so mladi tekmovalci osvojili kar štiri medalje. Tekmovanje se je odvijalo v za nas povsem neznani Aljaski. Anchorage je precej veliko mesto, saj šteje kar 150 000 prebivalcev. Smučišča so oddaljena od mesta slabih 100 km in so zelo lepa in precej razgibana. Zelo zanimiva je tudi izredna bližina morja, saj je bil cilj tekmovanj na nadmorski višini 20 m. Samo smučarsko središče je dokaj mlado, saj je staro dobrih 15 let in ga upravljajo Japonci, ki so ga pred petimi leti kupili od Američanov. Anchorage kandidira tudi za organizacijo ZOI. Na prvenstvu so na Elanovih smučeh nastopili tudi štirje švedski tekmovalci in tekmovalke. Z njihovim nastopom smo lahko izredno zadovoljni, saj je dosedaj precej neznani Peter Olsson z visokimi štartnimi številkami dosegel izjemne rezultate. Osvojil je srebrno medaljo v VSL, bil 10. v SGS in 10. v SL. Nekaj smole je imela Ylva Noven, ki je bila po prvi vožnji slaloma tretja, v drugi pa je napravila napako in odstopila. Na Švedskem imamo zelo močno moško in žensko ekipo na naših smučeh, ki bo lahko v prihodnje uspešno nadaljevala svojo tekmovalno pot v članski konkurenci. Prijetno presenečenje pa je bil tudi naš tekmovalec Matej Jovan, doma iz Ilado- Levo od Grilca Peter Olsson, Švedska Matej Jovan vljice, ki je osvojil bronasto medaljo v super VSL in srebrno v kombinaciji. Zelo soliden je bil tudi v smuku, saj je z zaostankom 1,7 sek. zasedel 14. mesto. Lanski mladinski svetovni prvak Gregor Grilc je osvojil srebrno medaljo v slalomu in 5. mesto v super VSL. Pri dekletih je bila Šehovi-čeva sedma v SL in Barbara Brleč 14. v VSL. Na prvenstvu je nastopilo 10 tekmovalcev in tekmovalk iz Jugoslavije in Švedske na Elanovih smučeh. Za tekmovalno službo Zdravko Jazbec Tekmovalni uspehi na smučeh Elan 88/89 ALPSKE DISCIPLINE Liberec Jon Inge Kjorum 1. Svetovno prvenstvo — VAIL Harrachov Oberhof Jan Boklov Ole Gunnar Fidjestol Mateja Svet 1. mesto SL Chamonix Jan Boklov Armin Bittner 2. mesto SL Harrachov Ole Gunnar Fidjestol Tomaž Čižman 3. mesto Super VSL Mateja Svet 3. mesto VSL Zmage — klasična kombinacija St. Moritz NOR (T. A. Bredesen, B. J. Elden) 2. Svetovni pokal Saalfelden Trond Arne Bredesen Armin Bittner 1. mesto SL Obervviesenthal Kurt Tore Apeland Ole Furuseth 1. mesto VSL Reit im Winkl Trond Arne Bredesen Mateja Svet 2. mesto VSL Breitenwang Bard Jorgen Elden Oslo Trond Einer Elden Zmage Falun Trond Einer Elden Slalom St. Anton Armin Bittner Lake Placid Trond Arne Bredesen Slalom Kitzblihel Armin Bittner 12 drugih mest Veleslalom Aspen Ingemar Stenmark 15 tretjih mest Slalom Furano Ole Furuseth WORLDLOPPET Veleslalom Shigakogen Ole Furuseth 10 drugih me t Orjan Blomqvist 1. mesto 3 tretja mesta Zmage Pozdrav s svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah Vam poHI/a jugoslovanska alpska smučarska reprezentanca Yugoslav alplne skl team sends you many greetlngs trom the World alplne skl championship S VAIL BEAVERCREEK 1989 WORLD ALPINE skichampionships Jcf . f V J^7/iau^eo, / /f .... |aaku,V1 ■fu«*..-m 'H*- (k^U^. KLASIČNE discipline 1. Svetovno prvenstvo — Lahti Trond Einer Elden 1. mesto Trond Arne Bredesen 3. mesto Matti Nykanen 3. mesto Finska(Nykanen, Laakkonen) 1. mesto Norveška (Kjorum, Fidjestol, Bratten) 2. mesto Norveška (N. Skeime) 3. mesto Norveška (T. E. Elden, Bredesen, B. J. Elden) 1. mesto Švica (Glanzmann, Schaad) 2. mesto 2. Svetovna pokala Jan Boklov Dieter Thoma Trond Arne Bredesen Zmage — skoki Thunder Bay Thunder Bay Lake Placid Lake Placid Sapporo Sapporo Oberstdorf Garmisch Innsbruck Bischofshofen 1. mesto 3. mesto 1. mesto klasič. kom. klasič. kom. 90 m skak. — skoki 90 m skak. — skoki 90 m skak. — skoki 4x5 km klas. kombinac. klas. kombinac. skoki skoki klas. kombinac. Dieter Thoma Risto Laakkonen Jan Boklov Vegard Opaas Matti Nykiinen Jan Boklov Dieter Thoma Matti Nykanen Jan Boklov Mike Holland 65 km Konig Ludwig Lauf 70 km TRANSJURASSINNE 55 km AM. BIRKEBEINER 55 km BIRKEBEINER RENNET AKROBATSKO SMUČANJE 1. Svetovno prvenstvo Anders Blomqvist Anders Blomqvist Orjan Blomqvist Drjan Blomqvist Philippe Laroche 3. mesto skoki 2. Svetovni pokal Philippe Laroche 2. mesto skoki Alain Laroche 3. mesto kombinacija Zmage skoki Tignes Andre Quimet prosti slog Calgary Lee Lee Morrison prosti slog Breckenridge Lee Lee Morrison skoki Breckenridge Philippe Laroche kombinacija Calgary 4 druga mesta 9 tretjih mest Alain Laroche VARI IfSMASrHtMCAPl* PA SKIDOR l-AKTTS. HNl-AND 17.212 m m m mi Novica — Svetovna mladinska prvenstva in Elanovi tekmovalci 1989 — 1. mesto K. Johansen (NOR) - skoki — 1. mesto T. E. Elden (NOR) — klas. kombinac. — 1. mesto NORVEŠKA (T. E. Elden ...) - klas. kombinac. — 2. mesto JUGOSLAVI- JA (Januš, Kropar, Petek, Kopač) — skoki — 3. mesto NORVEŠKA (K. Johansen) — skoki — 2. mesto P. OLSSON (ŠVE) — veleslalom — 2. mesto G. Grilc — slalom — 2. mesto M. Jovan — kombinac. — 3. mesto M. Jovan — super G Tone Stare Prodaja smuči v letu 1989 Perspektive po sejmu ISPO v Munchnu Na sejmu »ISPO« Sejem je potekal v nekoliko manj živahnem vzdušju kot prejšnja leta, saj beležimo že drugo slabo zimo v svetu in se je svetovni trg pri alpskih smučeh znižal za 10—20 %, pri tekaških pa za 40—50 % glede na stanje pred dvema letoma. Obenem pa se jasno vidi trend rasti softwara, ki ga kot dopolnilni program ponujajo že skoraj vsi svetovni proizvajalci smuči. Velikih tehničnih novosti pri smučeh na sejmu ni bilo, z novim svežim designom pa sta prednjačila K2 in Elan. Zanimanje za Elan je bilo občutno večje kot v zadnjih dveh letih (nova kolekcija, Bittner, zanimiv razstavni prostor, . . .). Organizirana konferenca s predstavniki firm v tujini in individualni razgovori z zastopniki z vsega sveta so potrdili naše ocene o možnostih prodaje v tem letu. RC modeli so v celoti razprodani, kar pomeni, da smo Detajl s sejma Na sejmu ISPO 89. Armin Bittner deli avtograme njem koledarskem letu zaradi objektivnih razlogov prišlo do cca. 10 % upada naročil v proizvodnji. Kljub temu načrtujemo, da se bo vrednostno svetovna prodaja naših smuči ohranila na istem ni- voju kot lani. Med državami kupci pričakujemo največji padec na Švedskem, v ZDA in Kanadi, največji porast pa v ZRN, na Norveškem in na Japonskem. Tone Jeglič takorekoč uganili potrebe naših kupcev. Večji problem je pri OMNI in RENTAL programu, kjer se obeta nižje naročilo od predvidenega, razliko pa bomo pokrili z izdelavo snow boardov v sendvič konstrukciji ter s predhodno proi? vodnjo in izdobavo OMNI smuči designa 1990/91. Na ta način bo proizvodnja v Begunjah normalno potekala po sprejetem proizvodnem planu. Pri tekaških smučeh, pri katerih je padec povpraševanja znatnejši, so težave večje, saj nam glede na sprejet proizvodni plan manjka za okoli 20.000 parov naročil. S tem v zvezi smo že znižali plan proizvodnje za 14.000 parov (TM modeli za 10.000 parov, SR modeli za 4.000 parov), preostalih 6.000 parov pa bomo poskušali z intenzivno akcijo ponuditi tržišču, zlasti v vzhodnih državah. Glede proizvodnje v Avstriji je situacija dosti ugodnejša, saj trenutno izkazujemo nepokritost z naročili le pri najcenejši smučki v poli-uretan konstrukciji, ki jo bomo razmeroma lahko nadomestili. V ognju imamo tudi povpraševanje zahodnonemške verige trgovin MSE v 14 državah sveta, ki bi jim preko naših zastopnikov v teh državah ponudili dodatne količine alpskih smuči. Glede prodaje starih zalog vidimo največje možnosti prodaje v t. i. eksotičnih deželah, ter v Jugoslaviji in Vzhodni Evropi. Glede na rezultate sejma lahko zaključim, da smemo optimistično gledati v prihodnost, čeprav bo v letoš- Die de utsvhv Skiiuuioiudnumnsvhaft § RriiJJl voh (Ivu Skinvltmeistvrs< liaften nordisvh /9.V9 l.ahii/1'innUmd //yUf /f VI ,. LŠM < ■ f /, />r. , . U * ' ’ / er,{. KS Z?* Div dvutsvhv SkinatUmalmaimscIiaft Rriijit von den Skin vllnivistvrsvhaftvn alpin 1989 _______ \ 'ail-ifeaver Cttek/VSA /j / I -- /iMbiUOM' . > SC**'*' ' ' / (S /7/»^ . , o>7 , jtMjk V <• jM- - K EZ.AA/ NOKIA MOKI AIOKIA [JOKl, /o^° v sl5uPni uvrstitvi svetovnega pokala v skokih 1988/89 na zaključku v Planici Nova smučka Marsikdo med vami je že videl smuči, ki so v konici in peti ekstremno široke, v sredini pa ožje od »normalnih« smuči. Še več pa je takih, ki teh smuči ne poznate. To in pa stalna vprašanja, če res nimamo pametnejšega dela, me je pripravilo do tega, da vam bom poskusil na kratko predstaviti osnovno idejo teh smuči. Začelo se je poleti leta 1987, ko se je Juretu Franku (vodja laboratorija v Inštitutu) porodila zamisel, da bi se po matematični poti dokopal do natančne in splošne teorije o izvedbi smučarskega zavoja. Najbrž je najbolje, če za razlago uporabim kar njegov model (skica). nija. Reguliramo jo z debelino sredice. Vhodni podatki za ta del programa so geometrijske značilnosti smuče, zahtevana upogibna linija in lastnosti vgrajenih materialov. Končni rezultat tega programa (širine smuči in debeline sredice) omogoča izdelavo vseh sestavnih delov, pa tudi kontrolo gotove smuče (izračunani povesi v posameznih točkah). Ob koncu leta je bilo že izdelanih prvih pet parov smuči. Že prvi testi so dali pričakovane rezultate. Smuči so zelo lahko vodljive. Zavoj se lahko začne in izpelje po robniku (brez oddrsavanja). Potreben je le primeren od- Svetovni pokal v smučarskih skokih so v letošnji sezoni uspešno obvladovali skakalci na Elanovih smučeh. Posebej uspešen je bil prvi del sezone, ko so skakalci na naših smučeh zmagali na 13 tekmah. Silno težko je meriti ali samo ocenjevati učinke, ki jih prinaša udeležba v tem delu smučarskega »cirkusa«. Na vsak način je to ena izmed cenejših oblik pridobivanja in ohranjanja našega ugleda uspešnega proizvajalca smuči. Vsekakor pa je to le eden od segmentov izgrajevanja ugleda, oz. tržne znamke, ki pa ga ne smemo precenjevati. Zato mora tudi kvantiteta udeležbe v svetovnem pokalu imeti svoj vrh v vrhunskih rezultatih, ki pa so bili v letošnji sezoni z osvojitvijo kristalnega pokala za skupno zmago v svetovnem pokalu Jana Boklova gotovo doseženi. Večina zmag je bila doseženih na najbolj odmevnih tekmovanjih v začetku sezone in na medijsko odmevni Intersport turneji. Relativno manj so bili skakalci uspešni na kasnejših tekmah na svetovnem prvenstvu in finalu v Planici. Weissflog se je z izredno serijo v zadnjem delu sezone prebil na drugo mesto v skupni uvrstitvi. Razporejenost kvalitetnih skakalcev, ki uporabljajo naše smuči po vseh močnih skakalnih reprezentancah ter dejstvo, da glavni potencialni zmagovalci za prihodnje sezone uporabljajo Elanove smuči, nam zagotavljata uspešno nastopanje tudi v bodoče. Pomemben pogoj za Jan Bokloev — zmagovalec svetovnega pokala v skokih to pa je tudi nadaljevanje uspešnega dela vseh, ki so v Elanu vključeni v proces razvoja in izdelave skakalnih smuči, in angažma na področju tekmovalnega servisa. Upamo pa, da bo uspešnost, ki je bila potrjena tudi pri organizaciji letošnjega tekmovanja v Planici, kljub izredno neugodnim snežnim pogojem, ponovno potrdila tudi jugoslovanska skakalna ekipa in da je bila letošnja relativno neuspešna sezona le predah pred novimi uspehi. Primož Finžgar Kot najbrž veste, je vsako krivočrtno gibanje v naravi sestavljeno iz gibanj po krožnih lokih z različnimi polmeri, ki zvezno prehajajo eden v drugega. Če hočemo smučo prilagoditi takemu gibanju, da bi tako čim bolj zmanjšali odpore med vožnjo, mora imeti dotikalne linije med smučo in snežno podlago pri vseh nagibih čim bolj natančno obliko krožnega loka. Na tej osnovi je bil izdelan računalniški program za izračun potrebnih podatkov za izdelavo smuči. Najpomembnejša je velikost stranskega loka. Ta je odvisna od hitrosti smučanja in polmera zavoja, ki ga je potrebno izpeljati. Oba podatka dobimo kot povprečni vrednosti pri nekih vnaprej določenih pogojih. Zelo pomembna je tudi razporeditev togosti po dolžini smuči — upogibna li- klon smučarja. Čim bolj se smučar nagne v zavoj, tem ostrejši zavoj lahko izpelje. V zavoju so smuči zelo mirne in stabilne, pri vožnji naravnost pa pride do izrazite smerne nestabilnosti. Lahko celo rečem, da so za »smukače« te smuči nevarne. Le-tem pa se smuči tudi niso namenjene. In kako naprej? V začetku sva bila samo dva prepričana, da je ta pot pravilna. Mislim, da se nama je sedaj pridružila večina tistih, ki so te smuči preizkusili. Jasno pa je, da pri takem načinu razvoja, kjer se ne moreš opreti na obstoječe izkušnje, traja nekaj dlje, preden prideš do popolne rešitve. Prepričan pa sem, da bodo te smuči v kratkem dostopne tudi širšemu krogu smučarjev. Pavel Škofič Ob zaključku svetovnega pokala v smučarskih skokih — Planica ’89 Silvo Poljanšek v. d. član PO za trženje SILVO POLJANŠEK, rojen 1951. leta, po poklicu diplomirani ekonomist, v Elanu zaposlen od 10. 8. 1987 kot direktor marketing sektorja, je bil 2. III. 1989 imenovan za vršilca_ dolžnosti člana PO za TRŽENJE za dobo 6 mesecev. PREDSTAVITEV NJEGOVEGA PROGRAMA DEI.A 1. DOLOČITEV POSLOVNIH CILJEV ZA NIVO DELOVNE ORGANIZACIJE Osnovni cilj, ki ga želimo doseči, je maksimiranje dobička v posameznih proizvodnih programih in v programu trgovskega blaga. Za dosego tega cilja pa moramo obvladati vse materialne in finančne tokove, ki vstopajo v proizvodni proces, da bi lahko optimizirali proizvodnjo in s tem prodajo. Obvladovanje proizvodnega procesa mora biti tesno povezano z ustreznim marketinškim pristopom, ki se odraža predvsem v pravilnem definiranju tržnih ciljev, ki morajo izhajati iz potreb tržišča, oz. kupcev. Drugi cilj, ki ga želimo doseči, je enakomerna porazdelitev poslovnega rizika na komparativna področja poslovanja preko diverzifikaci-je proizvodnega programa, poslovno-tehničnega sodelovanja in skupnih vlaganj. Operativni cilji za področje trženja izhajajo iz sprejetega gospodarskega načrta in so sledeči: — utrditev, oz. povečanje tržnih deležev — izboljšanje vrednostne strukture prodaje proizvodov — odpiranje novih potencialnih tržišč — razvoj in prodaja novih proizvodov — analiza prodajnega programa in opuščanje nerentabilnih proizvodov — marketinške aktivnosti, usmerjene v povečevanje image-a Elana in utrjevanje poznavanja blagovne znamke — uporaba novih prodajnih metod in tehnik. 2. STRATEŠKI, TAKTIČNI IN OPERATIVNI PIAN TRŽENJA Strateški plan trženja mora v prvi vrsti vsebovati real- no opredeljeni tržni delež za posamezne vrste proizvodov, opredeljeno trgovsko mrežo, način tržne promocije in realno oblikovano ceno. Prodajna cena mora vsebovati polno lastno ceno in določen odstotek dobička na enoto proizvoda. Priprava strateškega plana prodaje mora vsebovati večje število različnih variant posameznih tržnih situa- cij in sicer z upoštevanjem vseh elementov strateškega plana. Na osnovi postavljenega cilja, to je maksimalnega dobička izberemo najbolj ugodno varianto. Taktični plan vsebuje konkretne odločitve o spremembah, zamenjavi, dopolnitvi, oz. ukinitvi posameznega proizvoda, vzpostavitvi potrebnih distribucijskih kanalov, marketinških aktivnosti in odgovorov na postopke konkurence na trgu. Operativni plan vsebuje vzpostavitev in vzdrževanje poslovnih zvez, pošiljanje ponudb, sklepanje pogodb, zbiranje in obdelavo naročil, izpolnjevanje naročil, spremljanje zalog, fakturiranje in izterjavo terjatev in reševanje eventuelnih reklamacij. 3. PLAN MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI V podporo operativnim planom marketinških aktivnosti, ki je narejen na osnovi vrednostnih planov prodaje, zagotavlja uspešnost prodaje. Z usmerjenim planom marketinških aktivnosti želimo doseči učinkovito porabo vloženih sredstev. Za usmerjeno in racionalno porabo Glede na to, da podrobno poznam kadrovsko problematiko marketing sektorja, samo delno pa problematiko celotnega področja trženja, ne morem natančno oceniti vseh razpoložljivih kadrov. Prav gotovo je vzpostavitev ustrezne informacijske povezave med proizvodnjo in prodajo tisto področje, ki mu bomo namenili večjo pozornost. Od razpoložljivih kadrov pa pričakujem aktiviranje notranjih rezerv za aktivnejše vključevanje v operativni plan. 5. ZAKLJUČEK Realizacija navedenega koncepta je mogoča le ob popolni podpori celotne poslovodne strukture. Zavedam se, da predlaganega koncepta ni mogoče vpeljati čez noč pač pa ga moramo smatrati kot stalni proces, s katerim bomo spreminjali poslovno miselnost sodelavcev iz klasično prodajnega koncepta v sodoben marketinški koncept, kar pa seveda ne pomeni le poimenovanja določenega sektorja v marketing sektor. Doseči moramo vsebinsko spremembo poslovne miselnosti vseh sestavnih delov v podjetju v smeri marketinškega koncepta, pri čemer moramo upoštevati subjektivne (kadre) in objektivne faktorje (tehnologijo in tržne potrebe), ki vplivajo na vsako spremembo v podjetju. Silvo Poljanšek sredstev je potrebno zasledovati prodajne cilje in izdelati kriterije, ki bodo omogočili boljšo kontrolo uspešnosti posameznih aktivnosti. Plan tekmovalne službe mora izhajati iz operativnih ciljev prodaje v tesni poveza- vi z ostalimi promotivnimi akcijami na tekmovanjih, predstavitvah, v medijih, na testiranjih in posebnih akcijah. Tekmovalna služba postavlja svoje podcilje, ki se izražajo v opredeljenih kriterijih za formiranje Elanove mednarodne ekipe. Opredeljeni kriteriji določajo pogoje za angažiranje posameznih tekmovalcev in razdelan sistem sodelovanja v posameznih nacionalnih poolih. Plan ekonomske propagande je sestavljen iz dveh delov in sicer iz dela plana stroškov institucionalne propagande firm, ki skrbi za utrjevanje in širjenje po-znavnosti firme kot celote. Drugi del plana stroškov propagande vsebuje aktivnosti, materiale, akcije' na področju ekonomske propagande, ozko specializirane na posamezne proizvodne programe in programe trgovskega blaga. 4. KADROVSKA ZASEDBA Navedeni koncept dela in ciljev je mogoče uresničiti le z ustreznimi kadri, ki bodo sposobni uresničiti marketinški koncept organizacije. Ryon AB, reorganizacija in strateški razvoj Glede na to, da se iz Ryona AB, Švedska, že dalj časa nismo javljali se zdi potrebno, da vam hkrati z informacijami o preteklem in tekočem poslovanju damo vpogled tudi v prihodnji razvoj firme ter splošen pregled poslovanja tako na Švedskem kot na splošno na skandinavskem tržišču. Splošnih finančnih kazalcev ne bomo še enkrat ponavljali, saj ste bili z njimi seznanjeni ob obravnavi bilance zunanjih firm. Pač pa bomo poudarek dali podatkom, ki so zanimivi tako za Elanov asortiman kot za asortiman Selecta kot vodeče Ryonove agenture izven zimskega programa. Splošni pregled leta 1988 Tekom leta 1988 smo si na eni strani prizadevali reševati tekočo problematiko kot: — organizacijsko-kadrovska vprašanja, — problematiko v zvezi z računalniško obdelavo podatkov, — probleme prodaje zaradi tople zime ter povečanje Elanovega imagea na samem tržišču, — utrditev prodaje Elanovega modrega programa na švedskem tržišču, na drugi strani pa v skladu tako s finančnimi kot s časovnimi možnostmi najti rešitve za boljšo in uspešnejšo Elanovo/Ryonovo prihodnost na švedskem trgu. Rezultati so že vidni, s posodobljeno organizacijo dela ter odgovarjajočimi kadrovskimi spremembami so doseženi zavidljivi rezultati zlasti v Elanovem in Selectovem programu. Nekaj statističnih podatkov pove veliko o samem poslovanju: 1985 1986 1987 1988 Elan alpski program Elan tekaški program 33.096 23.414 35.432 34.795 46.595 38.238 parov smuči 39.824 32.882 parov smuči Skupaj 56.510 80.227 86.419 71.120 parov smuči Select program skupaj 56.051 67.014 80.782 81.285 žog Če k tem rezultatom dodamo velikanski napredek na področju tekmovalnega programa (prej prodano cca 500 parov RC smuči letno. V letu 1988 pa 2.439 parov; prodaja Elanovega HI-TEC programa se je s prejšnjih cca 200 parov letno v letu 1988 povečala na 2.372 parov), lahko ugotovimo, da želje-ne cilje v celoti dosegamo. Pri Selectovem programu je poleg vidnega kvantitativnega napredka razveseljujoč predvsem kvalitativni skok, ki ga najlaže ponazorimo s podatki o prodaji t. i. match žog: 1985 1986 1987 1988 Nogomet 9.056 11.019 12.539 17.719 Rokomet 5.014 6.016 7.769 8.906 Skupaj 14.070 17.035 20.308 26.625 1985 1986 1987 1988 Tržni delež Elana v % 14 17 20 21,2 Ter v razmerjih do naših največjih konkurentov, ki imajo po statističnih podatkih naslednje tržne deleže: Rossignol cca 11,0% Atomic cca 10,6 % Fisher alpske cca 13,0 % Fisher tekaške cca 13,0 % K 2 cca 6,0 % Karhu tekaške cca 21,1 % Z Elanovim položajem smo lahko več kot zadovoljni. Naša naslednja naloga in splošna težnja naše poslovne politike pa je zadržati kvantitativni indeks ter povečati vrednostni indeks v Elanovo korist v primerjavi z Elanovimi konkurenti in švedskim tržiščem nasploh. Vemo, da to ne bo lahka naloga, še zlasti po topli zimski sezoni 88/89 (po švedskih statističnih podatkih je bila pretekla zima najtoplejša v zadnjih 200 letih), verjamemo pa, da bomo s skupnimi močmi Ryona/Elana zastavljeno poslovno politiko še naprej razvijali in dosegali zastavljene cilje poslovanja. Poleg reorganizacije dela zmanjšanje vseh operativ- Poleg teh kvantitativnih in kvalitativnih podatkov o rezultatih Elana/Selecta lahko danes rečemo, da smo z reorganizacijo poslovanja in načinom prezentacije uspeli prevzeti vodilno vlogo na švedskem trgu tako z Elanovim kot s Selec-tovim programom. Danes je vsem konkurenčnim firmam na Švedskem znano, da je edino Elan v programu vseh centralnih kupcev, če pa temu dodamo še, da je npr.: Intersport zmanjšal število dobaviteljev s 7 na 4, Fritem-Sportia zmanjšala število dobaviteljev z 8 na 4 KF pa ostal samo pri enem glavnem dobavitelju in to Elanu, potem ostaja dejstvo, da je bila reorganizacija poslovanja začenši od Elana Begunje pa preko nas morda potrebna že davno prej. Posebno želim poudariti, da so se v preteklem letu mnogo bolje odzivale proizvodno-prodajne enote tako v Begunjah kot v Brnci ter oblikovalska in tekmovalna služba in uspehi samo potrjujejo. Da je tudi v bodoče nujno potrebno razvijati medsebojno razumevanje, če želimo dosegati dobre poslovne rezultate in na ta način utrjevati lasten položaj na posameznih trgih. K navedenim podatkom kaže dodati še, da smo kljub zmanjšani skupni kupni moči tržišča našega blaga povečali Elanovo prisotnost, kar se vidi iz naslednjih indeksov: in prodajnih kazalcev smo bili prisiljeni tudi stabilizirati in posodobiti računalniško organizacijo dela. Če upoštevamo, da je vzporedno z Ryonovo prodajno politiko tekla tudi normalna razvojna politika prodaje Elanovega modrega programa, lahko ugotovimo, da smo na Švedskem tržišču vidno utrdili prodajo kompletnega Elanovega proizvodnega programa. To kar nas je v teku 1988. leta najbolj mučilo in kar je bila zmerom vprašljiva točka Ryonovega programa, je program konfekcije. Topla zima je na tem že prej nesi-gurnem tržišču vidno zmanjšala prodajo in postavila vprašanje nadaljnjega razvoja tega programa v prihodnje. Dobro bo treba premisliti, ali je organizacija Elan International najboljša rešitev, da se upremo strahotni svetovni konkurenci na tem področju. Leto 1989 in strateški razvoj Ryona do leta 1992 Tu ne bi šli v neke podrobne statistične podatke, ampak bi z nekaj osnovnimi črtami samo nakazali glavne naloge, oziroma cilje začrtane politike in razmišljanja o njeni uresničitvi. Poudarili smo že, da je zelo topla sezona 88/89 še otežila položaj na že tako negotovem tržišču, vendar želimo zastavljene naloge vsekakor uresničiti ter tako za Elanov kot Selectov program obdržati kvantitativne in kvalitativne indekse, ki smo jih na Švedskem tržišču dosegli. Poleg tega smo si za navedeno obdobje začrtali naslednje razvojne projekte: 1. Preseliti firmo na jug Švedske in na ta način uresničiti dolgoletno težnjo Elana/Selecta, da bi bil v središču tržišča, kar bi pomenilo nih stroškov, ki so vezani za sedanje poslovanje in lokacijo. 2. Obnoviti registracijo firme Elan na Švedskem trgu ter postaviti osnovne parametre za nadaljnji razvoj na celotnem skandinavskem tržišču. 3. Dopolniti asortiman firme z izdelki, ki so strogo vezani na program Elana/Selecta, in na ta način dvigniti image in kvaliteto poslovanja firme nasploh. 4. Razviti organizacijo do take ravni, da bi v bližnji prihodnosti centralno opravljala koordinacijo dela za celo Skandinavijo (Danska, Norveška, Švedska, Finska), in na ta način izločiti raznolikost poslovanja od prodajno-promotivnih aktivnosti pa do nadaljnje obdelave tega tržišča. 5. Po preselitvi firme na jug postopoma prevzeti plasma Elanovega modrega programa na celotnem skandinavskem področju in na ta način poenotiti tudi to področje Elanovega prodajno-proizvodnega programa. Kot je videti iz zgornjih projektov, že sedaj razmišljamo o letu 1992, letu, ki bo v mnogočem spremenilo način poslovanja znotraj Evrope (zaradi njenega zapiranja v skupno evropsko tržišče). Da bi to leto pričakali brez večjih težav, so te priprave nujne in pogoj za še uspešnejši razvoj Elana v prihodnosti. Upamo, da ste s tem dobili vpogled v naše dosežke, želje, cilje ter prizadevanja, da jih s skupnimi močmi uresničimo in tako ustvarimo možnosti za razvoj Elana tudi na drugih tržiščih. Prisrčno vas pozdravljamo s sloganom Z ELANOM ZA ELAN. Nikola Sumina-Laufer V Zagrebu odprt Elanov športni boutique Po večmesečnem delu je ponovno zablestela naša prodajalna v Zagrebu. Je na izredni lokaciji v Domjaničevi ulici, v bodočem trgovskem središču mesta. Brez izrazite tovrstne konkurence ima vse pogoje za dobro delo. Iz neprimernega prodajnega prostora, pisarne in pomožnega skladišča smo z novo rešitvijo arhitekta R. Sti-pičeviča prodajni prostor povečali za cca 25 mz. Tako je zdaj ves prostor namenjen prodaji. Z zadostnim prostorom za zaloge pa odpade potreba po posebnem skladišču. S svojo ponudbo blaga vrhunske kvalitete, kar 70 % našega blaga, ponosno nosi naziv »ŠPORTNI BOUTI-QUE«. Zato ni slučaj, da je tak prostor, gotovo največji v Za- grebu, 17. III. 1989 odprl predsednik mestne skupščine dr. Mato Mikic. Od povabljenih gostov so se otvoritve udeležili predsednik skupščine občine Maksimir Milan Bura, Dušan Dadaso-vič, predsednik IV. občine in predsednik komiteja za gospodarstvo Miroslav Babič. Naši znani reprezentanti e Dušan Puh, Dubravko Šimenc, Bruno Gudelj, Darja Deškovič, so pred televizijskimi kamerami dali veliko priznanje naši delovni organizaciji. Na otvoritvi sta s strani Elana sodelovala član PO Silvo Poljanšek in Miran Lakota, ki sta tov. Mikiča in ostale goste seznanila z našo delovno organizacijo, z našo proizvodnjo in z načrti za bodoče. Šest zaposlenih delavcev namesto prejšnjih deset se je odločilo, da bodo delali cele dneve, brez nadur, dokler bo to potrebno. In zače- lo se je odlično. V sedmih dneh dela je bil dosežen promet v višini 145 miljonov dinarjev. Čestitamo! Tako bo naša maloprodaja povečala svojo letno realizacijo za 760.000 DEM. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je maloprodaja v prvih dveh mesecih presegla plan za 19%, kar je rezultat zavedanja odgovornosti. Prioritetna naloga v tem letu je povečanje realizacije v Titogradu za nadaljnjih 30%. Prepričani smo, da nam bo to z razširitvijo asortimana in z izkoriščanjem celotnega prodajnega prostora tudi uspelo. S tem bo maloprodaja ob zmanjšanju obstoječih zalog izvršila predvidene naloge. Vladimir Stošič KIP po enem letu dela Mineva prvo leto odkar smo v Elanu ponovno aktivirali krožke za izboljšanje proizvodnje (KIP). Prav je, da ob obletnici na kratko analiziramo delo in aktivnosti, ki so se v minulem obdobju odvijale v krožkih. Glede na to, da situacijo poznam v programu smuči, se navedbe nanašajo samo na ta program. V programu smuči delujeta dva krožka in sicer: — na lepljenju smuči pod vodstvom tov. Milana Debeljaka, — v nadaljnji obdelavi alpskih smuči pod vodstvom tov. Avgusta Pirkoviča. Oba krožka redno delujeta, udeležba na sestankih je v redu, ravno tako tudi aktivnost. Analiza dela krožkov na lepljenju nam pokaže, da je imel krožek do sedaj 16 sestankov s skoraj 100 % udeležbo, da je obravnaval predvsem problematiko, na reševanje katere v pretežni meri lahko vplivajo člani krožka s sodelavci, da je komisiji za inovacije prijavil 5 tehničnih izboljšav ali koristnih predlogov, kar je povprečno ena realizacija na tri sestanke. S strani strokovne službe so bili vsi predlogi ocenjeni pozitivno, istočasno pa vsi tudi že realizirani. Konkretni izračuni čiste gospodarske koristi realiziranih predlogov še niso zna- ni. Podatek, da se je napaka »dvojna guma« zmanjšala od 24 kosov mesečno v začetku lanskega leta na 5 kosov mesečno v začetku letošnjega leta, pa nam pove, da so prihranki prisotni. Krožek v nadaljnji obdela- vi alpskih smuči je dobro polovico mlajši, vendar pa nič manj aktiven. Na začetku delovanja je krožek reševal lažjo problematiko. Do sedaj je na šestih sestankih obravnaval problematiko zaporednega dela, varnosti pri delu, delovnih pogojev, kvalitete dela in drugo. Na dosedanjih sestankih je krožek uspešno rešil dve nalogi s področja varnega dela in transporta. Tudi za ta krožek lahko ugotovimo, da so delavci za tak način reševanja problematike močno zainteresirani. Kako naprej? Strokovna ocena dosedanjega delovanja krožkov v programu smuči je pozitivna. Pridobljene izkušnje bomo skušali uporabiti pri formiranju novih krožkov v še nepokritih delih proizvodnje programa smuči. Pri dosedanjem delu smo prišli do zaključka, da se problematika lažje rešuje, če delokrog ni prevelik, da je smiselno, da so v delo krožka vključeni delavci obeh izmen, da pri delu krožkov občasno sode- Seja krožka luje vodstvo programa, da se koristne ideje čimprej realizirajo in da bi bili člani krožkov čimprej ustrezno stimulirani. Področij, na katerih bi bilo krožke smiselno organizirati, je še dosti. Glede na gospodarsko situacijo in na eventuelne izboljšave, ki so rezultat, dela krožkov, moramo biti močno zainteresirani za organizirano delovanje. Za zagotovitev tega je potrebno sistemsko pristopiti k izobraževanju kadrov (predvsem mladih — perspektivnih) ne samo za proizvodnjo, temveč tudi v vzporednih programih in strokovnih službah, predvsem z geslom, da se da vsako delo narediti še bolje. Vinko Jerala Elanova »planinska mornarica« Otvoritev Elanovegd BOUTIQUE-a v Zagrebu i,» ijii* •ms*#; Športno plezanje in Elan Na 1. državnem prvenstvu v športnem plezanju so našo novost ocenili zelo ugodno Kako na čimkrajši način predstaviti športno plezanje? Ali začeti pri začetkih ali pri domači prelomnici — prvi tekmi na umetni plezalni steni — v tej mladi športni panogi, ki ima vsak dan več privržencev med športniki in rekreativci. Kakorkoli že, športno plezanje se je kot športna panoga prvič pojavilo pred petimi leti — kje drugje kot v Franciji. Od takrat število športnih plezalcev skokovito narašča, obenem pa se znižuje starostna meja. Kvaliteta plezalcev je v teh nekaj letih dosegla že prav zavidljiv nivo, saj plezajo smeri, ki so bile prej proglašene za sanjske in nepremagljive v prosti tehniki. Športno plezanje se kot športna panoga sicer počasi osamosvaja, odmika od alpinizma, perspektiva tega mladega športa pa zato ni nič manjša. Vsi alpinisti so namreč enotnega mnenja glede treninga. Le-tega je moč kontinuirano izvajati le v telovadnicah in ni je boljše variante kot v telovadnici postaviti umetno steno, na njej trenirati, ob ugodnih vremenskih prilikah pa se preseliti v naravo. Na umetnih stenah danes že trenirajo vsi alpinisti, ki v svetu kaj veljajo. Tako je tudi pri nas. Na umetni steni denimo pri nas trenira tudi Tomo Česen. Tomo pa v svetu nedvomno ve- Zaradi razširitve programa plovil v Plastiki smo v letu 1986 iskali nove kooperante za izdelavo malih plovil. V začetku za izdelavo čolnov T 401 in T 245. Kot najprimernejši kooperant je bil izbran Agrostroj iz Ivančne Gorice, saj je imel ustrezne prostore in izkušnje s predelavo poliestra. Njegov glavni proizvod so bi- li živilski silosi iz poliestra. V tem letu smo podpisali pogodbo o dolgoročnem poslov-no-tehničnem sodelovanju. Začeli so z izdelovanjem T 401. Interes za posel je bil zelo velik, zato so si v začetku vsi zelo prizadevali, da bi izdelek čimprej osvojili. Prenos tehnologije je potekal hitro. Kvaliteta čolnov je bila vse boljša in boljša, tako da smo bili s sodelovanjem v prvem letu zadovoljni. V poslovnem letu 1987 /1988 pa so se stvari bistveno lja za enega najboljših alpinistov. Pred uveljavitvijo umetnih plezalnih sten so alpinisti trenirali v plezalnih vrtcih, bili so odvisni od vremena, smeri so dokaj hitro »naštudirali«, vrtcev je relativno malo, pa še pri roki niso. Športno plezanje je za svoje sprejelo tudi mednarodno alpinistično združenje. V njegovem okviru že poteka tekmovanje za svetovni pokal, podobno kot v mnogih drugih športih, ki so ta način tekmovanja prevzeli od alpskega smučanja. Na koledarju UIAA je letos devet tekmovanj, pet od teh pa jih bo na umetni steni. Svetovni pokal se bo začel 6. maja v Grazu, zaključil pa v Lyonu konec novembra. Jugoslavija se je v športno plezalne kroge vključevala že od samega začetka, 25. in 26. marca pa je bilo v Zagrebu tudi prvo državno prvenstvo v športnem plezanju na umetni steni. Za to priložnost smo se potrudili tudi v Elanu in izdelali prototip stene, ki je med plezalci požel velik uspeh. Tudi na tem tekmovanju je tako kot v tujini prišla do izraza mladost tekmovalcev. Najmlajši, komaj šestnajstletni Nejc Zaplotnik je poznavalcem še enkrat dokazal, da se razviia v odličnega plezalca, saj se je enakovredno kosal z vsemi konkurenti. Da je šport- spremenile. V Agrostroju je prišlo do kadrovskih sprememb, to pa je bistveno vplivalo na naše nadaljnje sodelovanje. Problemov je bilo vse več. Dobave so bile vse bolj neredne, kvaliteta pa je začela padati. Zato smo se konec septembra 1988 dogovorili, da bomo v poslovnem letu 1988/1989 zadnjič sodelovali, če se poslovnost ne bo izboljšala. Do nadaljnega sodelovanja z Agrostrojem pa ni prišlo, saj so nam dostavili kalkulacije, ki za nas niso bile sprejemljive. Kljub prizadevanju, da bi cene uskladili, nam to ni uspelo. Tako je v decembru 1988 prišlo do prekinitve pogodbe. O izdelavi teh čolnov se zdaj dogovarjamo s »TIM« Laško. Smo pred podpisom pogodbe. Prve dobave bodo sledile še ta mesec. Rihard Markič no plezanje primerno ne samo za najstnike, ampak tudi za tiste v najboljših letih, je dokazala Marija Štremfelj, ki je v superfinalni preizkušnji segla najviše in si tako zagotovila zmago. Med moškimi je zmagal Marko Lukič, ki je že na treningih napovedoval, da bo poleg Tadeja Slabeta glavni kandidat za zmago. Plezalna plošča je novost med Elanovimi izdelki. Dosedanje izkušnje plezalcev z našo ploščo kažejo na pravilno razvojno načrtovalsko usmeritev. Plošča je kvadratne oblike, vgrajene ima matice za pritrjevanje umetnih oprimkov, površina je hrapava, ta- ko da zagotavlja optimalno trenje, potrebno za dodatno oporo plezalcu. Plošče se pritrjujejo na zid ali ustrezno nosilno konstrukcijo. Z njimi lahko gradimo previse in strehe ter tako stopnjujemo težavnost stene. Poglavitna uporabna kvaliteta plošče pa je možnost postavljanja smeri s sprednje strani. Primerjave s tem tipom plezalnih plošč tujih proizvajalcev kažejo, da smo predvideli prave probleme in jih tudi pravilno rešili kar se kaže tudi v odzivih in zanimanju uporabnikov in potencialnih kupcev. ELAN INŽENIRING Matjaž Erjavec Lastni izredni prevoz Zakaj prekinitev sodelovanja z Agrostrojem? Ali računalniška informatika lahko poveča našo uspešnost »S trebuhom za kruhom« Predstavitev voznega parka v naši DO Pri uvajanju sleherne novosti — tudi informatizacije — je potrebno v razmišljanju premagati tri velike ovire. Prva se imenuje verjeti, druga hoteti tretja pa znati. Vse nadaljnje ovire so lažje. Človek in računalnik si delo lahko razdelita tako, da človek prevzame ustvarjalni del (organiziranje, razvoj, odločanje), računalnik pa hitro in zanesljivo opravi ponavljajoča se rutinska dela. Dokler dvomimo, da bomo pri svojem delu s podatki v sodelovanju z računalnikom mnogo uspešnejši kot brez njega, nimamo prave motivacije za razvoj informatike. Ko verjamemo v uspešnost partnerstva z računalnikom, moramo hoteti sodelovati z računalnikom. Hoteti sodelovati z računalnikom pa pomeni prevzeti človeku namenjeni del opravil: organizirati delo, opredeliti zasnovo podatkov, snovati računalniške programe, razvijati enostavne programe (lotus) itd. V razvoj informatike se bomo aktivno vključevali, ko se bomo za to usposobili. Izobraževanje ter aktivno sodelovanje pri razvoju informatike pa zahtevata od vsakogar veliko dodatnih naporov na manj znanih področjih dela. Računalniška tehnologija zelo hitro napreduje ter omogoča mnogo več, kot uporabniki računalnikov dejansko izkoriščamo. Zato je hitrost razvoja informatike vse bolj odvisna od ovir: verjeti, hoteti, znati, kot od tehničnih možnosti računalništva. V Elanu se vse več zaposlenih spopada s temi ovirami. Nekateri s prvo, nekateri z drugo ali celo tretjo, kar se odraža na uspešnosti. Vse manj pa je tistih, ki ne verjamejo v informatizacijo ter tistih, ki naivno čakajo, da jim bo poslovanje informatiziral »nekdo drug«. Franc Rozman Vozni park obsega 37 registriranih vozil. V to niso vštete prikolice in traktor. Tovorna vozila imajo stalne šoferje, vključno s specialnima voziloma za izredne prevoze. Program športno orodje uporablja potujoči delavnici za montažo telovadnic. Med registrirana vozila sta všteti vozili našega gasilskega društva. Kombije za prevoz oseb ali tovora uporabljajo spremljevalci tekmovalcev, obrat na Fortuni, transportni delavci na železniški postaji Lesce, kombi s stalnim šoferjem pa uporabljamo za nabavo surovin in prevozov gotovih izdelkov. Službeni osebni avtomobili predstavljajo drugi del voznega parka. To so vozila v trgovinah in predstavništvih v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Titogradu, osebni avtomobili za splošno uporabo in vozila tekmovalnega servisa. Uporabniki avtomobilov, ki so last DO Elan, smo z njimi dolžni ravnati skrbno in gospodarno. Žal pa vedno ni tako. S tem pa kažemo, kakšen je naš osebni odnos do Elana. Vsa vozila servisiramo v naši mehanični delavnici, za pranje in čiščenje pa ni posebne službe, zato je važno, v kakšnem stanju vozilo predamo, saj si vsak želi urejeno in čisto vozilo. Koriščenje in naročanje službenih vozil in prevozov s tovornimi vozili potekata s predčasnim naročilom z interno naročilnico za avtovož-njo. Naročilnica je veljavna samo, če jo je podpisal vodja, oz. direktor programa ali sektorja. Predčasno naročilo omogoča lažje razporejanje in racionalnejše koriščenje vozil. Za vsako avtovožnjo je izdan potni nalog, na katerega koristnik vozila vpiše relacijo, čas odhoda in prihoda, prevožene kilometre in stanje števca. Žal pa vsi omenjenih podatkov ne vpisujejo. V preteklem letu so vozila voznega parka ELAN prevozila preko milijon kilometrov. Janez Krivic Obisk delegacije KP Japonske v Elanu V četrtek, 23. marca 1989 je v sklopu svojega uradnega obiska v Jugoslaviji obiskala Elan 5-članska delegacija KP Japonske na čelu s podpredsednikom CK KP Japonske tov. Tetsuvom Fuvo. V razgovoru s predsednikom poslovodnega odbora tov. Aljančičem in predstavniki družbenopolitičnih organizacij je goste poleg predstavitve Elana najbolj zanimala mednarodna ekspanzija naše firme ter vizije nadaljnjega razvoja Elana. Po razgovoru so si gostje ogledali proizvodnjo in bili po njihovih besedah impresionirani nad širino in raznolikostjo Elanove proizvodnje. Pred Elanovo trgovino tujih kupcev ne manjka Interna banka »LES« Denar — inflacija — obresti Ni je na svetu reči, o kateri bi toliko govorili, pisali ali se sploh z njo ukvarjali, kot je denar. Ko pomislimo na denar, se spomnimo na kovance in bankovce ter tudi na prihranke na tekočem računu v banki ter na trud, da do denarja pridemo in lahko zanj kaj dobimo. V današnjih časih, ko nam inflacija dnevno zmanjša vrednost prihrankov za najmanj 1 %, je še posebno pomembna odločitev, kaj s prihranki storiti. Mi vam predlagamo, da jih vložite v našo hranilno službo. Na vprašanje ZAKAJ, pa bomo poizkušali odgovoriti v naslednjem prispevku. 1. POENOSTAVLJENA ZGODOVINA DENARJA Definicijo, kaj je denar, tudi v strokovni literaturi težko najdemo. Vemo le, da ima menjalno, hranilno in informacijsko vrednost. Po drugi strani pa lahko njegovo najvažnejšo funkcijo zelo hitro preizkusimo, če gremo v trgovino in kupimo blago. Prodajalki damo denar, ona pa nam blago. V trgovini nam torej denar zamenjajo za blago. To, da denar lahko menjamo z blagom, je njegova najpomembnejša funkcija. Gospodarstvo, ki deluje tako, da blago lahko dobimo le za denar, ki se nato prenese do tistega, ki je blago naredil, imenujemo denarno gospodarstvo. V širši družbi, kjer so ljudje različni, imajo različne interese in so različno pridni ter sposobni, je denarno gospodarstvo najracionalnejše. Nasprotje denarnemu gospodarstvu pa je nedenarno gospodarstvo. Možno je v manjših skupinah, npr. družini, komuni (kibuc v Izraelu) ali v sistemih, kjer vlada vsiljen red (vojska). Dobrine se delijo in ustvarjajo glede na načrt, ideološke cilje, moč posameznikov in njihove potrebe. Denar v takih sistemih nima moči in vloge razdeljevanja dobrin, niti vloge spodbujanja k delu, saj je v sistemu brez vrednosti. Oblika denarja se s časom spreminja. Včasih so za menjavo uporabljali dragocenosti, v glavnem zlato in srebro. Kovali so zlatnike, za manjše vrednosti pa srebrnike. Zlato so hranili pri zlatarjih, ki so izdali potrdilo, na katerem je pisalo, koliko zlata so sprejeli v hrambo. Ko je kupec želel kupiti blago, je šel s potrdilom k zlatarju. Ta mu je izdal zlato, ki ga je kupec zamenjal za blago. Prodajalec pa je spet pustil zlato za čuvanje zlatarju in dobil potrdilo. Tako zlato sploh ni zapustilo zlatarne. Postopek so sčasoma poenostavili, tako da je zlato ostalo pri zlatarju, kupec in prodajalec pa sta zamenjala blago za potrdilo. Potrdilo je bilo zametek današnjega bankovca, zlatar pa je tako postal bankir. Bankovcev (potrdil) je bilo toliko, kot je bi- lo zlata v banki (pri zlatarju). Pravimo, da so imeli bankovci (popolno kritje z zlatom.) Tudi če bi vsi ljudje hkrati prišli v banko po zlato, tega ne bi zmanjkalo. Tak denar je imel popolno kritje v zlatu. Pozneje so bančniki ugotovili, da se nikoli ne zgodi, da bi vsi ljudje hkrati prišli po zlato. Začeli so izdajati in posojati denar, ne da bi imeli za ta denar zlato. Torej niso imeli več popolnega kritja izdanega denarja z zlatom, ampak je bil del denarja pokrit z obljubo, da ga bo posojilojemalec vrnil. Obljuba je bila bolj ali manj dobro zavarovana z imetjem posojilojemalca. Kljub temu, da banka ne bi mogla izdati zlata za vse bankovce, ki jih je izdala, saj ga toliko sploh ni imela, je še vedno zagotavljala, da kdor prinese denar in zahteva zamenjavo za zlato, ga tudi dobi in to po vedno enaki zagotovljeni ceni. Pravimo, da je imel tak denar zlato podlago. To je bilo v Sloveniji do 1914. leta, v ZDA pa vse do leta 1933. Pozneje pa se banke niso več obvezale, da bodo prine-sitelju bankovcev izdale zlato. Izdajale so bankovce ne glede na kritje v zlatu. Izdajale so ga po potrebah gospodarstva. Take bankovce izdajajo tudi naše banke. V medsebojni menjavi med državami pa se zlato še vedno uporablja za plačevanje, seveda v mnogo manjši meri, kot se je včasih. V času vojne pa je zlato edino plačilno sredstvo med državami in je zato za državo strateškega pomena. Ljudje in banke še vedno hranijo zlato, saj ga lahko vedno dobro prodajo in za denar kupijo dobrine. Cena zlata se v zahodnih deželah oblikuje popolnoma svobodno, torej podobno kot cene drugega blaga. Trenutno stane unča (31,103 g) zlata 422 ameriških dolarjev. Že na začetku smo omeni- li, da je denar lahko tudi na tekočem računu. Torej je denar že stanje (številka) v računalniku ali pa na papirjih v banki, plačevanje pa poteka tako, da kupec blaga naroči banki, naj zmanjša njegovo stanje na računu in poveča stanje na računu prodajalca. Torej poteka plačilni promet le s prenosom informacij. Tak denar imenujemo (knjižni denar) ali celo elektronski denar. Na zahodu in tudi pri nas kupujemo blago s kreditnimi karticami (Eu-rocard, Diners), tako da se je takega denarja oprijelo ime plastični denar. Imamo pa tudi denarne nadomestke, kot so menice in drugi vrednostni papirji. 2. DENARJU DAJE VREDNOST ŠELE ZAUPANJE VANJ Iz razvoja denarja vidimo, da delovanje denarja temelji na dogovoru in navadah med ljudmi. Izdajatelj denarja (banka, finančna institucija ali država) mora zagotoviti, da je denar deloma pokrit z zlatom in materialnim imetjem. Ko daje posojila, mora imeti od posojilojemalca trdno obljubo, da bo denar vrnil, če želi tistemu, ki je denar vložil v banko, zagotoviti, da ga bo, kadar bo hotel, iz banke tudi dvignil. Če tisti, ki si je denar v banki izposodil, le-tega ne vrne, ga tudi tisti, ki ga je vanj vložil, ne more dobiti nazaj. Banka mora prodati imetje in ko proda vse imetje, lahko izda le nekrit denar ali pa je bankrotirala, saj obljube, da bo vrnila denar, ne more več izpolniti. Prav to se dogaja v kriznih obdobjih (vojni, velikih nesrečah, neustrezni družbeni ureditvi, neposobni vladi, ki ne zna zagotoviti reda). Pride do tega, da se obljube posojilojemalca ne morejo v celoti izpolniti. Vlagatelj hoče denar, banka ga ne more izdati in ker nima več imetja, mora izdati nekrit denar, zanj pa nihče ničesar ne naredi (ni blaga) in tudi ničesar ne obljubi. Torej je pri isti količini obljub in blaga denarja več. Ljudje se prilagodijo tako, da zahtevajo za enako količino blaga in storitev več denarja. Pravimo, da se cene povečajo. Tako povečanje cen pa imenujemo (inflacija). Trguje se po celi državi in ker imamo pri nas enoten denar (dinar) v vsej državi, se tudi cene povečujejo v vsej državi, ne glede na to, katera banka je dala v obtok preveč nekritega denarja ali odobrila preveč posojil. 3. OBRESTI Najbolj preprosta definicija obresti je, da je to odškodnina, ki jo dolžnik plača upniku zato, ker mu je ta za določen čas posodil denar. Vrednost te odškodnine je torej definirana kot odstotek celotne vrednosti računane v tistem trenutku, ko dolžnik odškodnino plača. Torej, če odškodnino plača vnaprej, se bo računala od nerevalorizi-rane vrednosti, če pa na koncu, pa se bo računala od revalorizirane vrednosti. Za primer vzemimo, da se glavnica 1.000 din celo leto ni spreminjala. Letne revalorizacijske obresti so 900 %. Realna obrestna mera pa 21 % letno. Najprej glavnico revaloriziramo, to je prištejemo ji revalorizacijske obresti, s tem ohranimo glavnici realno vrednost, ki jo je zaradi inflacije izgubila. Šele od te revalorizirane glavnice računamo realne obresti. Če to vrednost primerjamo s prvotno glavnico, vidimo, da se je povečala za 1.110% in ne le za 900 + 21 = 921 %, kot bi kdo napačno sklepal. G = 1.000 din, R = 900 %, r = 21 % Glavnica 1.000 din Revalorizacijske obresti 9.000 din Revalorizirana glavnica 10.000 din Realne obresti 2.100 din Stanje po pripisu obresti 12.100 din Skupna obrestna mera = (stanje-glavnica)/glavni-ca = (12.100- 1.000)/ /1.000 x 100= 1.110 % Zadnje čase pa se revalorizacijska obrestna mera ne objavlja za celo leto, temveč le za mesečno obdobje. Realna obrestna mera (r) pa je vedno letna. Primer: za mesec april so v naši hranilni službi naslednje obresti R= 18,5 %, r = 2 % 18,5 % so mesečne revalorizacijske obresti, 2 % realne obresti pa so letne in preračunano na mesečne znašajo 0,16 %. Za ohranjanje realne vrednosti denarja je v takšnih pogojih, kot so pri nas (visoka inflacija), pomembno predvsem dvoje: revalorizacijske obresti morajo slediti stopnji inflacije in pripis obresti h glavnici naj bo vsaj mesečni. Vsi ti pogoji so v naši hranilni službi že izpolnjeni. Naš cilj pa je dnevni pripis obresti. (gter M.) Slavko Knafelj odhaja v pokoj 40 let v Elanu — 28 let urednik Smučine Nič ni novega, če gre kdo v pokoj. Mnogo jih je že šlo, večino pa to še čaka. Prej ali slej. Od vseh pa se na nek način poslovimo. Danes se poslavljamo tudi od Slavka Knaflja. Za to, da bomo to naredili malo obširneje, pa je »kriv« sam, saj je bil dolga leta naš informator in urednik tovarniškega lista »Smučina« in drugih glasil. V Elanu je zaposlen od 21. junija 1949. leta, kot eden redkih torej polnih 40 let delal samo v Elanu. Leta 1949 je imel Elan manj kot sto delavcev. Prva leta po drugi svetovni vojni je bilo pač treba prijeti za vsakršna, tudi odgovornejša dela. Po četrtem letniku gimnazije v Kranju je zaradi vojne s študijem prenehal in nadaljeval v šestdesetih letih ob delu. Ta- ko je opravil šolo ekonomskega tehnika. Prvo delo v Elanu je opravljal kot »pomožni finančni manipulant-pripravnik« s plačo 230 din (čevlji na črno pa so stali 600 din). Kot pomožni skladiščnik je napredoval v materialnega knjigovodjo, kasneje postal vodja planskega oddelka in tam ostal kar 17 let. Vmes se je iz zanimanja ukvarjal tudi z internim informiranjem. Prvo »NAŠO SMUČINO« je izdal leta 1961. V letu 1968 je zamenjal delovno mesto in vse do danes opravlja delo organizatorja samoupravljanja in informiranja. V društvo novinarjev je bil sprejet leta 1983. Prvih let v Elanu se dobro spominja. Sprejet je bil v pisarni, ki je bila nad današnjo remontno delavnico v starem obratu. Baraka upravne stavbe je bila ravno v gradnji in sicer tam, kjer zdaj stoji novo skladišče surovin. V službo se je več let vozil z Brezij z razdrapanim kolesom, pozimi pa dneve in tedne peš. Ni bilo organiziranih prevozov, lastnih motorjev ali osebnih avtomobilov. Ni bilo letovanja, ne regresa, tovarniške prehrane, nagrad za jubilante, upokojence . .. Ni bilo nadur, ničesar, kar danes smatramo za samoumevno. Nič ne pripada, če nimaš. Mi takrat nismo imeli, razen veliko večjo pripadnost do Elana kot danes. Vsa ta zadnja leta je opravljal delo tovarniškega novinarja, organizatorja samoupravljanja in na protokolu, obiskih, spremljavi gostov na ogledu tovarne in drugo. V 28 letih informiranja je izdal 320 številk »Smučine«. V 13 letih 481 številk »Tedenskega poročevalca« in 137 številk »Internih informacij«. Sodeloval je tudi pri izdaji »Sindikalnega poročevalca«. Ta številka »Smučine« je zadnja pod njegovim urednikovanjem. Njegovo delo bo prevzel Tone Jošt. Vse številke »SMUČINE« so vezane v treh izvodih, enega ima predsednik poslo- vodnega odbora, enega IN-DOK služba, enega pa hrani urednik doma. »Smučina« je tudi edini kontinuirani izvor informacij za kroniko Elana, ki jo pripravljamo za 45-letnico Elana v letu 1990. Tudi to kroniko pripravlja Slavko Knafelj. Prvo kroniko je napisal že leta 1955 ob 10-letni-ci podjetja. Pa še nekaj. Organiziral je razne proslave, shode in druge prireditve. Sodelavcem je pisal stihe ob jubilejih, poslovilne govore, pesmi in še kaj. Prav manjkalo nam ga bo, kajti za take stvari moraš biti rojen. In on je to bil. V pokoj odhaja še pri močeh in zdravju, zato prav gotovo še ne bo miroval, kajti delo je življenje, le da si bo poslej delo lahko sam izbiral, da mu ne bo dolgčas. Želimo mu vse najboljše in se mu zahvaljujemo za njegov delež Elanu. Sodelavci /O ljubljanska banka G0RENJC in BANKA FORMUUlT/^RIHRANKA PREDNOSTI TEKOČEGA RAČUNA V PRIMERJAVI Z GOTOVINSKIM POSLOVANJEM Prihodi v banko so redkejši, kontrola izdatkov je natančna in takojšnja, denar je vedno pri roki (tudi v primeru odsotnosti, bolezni, ipd.), obrestovanje in prihranki so večji, prihranek časa, denarja in skrbi s pooblastilom banki za plačevanje rednih mesečnih obveznosti (trajnik), odobrena prekoračitev stanja na tekočem računu (limit). TE£00\ Temeljna banka Gorenjske Poslovalnica Ljubljanske banke in interne banke »LES« v Elanu Finiš skladišča vnetljivih materialov Slavku Knaflju so gorenjski novinarji izročili simbol »NOVINARSKO RAČKO« ob odhodu v pokoj Gorenjski novinarji združenega dela v Elanu PREZENTNA LISTA udeležencev seje aktiva novinarjev in otg. obveščanja v združenem delu Gorenjake regije - v Elanu 24.3.1989 V petek, 23. III. 1989, je Elan obiskalo 24 novinarjev in organizatorjev obveščanja iz združenega dela Gorenjske (iz občin: Kranj Tržič, Škofja Loka, Radovljica in Jesenice). Ta obisk je imel dva namena: Aktiv gorenjskih novinarjev je imel v Elanu svojo redno sejo (vsakič v drugem podjetju članov). Ta seja je bila v glavnem posvečena pripravam na 10. srečanje slovenskih novinarjev v Gozdu Martuljku, katerega organizator je prav aktiv Gorenjcev. Priprave so vsebovale izbor tem za srečanje in finančno konstrukcijo — pomoč delovnih organizacij, srečelov ipd. Drugi namen obiska je bil, da so se člani aktiva poslovi- li od Elanovega novinarja in organizatorja informiranja Slavka Knaflja, ki junija odhaja v pokoj in ki je na tem področju delal celih 28 let ter je tako starosta ne samo gorenjskih, temveč tudi slovenskih novinarjev v združenem delu. Obenem smo članom aktiva predstavili njegovega namestnika na delovnem mestu organizatorja informiranja (urednik »Smučine« Tedenskega poročevalca, Internih informacij in Sindikalnega poročevalca) tov. Toneta Jošta. Program obiska so popestrili pozdrav predsednika Poslovodnega odbora tov. Uroša Aljančiča, prikaz filma o Elanu, ki ga je posnel »SKY Channel«, skromna pogostitev in ogled proizvodnje smuči, čolnov, jadralnih letal ter trgovine Elan. Gorenjski novinarji so bili z obiskom zelo zadovoljni. Za Elan pa ta obisk pomeni afirmacijo, kar je tudi sestavni del marketinga. Slavko Knafelj IR- Ime - priimek Del.organizac ija Časopis - bilten l J/yC/d f/V/9 t-, Tc^c !Oi>T ‘bO/l/z tfiot&L. clo&rti4c jicčoi 4*7/7 Č ČcA/m /OUuettf/i, S L P 'Kf A- Jtefo - £ 't/CyvH/c •tt. Ttuo TjuuC c tW, asi. to elo-.£’uj,t^C i||Lok»v" ,r (to pto ctuflaavff" ^ rO._/ t MILO? )OC\C CC p CeArt>(il A ^LMlLO /&/ 4y<,—v* J ifesc*. * /Lrc jjO IS *■'**> klliEMčTlK/l icMeK+evM m Mkici Hitije ,Jtjxi'ieA 1 Si lekc. t Jl: /c t i(*/j 1 u. \LCk.£) - TOiO det P 13 kou^M) dEHL/bk■ Ui2SS. lihttAfsc/ )i2 0 l <> rs '.'v 2er ZU a, KitK n»t-etcu4i».*A C^VCAv J? Cp(^\X\ '.^'^1 Novinarji ZD Domžale-Kamnik 31. marca 1989 smo gostili 20 novinarjev in organizatorjev obveščanja s področja Domžal in Kamnika. Za to srečanje smo se dogovorili že lansko leto na letnem zboru novinarjev Slovenije v Novi Gorici. Gosje so se zanimali za organizacijo in sredstva informiranja v Elanu ter za našo proizvodnjo. Posebej pa so bili radovedni o delu sindikata. Po enournem razgovoru in predvajanju filma o smučeh in smučanju so si ogledali izdelavo smuči, čolnov, jaht in jadralnih letal. Obisk so zaključili v Elanovi trgovini, nato pa so odšli še na ogled Avsenikove galerije v Begunje. Slavko Knafelj PREZENTNA LISTA UDELEŽENCEV SREČANJA NOVINARJEV IN ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU OBČINE DOMŽALE - KAMNIK V ELANU 31. 3. 1989 Tek. št. Priinek - ime Delovna organizacija Občina Časopis -Bilten h OS ^ |I• Oi l- ft-CKle*>6Lc /t f tiAcsfroj ?0 o^vv_ tl EortDftTO * UEor_ Pc-*\ t 1 M ! oJl«, KoooP^- /** »-J s V A) e'1 It fa v ’ Ofijiifa'// c 1 .SUL Vto-t* &IOT. TAu 4)0 H 2 ^ tf 0 .DciMitle. i? 2da*' l/-^a 1froUa 1 -j Tosflurt 0£QM(\ * T /v MAVU ' _ i - - v ^ — 40 ?wt? et mm ** 3/MJ t ? (Matk 'j)o/£>/)S£ lt.nc>ir*ik TlCC PfA ^C-Tf Ponirke <6. TW 1(W)£5 ^)OHS-HUl 1^. 2WVl0^ve 7)9 AGAU js. iCjlIC ČAbO /tJOUPi/jJ1 Ib- —//- e. /7 f a>u.*n šoič rtoti. P. As Die Presse Unabhangige Iagcs/citung liir Osleneich SchuhShf^ Weltcup Že četrto leto zapored so štirje veliki EVROPSKI časopisi razglasili svetovni pokal v sezoni 88/89 in sicer proizvajalcev smuči. ... 7 Elan je zmagal v razvrstitvi moškega veleslaloma, v skupnem seštevku pa je zasedel četrto mesto, kar je do sedaj največji uspeh Elana v tekmovalnem športu. der Skimarken 1989 Herren Riesenslalom ELMSI Die Presse h.tunine l.i| OA 1 luhlMiinini1 liiMfs/1-iljiiif Im Ooi-m-irli PIE(»WELT Dolomiten Frank Quednau r" l)r. Jtisul' Utiinpokl LTQ Jean*Fra1if*6ise Renault