Leto tXXVIM št. 23
Poatgebiihf bar beatahh
Ljubljana, pjnedcijek 5. Jnslfa Jt**3
3BBEDNI9TVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINUEVA UU 5
TELEFON   6T,  31-22,  31-23,   31-24,   51-25  In 31-20.
PONEDEIISKA IIDAJA MJ1TRAN
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA
Fortsetzting der Seindlichen
Durchtimchversuche in Italien
Sctrtvere Kampf e ostlich Rom und nordwestli«h Valnton-tone — 430 Felndpanzer seit iz. Mai vernichtet — Die Sowjets bet Jassy weiter zuriickgeworten
Aus dom Kuhrerhauptquartier, 4. Juni. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht
giM bekannt:
& lK*r Feind setzte gostem seine heftigen v on >ta.rkcn Panzer- und Schlac-htfUeger-v, rbiiiidon unterstiitzten Diirchbruc-hsaji-rriffc nbrdlich dex Albaner Berge beider-seits der Via Casilina fort. In ausserst BCinveren und verlustreiehen Kampfen ge-janrr ihm, unscro Abrie^elungsfront bis in den Bauna 10 km Sstittch Bom zuriick-ziidrii<lven.
In Iirldcnliaften Kampf zerschlugcn cUe
V«rteidi&cr des Monte Cavo bei Bocča di Papa    unter Fiihnmgr    de*» Oberleutimnts
Schongreen alle den ganzen Tag iiber ge-«D (}n *<  ^chliisselstellung gf uhrten An-
Fllffe tlett *veit uberleg-enen Fcindcs. Erst aLs  tli«'  letzie   Munition   vers^hoss^n \var,
kimi'f<« sksh die Besatzung befehlsffeniiLss auf die eigenen Linirn zuriick. In Nah-fcampfen Eeicbnete sich der Lcurnant Bro-«io einrs ] Iakrejriments besonders aus.
pir K:ills<lurnipanzer-Division »Homiann Coring« hat sich bei den sch\veren Kam* pfeii ina Kaum nord\vestIich Valmontone heldeiihuft Koschlajren.
fVestBch der ' ' -ner Berjre setzten sich inrsere Truppe- dem Tiber ab.
pio Answei1 des feindliehen Ein-
lirii<h-> naeh Noruosten wurde von den Be-satzmigen unsercr Stiitz.punkte bei Zae;a-rolo und Palestrina in ziihcm  Kampf ver-
hindert.
\u< h rMMderseits Ca ve und im Frontah-srlinitt siidlicb I*aliano scbeiterton alle frindlichen Angriffe in schueren Abuchr-
bampfen.
Kampf-     und Nachtschlachtflugzeuge fen   auch in der   vergangenen Nacht
jrriff«
feindUche Kolonnen und Bereitstellung^en im Kaum von Valmontone uirksam an.
Im Absehnitt nbrdlich Frosinone komite der Feind unseren Absetzbewegungen in-folge der nachhaltigen Strassenzerstorun-gcn nur langsam folgen. Auf dem Ostufer des Liri nbrdlich Sora \vurden mehrfache starke feindliehe Angriffe abgewiesen, ein Einhruch abgeriegelt.
Seit dem 13. Mai \vurden im Bereich des mer eingesetzten Rorps 400 feindliehe Panzer vemichtet.
Geleitstreitkrafte der Kriegsmarine \vehr-ten vor der ivestitaUenischen Kiiste feindliehe Schnellbootangriffe ab und besehadig-
ten niehrere Boo te.
Deutsche Schnellboote versenkten in der A<! rta im Seegebiet von Split vier feindliehe NachsehubfaJirzeuge und braehten zahlreiehe Gefangene ein. In einem an-sclillessenden Gefecht mit feindlichen Ar-tillcrietragern beschadigten sle mehrere dieser sch\verbe\vaffneten und gepanzerten Fahrzeuge.
I m Osten warfen deutsch-nimanische Truppen die Soujets im Kampfraum nord-westlich Jassy, vom rollenden Angriffen starker deutsch-rumanischer Kampf- und Schlachtfliegerverbande unterstiitzt, \vei-ter zuriick und nahmen mehrere Hbhen-stellungen. Starke von Schlachtfliegern und Panzern unterstiitzte Gegenangriffe des Feindes seheiterten. 25 feindliehe Panzer mirden ahgeschossen und 33 sovvjetische Flugzeuge in Luftkampfen vernichtet.
Einzelne britisehe Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf die Stadte Mannheim und Lud\vigshafen.
Sporazum z Anglijo ni več mogoč
Madžarsko mnenje o nemški politiki — Samo orožje
bo odločilo
Budimpešta, 3. jun. V madžarskih listih je izšel v zadnjih dneh članek, ki so ga vno ponatisnili, ker se bavi s pred-m. ki ga je posebno rada poudarjala prejšnja vlada. Članek pravi:
*Še danes je v Evropi in tudi Dri nas na Madžarskem mnogo ljudi, ki pravijo, a bi Nemčija bolj zanesljivo in verjetno :::nagala, ako bi se sporazumela z Anglijo in ako bi ohranila vse svoje sile proti ? vjetski zvezi. Ta način mišljenja bi bil
::cen. ako bi upoštevali le prejšnje težnje nemške zunanje politike, ki se je tru-i, da bi dosegla sodelovanje obeh teh močnih narodov za zaščito kulture ln civilizacije, toda to stremljenje se je izjalovilo zaradi bahaštva, trd ogla vosti, pa tudi kratkovidnosti Anglije. Ljudje, ki se še vdajajo tem mislim, menijo, da bi Anglija izpremenila svojo politiko, zlasti še, ker je prišla med mlinska kamna osvo-jevalne politike Sovjetske zveze in Zedi-njenih držav. Govore celo, da oi Anglija svoje odnose napram Evropi zopet obnovila in da bi se britanski imperij zaradi ? je notranje krize zopet pričel ozirati na evropsko politiko.
Tako mišljenje pa je naivno in ne upo-števa dejstev. Churchill in njegovi tovariši so vse preveč zagrizeni, da bi mislili kaj drugega, kakor na uničenje Nemčije, pa tudi, ako se Churchill in njegova okolica ne zavedata, da se je Anglija vojaško, gospodarsko in politično izročila svojim zaveznikom in da bodo lastni zavezniki
razdelili britanski imperij v posamezne dele, potem to dobro vedo nemški vojaški in politični krogi. Nadalje so voditelji britanskega imperija s Churchillom na čelu vse preveč vezani na svetovno židovstvo v Washingtonu. Moskvi in New Yor-kii, da bi lahko izvedli tak obrat v svoji politiki. Kar se Evrope tiče, so Poljaki, Srbi, Hrvati. Francozi, Belgijci, Grki in Nizozemci na lastni koži občutili, kako lahkomiselno izkorišča Anglija evropske narode za interese svoje egoistične politike. Anglija je s poskusom uničenja kulturne Evrope, z množestvenim pokoljem žena, otrok in starčkov zagrešila grozotno človeško in politično zločinstvo, ki zahteva maščevanje. Obdržati hoče narode v suženjstvu ter je z metodami letalskega terorja dokazala, da na evropske narode ne gleda drugače kakor na primitivne črnce v svojih kolonijah.
Osvoboditev Evrope pa je prvi pogoj, da bomo končno rešeni angleškega varilstva. Evropska celina se lahko pred novim britanskim izdajstvom zaščiti le z orožjem. To je gola resnica. Ako se'v Evropi še kdo ne zaveda, da te vojne tako proti Londonu kakor proti Moskvi ni mogoče odločiti drugače kakor z orožjem, potem ne vara le samega sebe, temveč zelo opasno slabi tudi lastno odporno silo. Na temelju izkušenj lahko popolnoma mirno verjamemo v moč naših velikih zaveznikov in v naše lastno orožje, predvsem pa v resnico, da bo to orožje zmagalo v korist narodov.«
Nova bolgarska vlada navdušeno sprejeta
Sofija, 3. jun. Bolgarsko ljudstvo po-
- zdravlja z velikim navdušenjem imenovanje Ivana Bagrjanova za min. predsednika. Bolgarski kmetje, javlja bolgarska poročevalska agencija Bulga, vidijo v novem predsedniku moža iz svojih vrst Z vzornim načinom, s katerim  je več let obdeloval  svoja  posestva,   jim  je postal ideaL Kot kmetijski minister v letih 1938, 1939-40 se je pokazal velik organizator. Izdal je celo vrsto z^^nov, ki so do vedli do zboljšanja    kmetijstva in življenjske ravni bolgarskih kmetov. Kot star borec v prejšnji vojni ima velike izkušnje med narodom ter je bil z njim v stalnem dotiku. Njegov govorniški talent mu je pridobil naklonjenost naroda, prav tako njegova dejanja in skrb za narod. Bolgarski narod pozdravlja svojega novega ministrskega predsednika z ljubeznijo in zaupanjem ter pričakuje od njega,  da bo vezi, ki vežejo  Bolgare z domovino.^ še trdneje povezal. Ves narod je prepričan, da je mož, ki ga Bolgarija potrebuje za svoj obstoj v teh težkih, resnih časih.
Nemčiji niso potrebna slepila
Sofija, 3. jun List »Zora« prinaša uvodnik izpod peresa profesorja Vladikina z naslovom »Vera in propaganda«. CIahkar piše, da severnoameriško politično vodstvo trpi in celo vzpodbuja širjenje smešnih in medsebojno si nasprotujočih povojnih načrtov v angloameriškem svetu. S tem zasleduje namero, da bi jačalo med svojimi narodi kakor tudi med prijatelji v inozemstvu vero v končno zmago, ker jim vojaški uspehi tega nikakor ne dovoljujejo, Nemčija pa nasprotno nima potrebe.
da bi se spuščala v takšne manevre. Članek končuje: »Končno zmago si je
treba priboriti z mnogimi žrtvami in če bodo nekega dne uničena ogromna bogastva plutokratskih svetovnih delov, ne d?
dosegli Angloameričani zmago, potem
se bomo povsod spominjali, da se je Adolf Hitler 10 let in tudi v prvih letih vojne zelo trudil, da bi preprečil prelivanje krvi in dosegel z zapadnimi silami na podlagi najvišje pravičnosti dovolj življenjskega prostora in iste pravice do življenja za vse narode sveta.«
Sovjetski pritisk
na Srednji vzhod
Stockholm, 3. juru Vesti, da je odposlala sovjetska vlada novega posebnega pooblaščenca k Ibn Saudu v Arabijo zaradi dogovora o političnih in gospodarskih vprašanjih, so izzvale v angleških in ameriških krogih veliko vznemirjenje. Pri tem ne taje, da je napravila Moskva nov korak za utrditev svojega položaja na področju, ki so si ga doslej prisvajali Angleži in v katerega so skušali prav pred kratkim prodreti Američani, že prej so bile osnovane predvsem v Egiptu in Siriji močne agi-tacijske centrale, ki so spletle svoje mreže daleč naokrog ter izvajale med arabskim prebivalstvom močan vpliv. Ta vpliv je bil usmerjen proti interesom angleškega imperija, sedaj pa vznemirja celo Američane, ki so si skušali, kakor potrjuje njihov načrt o zgradnji petrolejskega voda od Perzijskega zaliva do Sredozemskega morja, zagotoviti odločujoče politično stališče.
Nova špansko-argentinska
Ženeva, 3. jun, Danes je bila podpisana v argentinskem zunanjem ministrstvu nova špansko-argentinska pogodba, kakor javlja agencija Reuter. Po tej pogodbi bo prodala Argentina Španiji milijon ton pšenice, 500 ton tobaka in 10.000 ton bombaža, Španija pa bo poslala Argentini od 5 .decembra t. L 52.000 ton Železa in jekla poleg 30.000 ton železa, ki ga je Kupila že septembra L 1942.
MussoDnijeva navodila
Milan, 3. jun. Duce je poslal prefektom
posameznih pokrajin naslednja brzojavna navodila: 1. Obroki kruha naj se zvišajo,
v kolikor to dopušča bodoča letina. 2. V industrijskih obratib na se pomnože obratne kuhinje. 3. Špekulante, verižnike in črnoborzijance bo treba še ostreje kaznovati.
Za izvedbo teh smernic je dal Duce naslednja navodila: 1. Pri pokrajinskih prehranjevalnih uradih naj se ustanove odbori zastopnikov delavstva, industrije, kmetijstva, trgovine, kreditnih in zavarovalnih zavodov, ki naj sodelujejo pri nadzorovanju živil in pri določanju cen. 2. V vseh obratnih kuhinjah naj se dele enotni obroki po enotnih cenah. Ustanovi naj se enotna razdeljevalnica, ki bo preskrbovala  obratne kuhinje z živili. 3. V
vseh restavracijah in gostilnah je treba v bodoče uvesti tudi še stalno enotno jed.
4. Delavstvo naj stvori nadzorovalne odbore, ki bodo imeli obsežna pooblastila in
ki bodo zasledovali vse nepravilnosti pri razdeljevanju živil, tako pri proizvajalcih
kakor pri trgovcih.
Italijanska izdajalska kUka se pritožuje
Milan, 3. jun. Reuterjev posebni dopisnik v Neaplju poroča, da se je na kongresu italijanske liberalne stranke prof. 3e-nedetto Croce pritoževal zaradi obnašanja angloameriških voditeljev napram Italiji. Očital jim je. da so tudi oni pod vplivom nerazpoloženja, ki ga kažejo pripadniki njihovih narodov do Italije. Croce je svaril zavezniške državnike, laj z Italijo ne postopajo ozkosrčno, ker bi tako postopanje imelo lahko neprijetne posledice. Ako bodo Italijo žalili in poniževali, zavezniki ne bodo mogli doseči svojih ciljev. Crocejevi protesti kažejo .-»plesno razočaranje, ki ga občutijo Italijani, ker Italija še vedno ni bila sprejeta v zvezo »zavezniških narodov«. Na tc bo morala izdajalska klika pač še dolgo čakati, kajti zahvala iz Londona in Washing-tona prihaja počasi, običajno pa je sploh ni .
Tudi Nizozemci so spoznali pravega sovražnika
Ben Haar, 3. jun. V članku o angloameriškem letalskem terorju na Nizozemskem žigosa »Het Nationale Dagblad« angloa-meriško agitacijo, ki si vedno — in prej celo z uspehom — prizadeva, da bi zbudila vtis, da vladajo v Nemčiji barbar**, v Angliji pa pošteni ljudje. List piše, da je poznanstvo z nemšk.^n vojakom v zasedenih pokrajinah napravilo prvo razpoko v tej agiiacijski stavbi. To so sedaj propagandisti tam onkraj morja razumeli in so se pričeli temu primerno ravnati, niso pa opustili trditve, da so Angloa-neričani »humani zaščitniki« malih narodov, vitezi pravice in pravičnosti. V zadnjih dveh mesecih se je stališče Belgijcev in Francozov napram takim »izrekom« radikalno in nepreklicno spremenilo. Nihče ne verjame več angleškim gentlemenom. List pravi, da so Angloameričani v zadnjih dneh tudi napram Nizozemcem odvrgli krinko in se pokazali v pravi luči Tudi tamkaj so napadli nedolžne prebivalce s strojnicami in topovi svojih letal. Padle so prve žrtve, več sto pa jih leži v bolnišnicah. Kateri Nizozemec more ob pogledu na trupla ubitih sodržavljanov še zagovarjati ta teror in govoriti o Anglo-američanih kot »zaveznikih« in osvobodil-cih, vprašuje list ob koncu, ter pravi, da se je gentlemen izpremenil v običajnega morilca. Sovražnik je pokazal svojo pravo barvo.
Grški kjmunisti onemogočajo sestavo vlade
Ankara, 3. jun. Pogajanja v Kadru glede prevzema grških komunističnih zastopnikov v Papandreoujevo begunsko vla do se ne premaknejo z mesta, ker niso grški komunisti imenovali nobenega kandidata za ministrsko mesto. Očividno grškim izseljeniškim komunistom ne prija sodelovanje v vladi po vzorcu »ljudske frente«. Mnogo rajši bi sami stvorili »vlado«, da bi hitreje boljševizirali begunsko kliko.
Boji proti tolovajem na Balkami
Berlin, 3. jun. Komunistične tolpe so izgubile 31. maja samo v enem samem spopadu na zapadnem Balkanu 128 padlih in mnogo ujetnikov. Poleg tega so bili sestreljeni 3 angloameriški štirimotorni bombniki. *
Nadaljevanje sovražnikovih prebijalnih
poizkusov v Italiji
Težki buĐ vzhodno od Rima in severaozapadno od VaJmon-tona — Od 12. maja je bilo uničenih 403 sovražnikovih oklopnfikov — Pri Jasiju so bile sovjetske čete vržene
dalje nazaj
Fuhrerjcv glavni »tan, 4. junija. DNB. Vrhovno povelj niš vo oboroženih sil objavlja:
Sovražnik je včeraj nadaljeval poizkuse proboja severno od Albanskih gora na obeh straneh Via Casiline, ki jih je podpiral z močnimi oddelki oklopni kov in bojnih letal. V izredno težkih in izgub polmh bojih mu je uspelo, da je potisnil našo zaporno bojno črto do področja 10 km vzhodno od Rima.
V junaškem boju so ratzbiH branilci Monte Cava pri Rocca di Papi pod poveljstvom
nadporoenika Schongreena vse ves dan proti tej gospodujoči postojanki naperjene napade mnogo nadmočnega sovražnika. Šele, ko je porabila vso municijo, se je posadka na povelje prebila do lastnih črt. V bližinskih bojih se je posebno odlikoval poročnik Brose iz nekega polka protiletalskega topništva.
Padalska oklopniška divizija »Herman Gcering« se je junaško borila v težkih bojih na področju severaozapadno od Val-montona.
Zapadno od Albanskih gora so se naše Čete odmaknile na T i bero.
Posadki naših oporišč pri Žagar onu in Palestrini sta v žilavih bojih preprečen razširjenje sovražnikovega vdora proti severovzhodu.
Tudi na obeh straneh Cave in v odseku južno od Paliana so se v težkih obrambnih bojih izjalovili vsi sovražnikovi napadi.
Bojna in nočna bojna letala so tudi v pretekli noči uspešno napadla sovražn kove kolone in zbirališča na področju Vai-montona.
V odseku severno od F ros in ona je mogel sovražnik zaradi trajnega uničenja cestnih zvez le počasi slediti našim rdmikal nim pokretom. Na vzhodnem bregu Li-rija, severno od Sore, smo zavrnili več močnih sovražnikovih napadov ter zajezili neki vdor.
Od 12. maja je bilo na območju tukaj borečega se armadnega zbora uničenih 400 sovražnikovih oklopnikov.
Vojne ladje, ki so spremljale neko ladijsko spremljavo, so pred zapadno italijansko obalo odbile napade sovražnikovih brzih čolnov in jih več poškodovale.
Nemški brzi čolni so na Jadranu pred Splitom potopili 4 oskrbovalne ladje in zajeli več ujetnikov. V sledečem spopadu s sovražnikovimi tcpniškinii Indiami so poškodovali več teh težko oboroženih in močno ok I opijen ;h v orli.
Na vzhodu so nemško-rumunske čete vrgle s podporo   ncprcf.tan'h   nap-icL*jočih
močnih nemško-mrmmskih bojnih letalskih oddelkov na bojišču sevemozapadno od Jasiju sovjetske čete dalje nazaj in so zavzele več vi^lnrkih postojank. Močni, z bojnimi letalci in oklepniki podprti sovražnikovi protinapadi so se izjalovili. Uničenih je bilo 23 !*>vražnikovih oklopnikov, v
letalskih bojih pa sestreljenih 33 sovjetskih letal.
Posamezna britanska letali so v pretekli noči vrgla bombe na mesti Mannheim in Ludvigshafen.
Rumunslo vojno poročilo
Bukarešta, 3. jun. Rum unsko vojno poročilo javlja o operacijah v pciek:
Ob spodnjem Dnjestm in v srednji Be-sarabiji ni bilo nikakih pomembnejših bojev. Na severu Moldavije, zapadno od Jasi ja se je uspešno nadaljevala akciia nemško-rumun<kih čet. Odbili smo vse sovjetske napade in z neposrednimi pro-tisunki očistili male krajevne vdore. Močni nemyk: in rumurjski oddelki bonih letal so zadali sovražniku težke človeške in tvame izgube, Dopoldne so izvršila angloamerička letala teroristične napade na naša zapadna ozemlja. Bombardirani so bili predvsem kraji brez vojaškega pomena Nastala je škoda. Prebivalstvo je imelo izgube. Ubiti so bili zlasti žene in otroci.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 3. jun. Finsko vojno poročilo javlja:
Na Karelijski in Aunuški ožini smo na dveh mestih odbili napade sovražnikovih naskakovalnih čet. Z ostalih delov kopnega bojišča ni nikakih posebnih vesti, V letalskih bojih je bilo nad Karelijsko ožino in pri Rukajerviju zbitih 6 sovražnikovih lovskih letal. Pogrešamo eno lastno letalo.
Boljševički izvidniški sank! povsod odbiti
Berlin, 3. jun. Boljševiki so izpraznili v ponedeljek na področju Louhija, na visokem severu, neko taborišče le navidezno, da bi zvabili v past nemško ogledniško skupino; nedaleč od tega taborišča pa so se skrili, skrbno kamuflirani. Nemški lovci so spoznali njihovo namero. V presenečenja polnem sunku so zavzeli taborišče in prizadeli z nenadnim napadom boljševikom težke izgube. Izvidniška skupina se je morala sicer začasno umakniti proti zapadu sovjetskim silam, ki so napadale s podporo topništva, vendar pa je po prejetih ojačenjih napadla boljševike in jih pognala v beg. Sovražnik je pustil na bojnem polju večio količino streliva, hrane in vojnih potrebščin ter je imel občutne izgube na moštvu.
Tudi delovanje naskakovalnih čet pri Vitebsku je stalo boljševiše vsak dan številne vojake in mnogo orožja. Ko je bil 1. junija odbit napad sovražnikovih naskakovalnih čet vzhodno od mesta, je obležalo na bojišču večje število padlih sovjetskih vojakov. Se hujše so bile izgube sovražnika severno vzhodno od Vitebska, kjer je nemško topništvo in težko pehotno orožje razbilo napad sovjetskega bataljona deloma že na izhodišču, deloma pa pred nemško črto. Sovjetski poizkusi dohiti vpo gled v jakost nemških obrambnih postojank so ostali brezuspešni.
Na področju južnovzhodno od Stanisla-vova so bili navezani boljševiki na slična izvidniška delovanja. Z nekega dobro utrjenega bunkarja s priključenim jarkom so imeli dober pregled nemških postojank. Obstreljevali so vsako gibanje v nemških jarkih. Vzhodno-pruski pijonirji so prejeli povelje, naj uničijo sovjetsko oporišče z dvema »Goliatoma«. Pionirji so prinesli vozili, natovorjeni s strelivom v prvi jarek, in ju namestili pred lastno glavno bojno črto. V jutranjem mraku so snusti-
Kršitve nevtralnosti na morju
Berlin, 3. jun. Mednarodni informacijski urad prinaša na podlagi uradnih ugotovi tev sestavek o protizakonitih napadih zaveznikov na nevtralno trgovsko brodovje. Za Čas od 1. januarja L 1943 do konca aprila 1. 1944 je bilo povsem zanesljivo ugotovljeno, da so zavezniške sile napadle v 35 primerih trgovske ladje držav, ki niso v vojni. V vseh primerih so bile ladje označene z znaki svoje države. Posebno značilno za sovražnikovo vodstvo vojne pa so napadi na nevtralne ladje v službi Rdečega križa, ki imajo poleg svojih barv še znake Rdečega križa.
Opombe vredna je ugotovitev, da so bile prizadete le evropske male in srednje države. Na prvem mestu je švedska, katere mornarica je doživela v 14 primerih težke izgube. Šest njenih ladij s skupno 7806 tonami so jpotopila letala z vsem tovorom v evropskem vodovju, ostalih sem s skupno 12.509 tonami pa so poškodovale bombe. V skoraj vseh primerih so nastopile izgube med posadkami. Med temi ladjami sta
tudi parnika Rdečega križa >Wiril< in. »Embla«.  Zadnji  je  bil  potopljen dne 9.
aprila L 1. pred južno francosko obalo. Na drugem mestu je Turčija, katere nevtral-nostne pravice so bile kršene v desetih
primerih na Črnem In Egejskem morju, pri čemur se mora poudariti, da obstoja med Turčijo in Anglijo posebna zveza. Turška trgovska mornarica je izgubila zaradi napadov sovjetskih podmornic, ameriških in angleških letal 9 ladij s skupno 5608 tonami. Le eni ladji je uspelo, da je po napadu ameriških letal priplula v bližnje pristanišče s poškodbami. Na tretjem mestu je Španija, katere ladje so bile napadene sedemkrat; šest ladij s skupno 11840 tonami je bilo potopljenih. Neka majhna 500 ton težka ladja pa je preživela na Egejskem morju napad podmornic. V treh primerih so bile napadene švicarske ladje; dobro znana sta primera napadov na parnika *Chasseral« in »Christina«. ki sta bila poškodovana z bombami. Tretji parnik »Ma-loya« s 1788 tonami je potopila britanska podmornica dne 9. septembra 1. 1943 v bližini otoka Korzike. S potopitvijo portugalskega parnika »Santa Irene« na Sredozemskem morju dne 17. aprila L 1943 je zaključen venec nevtralnih evropskih narodov, ki so v teh 16 mesečin izgubili med glasnimi,   toda  brezuspešnimi protesti 35
ladij s skupno 46.000 tonami, ki so jih morali povsem ali delno žrtvovati brezobzirnemu zavezniškemu bojevanju.
li vozili skozi žitno polje proti cilju. Prvo se je zaletelo v svoj cilj in razdejalo burtkar, kmalu nato pa je dosegel tudi drugi »Goliat« svoj cilj in z ogromnim zubljem tako razdejal ostanek, da je na mestu bivšega bunkarja zazevala iirna praznina.
Kljub tako uspešnim nastopom tehničnih bojnih sredstev pa je obramba pred sovražnikovimi naskakovalnimi četami skoraj izključno v rokah nemških grenadir-jev. Tako na primer je prizadel v rumun-skem obmejnem pogorju pri Vulturulu narednik Bordt s svojo skupino boljševikom s stalnimi protisunki velike izgube. Boljševiki niso mogii niti z ognjem topništva in metali min onemogočiti te skupine. Stalno je ostala v dotiku s sovražnikom ter je odbijala in razbijala vse bolj-ševiške izvidniške sunke.
Ukrajince sililo v sovjetsko vojsko
Lvov, 3. jun. Vse moško prebivalstvo področij, ki so jih zasedle sovjetske čete, mora v starosti od 15. do 60. leta brez izjeme v vojno službo. Mobilizirane Ukrajince pošiljajo po večini brez vsakršno vojaške izobrazbe in brez zadostne oborožitve v prve bojne črte.
V zaledju se nahajajo oddelki komso-molcev, ki jim načelujejo židje in ki imajo nalog, da takoj postrele vse beguncee. Ukrajinski prebežniki poročajo soglasno, da na ta način boljševiki načrtno uničujejo ukrajinski narod, ker so izgube sovjetskih čet naravnost grozno visoke.
Opustošenje v Pitestiju
Bukarešta, 3. jun. Zastopnik mednarodnega Rdečega križa je te dni obiskal mesto Pitesti, ki so ga angloameriški bombniki prav posebno težko poškodovali. Ogle dal si je natančno vse razdejanje nevojaških ciljev. Pri tem je ugotovil, da je bila ena cerkev popolnoma uničena, tri pa težko poškodovane, porušena je bila tudi mestna gimnazija skupno s tremi ljudskimi šolami. Rezultat obiska je zastopnik Rdečega križa na mestu nrotokoliral. Angloameriški teroristični letalci so v Pite-stiju ubili mnogo civilnih prebivalcev, ki so skušali uiti iz mesta in na katere so streljali zunaj na prostem
Razdejanje katedral v Rouenu
Vichy, 3. jun. Skoraj popolno razdejanje častitljive rouenske katedrale, ki so ga povzročili angloameriški strahovalni letalci, je izzvalo v vsej francoski javnosti globoko ogorčenje in bolečino. Listi grajajo to barbarsko dejanje, ki se ne ustavi niti pred svetišči. Vladno glasilo s-Moni-teur« izjavlja, da ve sedaj vsak Francoz, kaj bi mu prinesla angioameriška osvoboditev. List »Evenir« trdi, da je padel eden
izmed največjih simbolov vse zapadne civilizacije kot žrtev angloameriškega uniče-
valskega besa.
Naročite se na romane „Dobre knjige'
Sfer. 23
Denarne nagrade knjižne tombole
Prvo nagrado t znesku 9000 Br je
šolarčku Pavlu Gcnajnarfa z Jezice
Ljubljana, 4. junija
V mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata je vladalo danes dopoldne živahno in napeto razpoloženje, skoraj gotovo bolj živahno in napeto nego tedaj,
kadar v tej častitljivi dvorani obravnavajo mestne proračune m podobne resne zadeve. Tombolski oddelek Zimske oziroma njene naslednice Socialne pomoči je bil za
ta dan napovedal namreč žrebanje denarnih dobitkov za tiste, ki so imeli srečo, da so na svojih tablicah po objavljenih številkah lahko prečrtali vse oštevilčene pre-delke. Takšnih izbrancev usode je bilo razmeroma precej, celih 60, kolikor jih je pač imelo tablice označene s tekočo štev. 982. Ker jih je čakala poleg desetih lepih knjig še posebna denarna nagrada v različnih zneskih, je umi j ivo, da se je že davno pred napovedano uro dvorana napolnila z množico v prijetnem upanju zibajoč.h se ali pa tudi samo radovednih ljudi. Videli smo med njimi zastopnike vveh spolov, starosti in slojev, civilistov in seveda tudi
pripadnikov vojaškega stanu. 2e to nam Kaze, kako na široko je zajela posrečena
zamisel ljudske knjižne tombole našo javnost; a da pri tem ni ostala omejena morebiti le na Ljubljano, je razvidno najbolje iz tega, da tretjina tombolsk.h dobitnikov vendarle ni biia navzoča, ker bi se morala s podeželskih krajev nalašč za to pripsljati v mesto.
Sicer pa govorijo tudi nekatere številke dovolj zgovoren jezik: prodanh je bilo okrog 60.000 tablic, izmed teh jih je 1004 nadelo vsaj najmanjši dobitek, dvojko, za ' katero je bilo določenih o knjig, vštete so seveda tudi tablice, ki so zadele trojko, četvorko, petorko ali tombolo. Tako je šlo med narod ali pa še pojde nič manj nego 9146 knjig, dosti več, nego jih je bilo prvotno določenih, ker so prireditelji naknadno dodali še nekatere knjige poleg desetih
prvotno deiočenih, to je Jurčičevega »Cveta in sada«. Gregorčičeve »Oljki«, Dularjeve »Kika umira« (ali na izbero Bevka »Po živalskem svetvu), Slapšakove »En starček je živel...«, Velikonjevih »Anekdot«, M:-škove »Ob tihih večerih«, Matičičeve »Pe-trinke«, Vaštetetove »Umirajoče duše* PodlimbarsKega »Gospodina Franja« in Mlakarjevih x Spominov« ali na izbero Pregljevo »Otroci sonca«). Ni oilp lahk^ delo, spraviti tolikšen knjižni za k saj skupaj; nekaterih izmed navedenih Knjig se na knjižnem trgu sploh ne dobe in jih je bilo tieba dati en.isttivno v ris;. Vsekakor velikopotezna akcija, ki dela n? samo naš: podjetnosti, temveč tudi kult urni zrelcsti
vso čast!
Točno ob 10. je gosp. Nar te Vel ikon ja, predsednik Socialne pomoči, otvori! žrebanje in v kratkem nagovoru pozdravil pred vsem zastopnika javne oblasti, g. višjega finančnega svetnika Ivana Voičiča, javnega notarja dr. Antona Bartola, zastopnike tiska in vse navzoče. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli sodelovali pri uspehu ljudske tombole, in čestital onim, ki jim je bila Fortuna mila. Ni slučaj, da si je Zimska pcmoč izbrala baš to obliko tombole s kniižnimi darovi. Knjige so edine tovari-šice, ki človeka nikoli ne zapuste. Naj bi zato sedaj, ko gredo med ljudi, ne plesnele po zaprašenih kotih, temveč naj bi zbujale trajno veselje, zlasti pa naj bi pripomogle k temu, kar je bil glavni in v sedanjih težkih časih najpotrebnejši namen iombolske prireditve: zbujati usmiljenje do trpečega bližnjega.
Po teh jedrnatih besedah g. predsednika so prešli prireditelji takoj k tehnični izvedbi žrebanja, ki ga je vodil načelnik oddelka za tombolo g. Ignac Petje. Vsak navzoči dobitnik se je izkazal pri eni izmed treh poslujočih komisij s svojo tablico ter se vpisal v seznam, nato je sam iz pripravljenega bobna potegnil eno izmed šestdesetih številk, ki naj b1 določale vrstni red za žrebanje denarnih nagrad. Za odsotne dobitnike je izžrebal vrstni red član tombolskega oddelka, na kar so dobitniki sami in soglasno odločili, naj pripadejo pri končnem žrebanju najvišja nagrada najvišj1 izmed 100 tombolskih številk, ostale nižje nagrade pa po vrsti nižjim številkam.
Spretna organizacija je pripomogla, da je to drugo žrebanje, ki ga je za odsotne dobitnike izvedel   spet   član tombolskega
oddelka, poteklo naglo in brez zapletkov, tako da je bila. glavna stvar opravljena že davno pred opoldansko uro. Ka so žrebali številke za denarne nagrade, je rasla napetost seveda od trenutka do trenutka. Vsak je bil radoveden na številko, ki mu bo pripadla, kajti od njene višine je zavi-
sela višina nagrade. Ni pač vseeno, ali ti Fortuna nakloni 5000 lir. kolikor je znašal
glavni dobitek, ali pa »samo« 3000 oziroma 2500, 2000 Ur itd. do 500 lir, kolikor bi v najslabšem primeru odpadlo poleg knjižnega daru na tombolskega dobitnika. Dobili smo vtis, da je gospa Fortuna tokrat ravnala z vso uvidevnostjo in tako, da ji je moral vsak pritrditi, kajti xto je majhen fantek, učenec ljudske šole na Jež'ci in sinček strojnega stavca Pavel Gmajnar potegnil po nizu bolj ali manj srednjih številk najvišjo možno številko, stotico, ki ga
je napravila za brezpogojnega dobitnika glavne denarne nagrade, sta se v dvorani ogiasila spontano ploslsanie jn zadovoljen
smeh. Tudi mi smo imeli vtis, da sreča ne bi mogla bolje izbrati svs-s^a varovanca.
Se enkrat so se ljudje od srca nasmejali, ko je eden izmed dobitnikov potegnil najnižjo številko — ednico. Drugače pa so se izžrebane številke gibale, kakor rečeno, bolj nekje med srednjimi vrednostmi, nagrade pa so se po višini delile precej enakomerno med mesto in deželo. Sicer je zanimivo, d« tudi druga najvišja nagrada v znesku 3000 lir ni odpadla na jl.jubijano, temveč bržkone na nekega tombolskega dobitnika z dežele.
Po končanem žrebanju so dobitniki takoj dvignili pripadle jim knjige in denarne nagrade, odsotnim dobitnikom pa bo oboje na razpolago v pisarni Zimske pomoči do 4. julija t. 1. Dvorana se je okrog poldne počasi izpraznila, ljudje pa so odhajali z zanimanjem, kako bo potekla nova, bibliofilska knjižna tombola, ki bo razpisana v najkrajšem času in za katero nas čakajo še lepši, dragocenejši, resnično redki knjižni dobitki.
1
Na razstavi del mojstra M. Sternena
Okrog ljubljanske nedelje
Ljubljana, 4. junija Z binkoštnimi prazniki je prišlo poletje v deželo. Nastopil je čas zoritve. V vročem soncu se je začela kopati priroda. Temperatura je naraščala v preteklem tednu iz dneva v dan in je dosegla višek preteklo sredo, ko smo zabeležili 28.8°-C. Polnila so se vsa kopališča in ljudje so naglo porjaveli. Za konec tedna pa se je napovedala sprememba vremena. V petek so se jeli kopičiti oblaki in v sobotnem jutru je izpod sivega neba rahlo deževalo. Dež
je bil prav dobrodošel, vsaj malo je osvežil prirodo in počistil prah. Soparica pa je ostala. Jutranja temperatura je bila v soboto izredno visoka, saj so zabeležili nad 15° C. Popoldne je pa spet sijalo sonce.
V soboto proti večeru se je razvila živahna promenada, ko je domobranska godba priredila izvrstno pripravljen javni koncert. Tudi nedelja, ki je b:la zjutraj oblačna, se je dopoldne izkazala s soncem. Vročina se spet stopnjuje, a priroda
si želi novega osveženja z dežjem.
Kamorkoli te povede korak iz mestnega središča, povsod se razodeva lepota zgodnjega poletja. Črešnje, ki so posebno bogato obložile veje, se naglo rdečijo in bodo v kratkem sladile usta, Tudi drugo sadje lepo dozoreva. Vse zadnje dni se je širil po Ljubljani opojen vonj, kajti razcvetele so se akacije, ki poleg raznega drugega cvetja na vrtovih in grmičih napajajo mestno ozračje s svojo milobo. Tudi bezeg je ves v razcvetu. Tam zunaj, kjer se na obodu Ljubljane pričenja širiti dežela, pa lahno valovi gesto žito. krompir je že po večini osut. Novi pridelki po malem oživljajo tudi ljubljanski trg. Kakor vse kaže bomo lahko z letošnjo letino zadovoljni, ako ne nastopijo uime ali druge nesreče in če med ljudmi ne bo preveč nepoštenosti, ki brezobzirno oškoduje tujo lastnino. »Jutro« je že opozorilo ljudi, naj bodo zlasti na nedeljskih izletih obzirni do prirode in do tujih pridelkov. Pametnemu človeku že še dopoveš, — a kaj naj počneš s človekom, i ki pride in poreže kar v en mah sto po-tonk? Ali je to storil iz zlobe ali jih bo prodal? Kakorkoli, tudi ljubitelji prirode, ki smo v Ljubljani tudi v današnjih časih nedvomno še vedno v daleko pretežni večini moramo vsepovsod zatirati grehe zoper prirodo in zoper tujo lastnino.
Skrb za prehrano Ljubljane je tako važna in splošno narodna dolžnost, da jo moramo Imeti vsi na umu. Ljubljana je lani precej pridelala in je treba, da pridela letos še več. Statistika kaže, da je Ljubljana sama na svojem lani pridobila 118.800 kg pšenice. 44.900 kg ječmena, 26.400 kg rži, 130.000 kg koruze in 7.000 kg
ajde. Nadalje 315.000 kg zgodnjega in 1,872.500 kg poznega krompirja, fižola pa okrog 20.000 kg. Zgodnjega zelja je bilo 472,500 kg, poznega pa 310.000 kg, čebule in česna 45.000 kg, paprike 10.000 kg, paradižnika pa 50.000 kg. Lansko leto ni bilo
rekordno, po večini so bile številke predlanskim še znatno višje in tako naj bi bilo tudi letos. Zato ponavljamo, da mora biti skrb za prehrano Ljubljane skupna zadeva vsega prebivalstva.
Važna novica je v petek zvečer razgibala veliko število Ljubljančanov, zlasti mladino, ko je bila objavljena naredba o ukinitvi prepovedi za omejitev vožnje s kolesi in triciklji. Takoj v soboto se je opazil živahnejši promet po ulicah. Mnogi so pa kajpada šele hiteli sestavljati
kolesa, ki so jih imeli doslej razdejana in so jih morali ob sestavi primerno očistiti. Drugi zopet so se morali šele potruditi za prometno knjižico. Beethovnova ulica, kjer se dobe potrdila za tekoče leto, je bila ••es dan številno obiskovana. Vsekakor je ponovno dovoljenje prometa s kolesi in biciklji nov izraz zaupanja ljubljanskemu prebivalstvu. Ceste bodo spet bolj in bolj obljudene in je idila nemotenih sprehodov pri kraju. Ljubljanski tramvaj bo pa znatno razbremenjen, saj bo vsakdo, ki ima vsaj skromen »kolovrat«, rajši zdrirjal Po svežem zraku, kakor da bi se dušil v tramvaju, ki je zadnje čase venomer in skoraj na vseh progah poln. Še zlasti ob alarmih bo množica Ljubljančanov, ki ima kolesa, naglo v domačem zaklonišču, kar bo tudi pripomoglo k večji disciplini v okviru protiletalske zaščite.
Ljubljana je te dni prisrčno počastila najstarejšo someščanko gospo Ivanko Šternovo. Jubilantka, ki ji je usoda naklonila izreden praznik — 99-letnlco rojstva — prebiva v svoji prijazni hiši na Emon^ki cesti; kjer ob lepem vremenu še vedno sama hodi na vrt in v dnevnikih pozorno zasleduje današnja dogajanja doma in po svetu. Ob svojem izrednem prazniku je bila deležna tudi ofici-elne počastitve, saj jo je v petek popoldne obiskan prezidentov osebni tajnik g. Ante Gaber, ki ji je izročil lastnoročno pismo g. prezidenta generala Rupnika in krasen šopek cvetja, v soboto dopoldne pa je prišel čestitat vršilec dolžnosti ljubljanskega župana gosp. generalni tajnik Janč gaj v spremstvu svojega osebnega tajnika in tiskovnega referenta. Tudi on je prinesel krasen šopek cvetja. Gospa Ivsnka Šter-nova, po rodu iz Naklega, kamor je še pred leti zahajala, je živ zgled gorenjske kreme-nitosii in ji tudi mi želimo, da bi ob leta vsaj še tako čila, kakor je danes, praznovala stoletnico.
Izredno velik obisk rmaatave portretnih
del akad. slikarja prof. Mateja Sternena v razstavnih prostorih Jakopičevega paviljona je zgovoren dokaz, kakšen ugled uživa veliki upodabljalec v nafti kulturni javnosti, obenem je tudi dokaz, da je občinstvo pravilno razumelo njegov plemeniti nagib, da je ves dohodek te prireditve, ki je pod visokim pokroviteljstvom gospoda prezidenta Ljubljanske pokrajine, namenil Socialni pomoči.
Razstava mojstra Sternena je v vsakem pogledu edinstvena. Dasi je število na ogled postavljenih portretov razmeroma majhno in niti od daleč ne obsega ogromnega celotnega dela velikega upodabljalca, je tudi iz te zbirke jasno viden njegov razvoj tekom let in nam prikazuje M. Sternena kot pravega virtuoza čopiča in neprekosljivega stvaritelja. Vseh razstavljenih umetnin je 72, od katerih je najstarejša iz leta 1889., najnovejša pa — portret gospoda prezidenta divizijskega generala Leona Rupnika — dan ali dva pred otvoritvijo pričujoče razstave.
Podobe so postavljene na ogled v vseh treh razstavnih prostorih Jakopičevega paviljona, in sicer tako, da so najstarejia dela v desnem, najnovejša v levem prostoru, v srednjem, največjem razstavišču pa  predvsem  portreti  naših  že  umrlih in
živečih odlicnikov.
že v prvih delih se očituje veliki dar mladega umetnika, ki se je naglo in odločno dvigal od uspeha do uspeha. Moč njegovega čopiča odseva iz treh del iz leta 1889.. in sicer: »Autoportret«. »Dekliška glava« (risba s tušem) in VDekliška glava« (akvarel). Te tri podobe, zlasti še druga, SO resda odlično uspele, dognane in poduhovljene. Iz prejšnjega stoletja so še razstavljena dela   Franc Kotnik« (1. 1893.).
»Marija Brenčič-Jesenovec* (1896.), »Fran
Kobal«  (1896.)  in    Kranc Jurca« (1899.).
V našem stoletju pa So nastali portreti »Vida dr. Avramovičeva« (1900.), »Roza Sternen« (1903.) in »Roza Sternen« (1904.), oglje »Ante Gaber.« (1905.), »Tončka Gaber« (1907. in 1911.), oglje »Avtoportret« (1913.), »Na divanu« (1914.), akvarel a Majda«    (1919.),   * Violinistka« (1925.),
»Portretna študija« (1926.), monotipija »Avtoportret« (1927.), »Dr. Pran Stelč« (1928.), »Avtoportret« (1920.). »Ana Regali.: (1933.), »Dr. Fran Windischcr< U934.), »Erna Kosec« (1935.), »pri čitanju« (1936.), >Nuša Tavzes« (1936.>, »Danica ćečova z AndrejČkom«: (1936.), -Dr. Gregorij Rozmana (1936.), »Nada Weil-g^ny« (193S.), r-Jakob Isop« (193S.). skica »Dr. Anton Bonaventura Jeglič« v 1939 ), »Jožica Pielick« (1940.). "Dr. Ivan Robida« (1940.), »žena v modrem« (1941.), »Lidija Bahovec«. »Leon Bahovec« in ^Ba-hovčevi otroci« (vsi 1941.), Portretna študija« (1941.), »Marjanca«, pastel (1942.), »Zora Jurčec« in »Ruda Jurčec« (1942.), rZorka Krajec^ (1942.). »Olga Gaspari« (1942.), 'Modelka s slikarjem« (1942.), »Slavka Borčič (1943.), »Družina na vrtu« (1943.), >Majda dr. Brandstatterjevao (1943.).   »Mara   Suklje«    (1943.). »Sveta
suklje  (1943.). »ženski portret« (1943.). Pavla Zabukovec« (1940.), »Malči Rode«
(1944.), »Sinček« (1944.) in ? Marija Ve-rovšekc (1944.). skupaj 56 portretov različnih velikosti ter Šest risb, monotipij in radiranK. Pestra zbirka skoraj vsem znanih obrazov, zlasti najvišjih predstavnikov naših upravnih, cerkvenih in kulturnih oblasti. Da bi si morali Sternenovo razstavo ogledati vsi. ni potrebno poudarjati. Kdor si jo je ogledal enkrat, jo ho obiskal nedvomno tudi drugič. Občinstvo opozarjamo, naj pohiti z ogledom del tega nh> šega mojstra, ker bo razstava odprta le še nekaj dni.
Filmski tednik
Železniški promet v vojnem času. Znamenite kufsteinske orgle pojo ranjenim vojakom v oddih in zabavo. Slikoviti so prizori s poljskega dela štajerskih hribovcev. Šola za telesno vzgojo Hitlerjeve mladine. Akrobati se producirajo v cirkusu Busch. Infanteristi v  gosteh    pri podmorničarjih.
Pogled v tvornico težkega orožja: ob velikanski stiskalnici. Minister Speer med delavci. Naslednji posnetki nam nazorno kažejo, kako se napravijo mine neškodljive; 2600 min sta odstranila dva vojaka-specia-lista. Slovaški državni predsednik Tiso in ministrski predsednik dr. Tuka sta b:la na obisku pri Fuhrerju. Naslednji posnetki so prekopirani iz originalnega japonskega filmskega tednika in nam kažejo ob spremljavi izvirne japonske muzike napore vojskovanja v džungli. Karpati tvorijo naravno obrambno črto v dolžini 1300 km. Gigantska bitka med Gaeto in Cassinom.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA IN OPERA
Ponedeljek, 5. junija zaprto.
Razstava najnovejših šušieršičevih del
Najnovejša umetnostna razstava slikarja Miloša Šušteršiča v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika o kateri smo kratko že poročali, je žela žc v prv'h dneh viden uspeh in nesporno priznanje ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti. Lepo število predanih podob naj-bclj zgovorno dokazuje, da je naša kulturna
GledfiUšhi teden t
Carmen in Lel E. Karlovčeve
Precej je že pripekalo te dni. Vročina temu ali onemu morebiti škoduje. Ljubljanskem gledališču (1. 1944) niti najmanj. Nekoč je bilo menda drugače. V Drami se vrstijo z uspehom »Zemlja«, »Nevesta s krono« in ?Dona Diana«. V Operi prevladujeta »Manon* in »Carmen« Nedeljski spored nam kaže, da mislimo tudi na domače stvari. »Melodije srca« se zopet oglašajo. Bogme, da bi doživele 50 predstav tja do konca julija, če bi šlo za to, kdo se bo preje upehal: Izvajalci ali občinstvo? Prav gotovo bi bila vztrajnost občinstva močnejša. Nikar mu ne zavidajmo tistih par vedrih uric užitka, ki jih imata ob ^Melodijah« uho in oko! Resnoba in vedrina naj si tudi na opernem odru podajata roko, kakor si jo že tudi na dramskem.
V Operi se zopet razlega alt E. Karlovčeve. V sredo je bila na sporedu G. Bize-tova ^Carmen«. Predstava je bila na lepi višini. Močno v ospredju je bila Carmen naše odlične solistke E. Karlovčeve, ki je Ljubljano tako vzljubila, da je tudi zelo naporne potovalne okoliščine niso odvrnile od vožnje iz Splita k nam. In nam je pripravila tudi ob predstavi 31. maja par uric umetnostnega užitka, 4o smo ga čutili ob njenem dragocenem, temeljito šolanem, preizkušenem altovskem bogastvu. Poln, učinkovit, v vseh legah solidno uravnovešen in dognan je njen alt. Izkazal se je v sloveči ^Habaneri« v prvem dejanju, v kartnem spevu v tretjem dejanju in vseh drugih pevnih partijah, ki jih je odpela Ž
lahkotno Izvajalno suverenostjo v topil usoglašenosti z ostalimi sodelujočimi. V
njenem igralskem slogu ne boš verjetno opazil poudarka v kakšni dramatični vi-narnosti ali temperamentni vzburkanosti, temveč v nekem notranje močnem, sugestivno izgrajenem podajanju. To je svojstvena kreacijska zamisel njgne Carmen.
Končno je pri interpretaciji vodilnih opernih vlog važna tudi zunanja pojavnost, ki bistveno sodeluje pri ustvarjanju celotnega vtiska. Tudi njena odrska pojavnost se staplja skupno s prvinami glasovne ter igralske izraznosti v homogeno celotnost resničnega, polnokrvnega opernega oblikovanja.
Tudi vsi ostali sodelujoči so vneto, uspešno izpolnili svojo nalogo. Poleg Janka, ki je iznova vzbudil priznanje občinstva s svojim odličnim torerskim spevom, je omeniti predvsem Francla, ki se stopnjema približuje svoje nekdanji kakovostni umetnostni stopnji in ki je doživel v drugem dejanju zaslužen aplavz pri odprtem odru.
Binkoštni ponedeljek smo zopet občudovali biserne glasbene lepote, ki jih vsebuje
»Sneguročka«, N. Rimski-Korsakova. Topot je pridobila predstava na svoji zanimivosti zaradi novega Lela E. Karlovčeve. Pevsko tehnično je zvenel njen alt zlasti ob glavnem spevu v drugi sliki uprav vzorno. Toda Lel je neke vrste polrealno bitje, njegovo bistvo se razteza od prav-ljičnosti do resničnosti ter se dotika na prvem koncu bajeslovnosti, na drugem pa berendejske realnosti. Folklornost Lelovih spevov je bila lepo poudarjena. Prvine čutnosti ter duhovnosti niso menda bile v pravilnem odnosu idealnega skladja. orga-ničnega ravnovesja. Podoba je, da je du-hovnostna stran nekoliko zastrta. Morebiti je ta okoliščina nujen korelat interpretkine odrske pojavnosti. Sicer pa smo bili ob njenem Lelu Iskreno zadovoljni. Kot Carmen in Lel je zaslužila tople izraze priznanja, ki ga je bila deležna.
Ob sklepu še formalna pripomba: Pisec ne odgovarja za pomote in napake. Id so neogibna posledica nenehno snujočega tiskarskega muhca. Zelo rad in z nekim posebnim užitkom se vrinla predvsem tja, kjer bi si ga cdjmcitj 2: Idi. —c
javnost razumela in pravilno cecnila Šu^rersi-čeva prizadevanja in njegovo umetnost.
Razstava obsega 27 oljnih pedob. večji del Krajin in nekaj cvetličnih tihožitij. Dasi bc!j intimnega značaja, je vendar lep prikaz umetnikovega najnovejšega udejstvovanja in strmega vzpena na upođabijalskem področju. Iz 8tt-Štcrnćcvih potlcb živo odseva groza nedavnih dogodkov na nekaterih predelih naše zemlje. Obenem pa dokazujejo nežno in občutljivo umetn'ško dušo ter še cel zaklad izvirne ustvarjalne sile.
Značilna in svojstvena Šušeršičeva iehnika in ljubezen do narave prihajata lepo do izraza v njegovih pomladnih motivih, ki jih je postavljenih na cgled sedem: »Pomlad« (štev. ,6), »Pomladno jutro« (S). »Pomladni motiv« (9). »Pomladni motiv iz Luže« (10). »Maj I« in »Maj II« (Konjak) štev. 17 in 19 in »Pomladni motiv« (Luža) štev. 27. Enako pozernest zaslužijo tudi ostale umetnine. »Jesenski motiv« (3), »Jesenski motiv z Ljubljanice« (7) in »Zimski motiv z Barja« (13) ter »Cvetoča tepka« (16) izpopolnjujejo izrazito časovne motive in dokazujejo globoko poznavanje narave. Posebnost so motivi »Osvobojenje I« (21). »Osvobojenje II«. Ključa (22). »Osvobojen je III«. Pclhograjsk: dolomiti (23). s sledovi časa. Ostali motivi, vsi dovreni in polni življenja, so »Tulipani« (1). »Gozd ček« (2), »Spominčice« (4). »CalvM« (5), »Gaj« (11), »Pokrajina s cesto« (12), »Pisan šopek« (13). »Marca« (14), Sušeč z Barja« (15), »Suha krajina« (20). »Vas ob Krki« (24). »Večer na Ljubljanici« (25) in »Studija za maj« (26).
Sedanja razstava M loša Sušteršiča je nedvomno najboljša izmed treh v vojnem času prirejen;h razstav (Dolenjska v Obersnelovi galeriji in Pomlad v Velikih Laščah v Koso-vem salonu) Z nje je dosegel zavidanja vreden dvojni uspeh, tako moralni kakor gmotni. Slike bodo na ogled le kratek čas. zato občn-stvo opozarjamo, naj z ogledom pohiti, zlasti na naj ne odlagajo kupci, ker je povpraševanje po podobah zmeraj večje in je izbira z dneva v dan manjša.
Bibliofilska Izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križa in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir.
Gddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 5. JUNIJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in (Slov^enšči^a. 17.15—18.00: Fas.mo polje _ Gaj zidane volje! 18-45—19.00: Segave besede — Fr. Lipah: Ljubljanske slike. 19.00—19.15: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.15—21.00: Prenos iz velike unionske dvorane: X. simfonični koncert Ljubljanske radijske postaje, izvaja Radijski orkester, dirigent D. M. Ši-janec: vmes od 20.00—20.15: poročila v nemščini. 21.00—22.00: Kar ti manjka, to je dobra volja! 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Glasba za lahko noč.
Na dnsn Vam bulo prinesli
knjižico našega znanega pisatelja Narteja Velikonje
MALIKOVAJFJE ZLOČINA
Ne zavrnite jih, kajti oni, ki Vam jo bodo prinesli, so sami žrtev komunističnega Mo-loha in njegovih malikovalcev — to so naši begunci s podeželja. V slučaju, da bi usoda teh naših beguncev grozila tudi Vam, bi še prav radi hoteli pokupiti sami vso naklado, ako bi le mogli s tem odvrniti od sebe nesrečo. Zavedajte se dolžnosti, ki jih današnji čas zahteva od vsakogar.
Knjižice dobite tudi v vseh knjigarnah za malenkostno ceno 5.— Lir.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je danes po dolgotrajni mučni bolezni dotrpel naš dobri mož, oče, brat, stric in svak, gospod
PUNTAN ANTON
delovodja tvrdke ing. Dukić
Pogreb dragega nam pokojnika bo v ponedeljek 5. t. m. ob 5. popoldne z 2al, iz kapeHce sv. % Antona, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, 3. junija 1944.
žalujoči: GABRIJELA roj. RAINER, tena; LADO, LIDIJA, otroka In ostalo sorodstvo.
Opozorilo!
Uprava policije v Ljubljani ugotavlja, da dnevno prihajajo na razne urade anonimne ovadbe kriminalnega in političnega značaja, katere se v večini primerov izkažejo kot neosnovane in kot sad medsebojnih razprtij in sovraštva. Zato se občinstvo opozarja, da se nobena anonimna ovadba ne bo več jemala v poštev.
Ljubljana, dne 29. maja 1944.
Uprava polic1 je
Grsb za grobom se vrsti
V Ljubljani umrli od 3$. do 1. junija 1944. Barbič Barbari. 01 let, za^ehnica, Japljeva llL 2: Kraigher Viktorija, roj. Ju\ančič\ 68 let. /a-sebn-ca, Trnov&i pristan 14; Kaiscr l'r:ula. roj. Šiška, 71 let, zasebnica. Celovška c. 135; Roth Andrej. 77 let, žandarmeriji narcdn.k vodnik v Opekarska c. 17; Alič Ivana. roj. Pctač, 81 let. zasebnica. Kolezijska 34: Mihe-l:e Josip, 62 let. upravitelj pomožne zc\e. Pr-jatljcva 8; Karu Apoloni ja, roj. Podvi47 let. zascbniea, Skofja nt 10; Malavašič An* n, 73 let, lastnik porfrebneija podjetja in mznr^i mojster. Tržaška c. 3o; CigOJ Hcrmina. mi. Ilubingcr. 78 let. vdova profesorja, Lan^usova nI 1°. Drcvler Leopold. 73 let, strojni ključavničar, .Sv. Jerneja 2*>; Pavietič Albcrt^na. roj. Pchani. 78 let, vdova od\etn:ka. Topniški 16.
V ljubljanski bolnici umrli: Pi/mo-ht N"c/a.
61 let, kočarica, Zagor;ca 13. občina Mirna; Mihclčič Nfevenka, 3 leta, hčerka elektrotehnika, Borštnikov trt* 1; škrjanec .Marija, rojena Skubic, 71 let, pos-estnica. Zcljarska 11: Ceh Karel, 63 let, višji poštni kontrolor v pokoju; Smodej Marja. 13 let, dijakinja, Cesta dveh cesarjev 127; Scdcvčič Stanislav 2 leti. s;n £d uslužbenca, Ciril-.Metoo\.\a 32; Lavrič Franc, 46 let, krrja:ki mrjstcr. Mala Slemen 26 — Velike lašče; Jelene J< žcf, 1 leto, sin hisaria, Srcbn-tn k 7 — Kočevje; Bele Marjan. 3 leta, sin ključavničarja, Brcjčcva 10; Bernik Km! >'f,
62 let. narednik-vodnik v pokoju, Poljanski nasip 40.
Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iz-tepati. Pitno vodo menjati vsak dan!
Umrla nam je na5a ljubljena
sestra, teta in svakinja, gospa
Ivanka Pavšič
roj. U č a k vdova po pošt. upr. iz Krškega
Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. t. m. ob pol 4. popoldne z 2al, iz kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, 4. junija 1944.
Žalujočo rodbine: PAVŠIC, TJČAK, SMOLE.
8 89		
	+	
	i Preminil je naS dolgoletni de-	
	lovodja, gospod Dl A NT AN ANTAN	
	rLAJNlAlN AmUN Pokopali ga bomo v ponede-	
	ljek 5. t. m. ob 5. popoldne.	
	Zvestega sodelavca bomo ohra-	
	nili v trajnem spominu!	
	V LJubljani, dne 3. junija 1944.	
	GRADBENA DRUŽBA	
	INŽ. DTTKIĆ IN DRUG.	
9 1		
Stev. 23
»SCOVENSKI  NAROD«, ponije*. 5 5«nijA »*4.
Stran 3
a narodnega premoženja
Početje „narođno'osvcbodilne vojske" je povzročilo slovcnskei narodu neprecenljivo in nepopravljivo škodo
Po podatkih zavarovalnic, poslujoćih v Ljubljanski pokrajini, je prijavljena vojna Bkoda, povzročena v letih 19U in 1942. na poslopjih, porušenih ali poznanih po »na-rcdno-osvohoililni vojski* aH po cesarski italijanski vojski za represalije, znašala pol niiUjimle lir. Ce upoštevamo, da je od konca leta 1942. do danes vrednost Ure padla vsaj za 25%, če prištejemo k oni pol milijardi Se neprijavljeno Škodo In pa poslopja, ki so bila po komunistih in drugih uničena v letu 194.8. lahko mirno rečemo, da znaša zgolj škoda, ki jo je »osvobodilni« boj povzročil našemu ljudstvu na poslopjih, najmanj milijardo lir.
am po
Tu ni všteta Skoda, ki je nastala In
b kraj h po 8. septembru. Za primerjavo navedimo, da znaša ta ^koda n pr. samo v Cerknici kakih 30 milijonov lir. Tudi
ni v gornjem znesku vračunana umetniška m zgodovinska vrednost raznih uničenih starih poslopij: Uradov, cerkva, samostanov itd.
Računajmo :c. ki.'ko je b lo ra/dejanc oprave. p< hištva, <i0cpodarakega in kmetijskega orodja, vozil, strojev, umetnin, knjig, lesa, živeža, obleke! Računajmo, da zna-a vrednost vsega tega samo četrtino vrednosti poslopij, pa dobimo nadaljnh 250 milijonov lr. Računajmo, da jc povprečno najmanj vsaka druga hiša v Sloveniji bila vsaj enkrat po i>naro Iw>-osvubod:!n;« vojski do kraja izropa-na, bi tc po nesrrokovnjatki sodbi vrglo spet 150 milijonov lir.
Ena izmed hudih, preračunanih, roparskih reprcsalj. ki sr> jih nalašč in ved? sprožili voditelj: » v bodunega« boja; jc bfl obvezni posek gOcsda. Pod nrcfvczo, da boče zavarovati promet  v   Ljubljanici   po/crjjint.  jc ceierska
italijanska
vojska
:-'!!'• \ eda In   spomladi 1042,
da je treba r -l<;it: ves gozd r.h vseh progah in cestah v Širini 130 do 30*1 metrov. Ker je Hlo aa povedano posekati vse do roltpi, je bilo s tem skoraj' /a st^ let uničenega ogromno g".~e!a, pravega m ?!<oraj edinega, dasi kremnega gospodarskega bopsfetva V na"j pokra j'ni. Če up £tevamo, da jc ramo cb nrogi Ljubljana-Rakek bilo treba posekati kakih 120.000 kubičnih metrov lesa, potem mimo lahke trdimo, da znaša posekana količina v vsej pokrajini vsaj desetkrat tol ko, to jc 1,200.000 kubičnih metrov. Ker jc ves ta les rasti ob cestah :i ob progah, lahko računamo kubični meter p.-> 400 lir. skupaj torej 480 milijonov lir. Prib'ljroo k temu se stroške za pesek in spravljanje, pa lahko zaokrožimo na pol milijarde lir. zlasti če upoštevamo Škodo na mladih nasadih, ko so bili neusmiljeno uničeni, zemljišče pa marsikje do golega po-žgano.
In & da v naS živ'norcji? Ker nimajo poklicane ustanove zbranih za nobeno področje niti približnih podatkov, smo prisiljeni urbanističnimi pirovanji skoraj docela uničil. <*:e je bilo tako uropanih in poklanih v dveh letih 50.000 glav govedi, vsaka po 300 kg in 40.000 braŠčev, vsak po 80 kg ter lOO.OOO7 perutnine. Znaša Sk< da zaradi uničevanja živinoreje — računano seveda po uradnih, nc dejanskih cenah — dcoli 150 milijonov lir. ki jih je »na-rcdno-osvobodilna vojska« ukradla slovenskemu kmetu in malemu človeku naravnost iz žepa!
Gospodarska Skoda zaradi mvčen h čl overi. Ne bo zmota, tla znaša sedanje število živine v Ljubljanski pokrajini tretjino števila iz leta 1°41. zaradi ropov, klanja iz obupa in pomanjkanja krme ter zaradi represalij — marsikje, tako na Kožljeku je meseca junija 1°42. italijanska vojska vso živino v vasi po-strelMn! — O naši s\injercji ne velja več go-\<-«ri:i. /iikuj september 194$. jo jc s komu-, šicih življenj   ic vpra&ftnjć, ki  o njem  ni še
nihče razpravljal, dasi za sodobne sociologe in gospodarstvenike tudi človeška življenj« samo po schi pomeni določeno gospodarsko vrednost. »Osvobt dilni« boj je v Sloveniji do zd ij zahteva! 15.000 slovenski življenj. To ni ne čudnega, če se spomnimo komunističnih po keljev v Suh« t:;. na Ajdovcu itd.: če se spomnimo, da sb za represalije bflj pobiti skoraj vsi moški v Li "u. št. Vidu. Babnem polju in drugod. V internaciji in konfmaciji jc bilo po uradnih podatkih. okoli 25 000 ljudi. Če računamo, da smo zaivui vsakega mrtvega in vsakega interniranega izgubili samo eno" leto delovnih dni, in če odštejemo «>d števila 40 000 mrtvih in pregnanih 7000 takih, ki niso bih za delo, bi torej za leto- dni izpadlo našemu gospodarstvu 33.000 delovnih ljudi, štejmo na leto 300 dele\n:h dni in na dan 8 delovnih ur. je to o.ooo.ooo fflHOvnih dni in 79,200.000 delovnih ur. Računajmo delovno uro po\ prečno- po 4 lire, pa nam vrže to letni primanjkljaj kakih 320 miljonov lir.
Recimo, da je bilo v gozdu, torej iz delovnega precepa za leto dn: vrženih vsaj 500 ljudi, ki so postavali, uničevali in rcnali. namesto, da bi de'ali ter družbi kcrstili. Gospodarska škoda zaradi nedela teh »osvobodilnih« delavcev, znala po gorenjem primeru novih 50 milijonov lir.
Katera delavska zbornica, sindikat, borza dela ali kdor koli bi izračunal škodo, ki nam jo je prinesel izpadek dela zaradi ustavitve skoraj vse - - darske delavnosti v Ljubljanski pokrajini za leto dni?
Med uničevanje slovenskega narodnega premoženja v »cjs\-obodilnem« boju moramo prišteti tudi uničevanje apaovnih koristnih naprav. Vse to smo* si morali Slovenci postaviti s svojim delom in svojim denarjem. QOrt/o vsega, kar so komunisti raJrfejftrl teh naprav, je služilo izključno gospodarskim potrebam slovenskega maTega človeka. »Osvobodilna vojska« je uničevala samo stvari, ki v evropskem bojno<-promctncm pziru niso niti najmanj pomembne. Vojnih sil na našem ozemlju pa pri njihovih premikih uničenje teh naprav nc more ovirat:. kakor smo videli v preteklosti in to cc jasneje doživljamo v sedajnosti. In vendar je b:lo treba uničiti te ljudstvu služeče naprave, ker je to spadalo v boljševički načrt za gmotne uničenje slovenskega ljudstva ter za njegovo proletarizacijo!
Tudi za to škodo ni znanih niti pribl žnih podatkov. Po 8. septembru jc Dolenjska v gospodarskem-prometnem oziru padla po zaslugi »osvoboditeljev« v stanje pred 100 leti! V priblvnih številkah povedano znaša ta škoda vsaj 300 milijonov lir, brez ozira na to. koliko časa. dela in denarja — našega dela in našega denarja — bo veljalo bodoče popravilo.
Kje je škoda zaradi ustavitve skoraj vse gospodarske delavnosti za poldrugo leto; škoda zaradi zamujenih možnosti v zunanji in domači trgovini: škoda zaradi propada našega kme-
tijstva in živinoreje, ki bi bi'a sicer imela ve-liko možnostj za dvig in napredek: ;koda zaradi tega, da je velik del rodovitne zemlje postal nekoristno bojišče; :koda na prihodnji lct:ni. ker ljudje niso mogli posejati žita. škoda na pridelku zaradi pomanjkanja gnoja; go-
spodarska jkoda zaradi izgubljenega zdravja pri tisočih delovnih ljudi; škod zaradi ustavljenih javnih del: 3<oda zaradi demoralizacije po ubijaniu volje za delo; škoda zaradi ustavljene strokovne izobrazbe mladine in delavstva; škoda zaradi ogromnih zamud na vseh gospodarskih področjih; škoda zaradi prejemkov, ki jih je dobivala v Ljubljani množica ljudi, ne da bi kaj delala; »koda zaradi razvrednotenja denarja in naraščanja cen blagu, potrebnemu za obnovitev; škoda zaradi izro-panih blagajn; Škoda zaradi dražje delovne sile; ;ke-da zaradi toliko in toliko posledic uničevanja! (Po »črnih bukvah«)
Loška dolina — zrcalo OF-arskega raja
I3rc7!f: Vz>^t> in na £7+213 uničevanje narodnega premoženja najbolj jasno obeležuje pravo Uče OF
Škoda, ki jo je utTpcLa od jalove 'zdajske borbe OF Notranjska na premoženju, sploh ni mogoče oceniti.
V Loški dolini je okoli 700 poslopij, po večini h::, unčenili. V občini je okrog 25 vasi, toda niti ene ni. v kateri bi ne bilo vsaj eno r< v' »pje uničeno. Babno rK'lje. je do 25 • o po-
žgano, Babna polica popolnoma. Do
in
Gor-
nje Poljane popolnoma. Vrhnika več ko polove', mesto Lož skoraj vse itd.
L' 'k a d< Kna, ki jc leta 1941 imela nad 4000 glav živne, jih danes nima niri 1 <MM. I ) na, ki je imela leta 1941 okrog 300 konj, ;:h dane; nima niti 10. Občina, ki je štela leta 1941 rad dela sp-sobnih mož. jih dnncs
nima niti 50, ki bi mo^li delati doma. Dolina, k: jc včasih redila prašiče za prodajo, nima danes niti enega zrejenega Dolina, ki jc ž: vela izključne, od Ie^a, že d\c Ictj ni prodala niti d* ske. Doima, ki jc imela poprej v obratu devet vodnih in štiri parne žii^c, že več ko dve leti ni zrezala niti enega hloda. Dolina, ki jc bila poprej nujno vezana na uvažanje ž vil, jc c! hi!a zadnja živila septembra 1943. V do-1 ni, kjer je bilo včasih živahno in veselo živ-
ljenje, je d^ines pusto, mrtvo, kakor na po-kcpališču.
Od 1125 h< jih jc pogorelo do tal 274, torej četrtina Od 3080 poslopij jih je upepeljenih fV70 in 2 žaai, 2 miina in 1 cerkev. Zasebna in skirpna škoda znaša že nad 200 milijonov lir. Od 5300 preb valeev jih je žc do danes mrt-\ih nad 500. to jc 10 »V
Kdo je povzročitelj vse tc škojc? »Osvobodilna« fronta!
Dokaz za to, da je OF protislovensko gibanje in da jc njeno dcl(> bilo naperjeno izključno proti slovenskemu narodu, jc njeno brezobzirno in na'rtno uničevanje slovenskega narodnega "metia.
To imičevanje, ki sc ic leta 1041 začelo z ropi in se jc v letih 10 42 in 1943 nadaljevalo s požig! celih vasi m predelov, od 8. septembra 1(>43 pa s s;stcmat čnim rušenjem vseh večjih, zasebnih in ja\n:h poslopij, šol, obČ'n. sodišč, prosvetnih, sokolskih in gasilskh domov ter z uničevanjem zemljiških knjig, ie samo delo načeta OF za izvedbe; komunistične soc:alnc revolucije med Slovenci.
(Črne bukve.)
Kaj S€ gosli pn Dslenfskcm
F>rž ko so 21. maja nemške in domobranske čete zopet zasedle Trebnje in Mirno peč. so začele prihajati jz obeh krajev vesti, ki so v polni meri potrdile velike tolovaj-kc izgube in sorazmerno nczn::mo škodo, ki sq je bile deležne domobranske edinice. Osebe, ki pr ha-jajo iz Trebnjega pripovedujejo, da So komunisti takoj po prihodu zažgali hišo tamojš-njemu cerkovniku. Odnesti nis^. do\ olili iz hi-^ n ti najmanjšo stvari. Tt^ovtno Batje so izropali dc zadnjega parn obutve. Kaplana Cirila Oblaka So zvezali in ga vlekli s seboj. Ker pa je gostilničar Bukovec jamčil zanj s svoje gTavo, SO ga napcslco* le izpustili. Fo vseh hišah &o se izvršile temeljite premetačine. Zlasti so vse pretaknili v župnišču, kanu.r se je bil zatekel ranjeni domobrance, ki ga jc izdala neka žcmi<a. Ranjenca niso dobili v nest, ker se je bil med tem skril drugam.
Izmed domobranskih nogrešancev sta se dne 24. t. m. vrnila še dva. V bolnici \ Krškem leži domobranec Ludvik Prijatelj, ki se je r -njen pretolkel iz Trebnjega preko Velike Loke in Čateža v šent. Kupert, kjer so ga oteli
domobranci iz Tržišča. Isti dan pa je prispel z ljubljanskimi domobranci v Novo mesto Blatnik Janez, k j se jc bil tudi udeležil spopada v Trebnjem. .Med borbo jc šel v skladišče po municijo. Ko sc jc vrnil, je zašel med partizane. Mislil jc, da so domobranci napravili izpad ter jc skupno s komcnlstj juriša] đomi bran ske položaje, kmalu pa jc t;pa-z:I v kaki družbi sc nahaja, zato se jc umaknil in se .skril v neko hiši;. Ko so drugi dan komunisti odš'i v napad proti Mirni peči, je v civilni obleki z bombami v žepu brez vseh ovir dospel v gozd in jo mahni! proti Novemu mestu. Spotoma je naletel na to leta jsko telefonsko zvezo Trebnjega z Mirno pečjo in jo jc na več mestih prcrezal. Pri svojem umiku  je prišel v kraj. kjer so1 bili
vaščani domobranceni nak'onjeni. Ostal je pri njih ikri t ves dan. Iz svojega skrivališča jc mirno opazoval kemuniste. kako so vozili ranjence in se v kolonah pom kali proti Mirni peči. Videl je pri tem v vs-^ki sfcopini po več popolnoma ho;vh tolovajev. Tudi ostali bo hJ-no razcapani, kar jih je pa v zadnjem času mr.bi'-iziranih. so celo brez pušk. Kdino v prednj' straž; jc bil manjši oddelek, oborožen z brzostrelkami in strojmeami, imelj so tudi
tri topove, pri katerih jc bilo no *cst tova-ri-c. Naslednji dan so v vas prsl: domobranci in Blato k Janez se je ves srečen pridružil svojim scbcrccm.
Ob kratko'tn-jni zasedbi Trebnjega so- komunisti zaznali Ivan jo vas pri Mirni peči. S*c-ki hrvat.vki komunist jc imel pomisletec: »Ali ni škoda leme slm*en*-ke vasi?« Toda njegovo rbzalovanjc ni zaleglo. Drugo Jutro- pa so komunisti govorili ljudem: »Vidite, kaj so \am belogardisti napravili.« Nct;a pogumna kme-t:ca pa je lažn:ka zavrnila: »Kakšni belogardisti? Prav ti si podtaknil ogenj, vidc'a sem te.« Pred odhodom ;z Kanje vr.si so čuli prebivalci izjavo t-lovajskega komanriinta: »Mir-nc peči nc bomo več napadali, škoda je naših tovarišev, ki jih jc že toliko zaman popadalo.«
Ko so komunisti 21. t. m. napadali domobranske utrdbe pri Grmu. Šmihelu in Dr?ki, so jih domobranske strojnice precej pdko5 le. Med njimi je bil ubit tudi neki Vinko Toni, ki so ga šmhelski terenci drugi dan pokopali. Siromak je imel na sebi in v perilu, ki ga je imel v nahrbtniku, cele kupe uši. Ljudje so se čudili, da ga mrčes sploh še ni požrl.
Iz okolice TrcbelneL»a pripovedujejo ljudje, da se je s toplejšim vremenom iz gozda pričel šinti grozanski smrad. Nihče si ne upa v gozd. baje leži v njem mnogo nepokepanih komunističnih mrliče v.
cfffee s tdlovafi na Gorenjskem
V boju proti komunističnemu tolovaj-stvu ha Gorenjskem nedvomno prednjr.či župnija Predoslje. Odtod se je doslej javilo že 18 domobrancev. Prošli teden pa so komunisti v vasi Britof izvršili nasilno mobilizacijo in odvedli s seboj 28 fantov. Pri teh mobilizacijah jim dajejo terenci navodila in tolovaji se vedno zglasijo pri njih, preden gredo na lov za ljudmi.
Zadnji mesec so tolovaji večkrat pose-čali okoliške vasi pri Šenčurju ter so mobilizirali vse moške, ki so se jim zdeli primerni za orožje. V Kokrci pri Kranju je bila že dvakrat tolovajska mobilizacija, pa so jim fantje vedno srečno ušli. Prvič so jih gnali v smeri proti Kamniku, pa jih je komunistični komandant zelo grdo sprejel in močno ozmerjal »mobilizacijsko komisijo«, češ, zakaj vlačite skupaj ljudi, ko nimamo z'-mje niti obleke niti hrane. Prisilni mobi 1 izbranci so nato še isti dan ušli demov. Drugič so fante odpeljali v smeri proti Podbrezju. To pot so naleteli na nemške vojake in se je v zmedi fantomi zopet posrečilo, da so zbežali.
Na Gorenjskem se domobranstvo zelo dobro razvija v Skofjj Loki in v Kranju. Posadka v Kranju je precej jaka in jo vodi mož, ki so ga nedavno odvedli tolovaji ter mu pretli s smrtjo. Posrečilo se mu je, da jim je ušel in poslej je zelo odločen nasprotnik tolevajstva. Zelo delovna je posadka v Naklem, kj stalno vrši večje akcije. Deluje tudi z domobranci ki Kranja. Isto velja za Cerklje, kjer je močna skupina domobrancev.
Tolovaji, ki prebeže in se predajajo, pripovedujejo, da je na Gorenjskem sedaj kakih 700 gošarjev. Te čete pa so zelo slabo opremljene in ima komaj vsak drugi orožje. Poveljniki jih tolažijo, da imajo -na Primorskem in Dolenjskem orožja na rrefek. pa da na žalost ni nnkogar, ki bi skrbel za prevoz vojaškega blaga pa Gorenjsko. Ti izgovori pa so jalovi, kajti mnogo prisilnih mobilizirancev, ki so bili
odgnani na Primorsko, se je že vnvlo in
vsi ti ne vedo povedali ničesar o domnevni obilici orožja na Primorskem. Tej lažnivi propagandi tudi gešarji sami več ne verjamejo.
V kleteh na gradu Kolovcu pri Homcu so oblasti odkrile večjo tolovajsko bolnico.
Dne 22. t. m. so domobranci pri Sv. Joštu nad Kranjem naleteli na močnejšo tolovajsko izvidnico. Razvila se je huda borba. Komunisti so se močno upirali, naposled pa so se morali vendar umakniti, dasi so bili v pretežni večini. Domobranska izvidnica je štela le sedem mož, do-čim je bilo tolovajev vsaj 30. Komunisti so se umaknili v smeri 2irov?kega vrha. Po poročilih, ki prihajajo iz 2 i rov. se v tamošnji okolici zbirajo večje sile tolovajev. Gre najbrže za štiri komunist:čne »brigade* Triglavske »divizije«.
DOBRA KNJIGA
pripravila za mesec junij slavno delo velikega danskega pripovednika JENSA ?E-TRA JAKOBSENA, ki ga s tem prvič v knjižni   obliki  predstavljamo Slovencem:
„MARIJA GRUBBEJEVA"
To izredno, klasično umetnino literature XIX. stoletja, ki se bo uvrstila med najbolj priljubljene izdaje naše zbirke, so zaradi njene vsebinske pestrosti in slogovne barvitosti primerjali • staro stensko preprogo, pretkano s podobami v zlatu in v svili. Ves čar nordijske renesanse je razlit nad to knjigo o hrepenenju in usodi nerazrmijene, a k višjemu stremeče žene; značaji tn zapletki so opisani tako živo in zanimivo, da knjige ni mogoče odložiti brez občutka hvaležnosti do pisat Ija, ki nam le razodel tol:lv> svoje zrele življenjske izkušnje.
Za zaščito naših prirodnih
SKOV
Poleg prirodnovarstvenih parkov, značilnih pragozdov, podzemeljskih jam-špilj s posebno lepimi skupinami kapnikov, gorskih jezer, predelov izrazite prirodne lepote, ki so deloma že po zakonu zaščiteni, tvorijo tudi posamezna stara, mogočna in slikovita drevesa, zlasti če so bolj redkih vrst, naravne spomenike, ki zaslužijo, cia se zaščitijo in ohranijo kolikor mogoče nepoškodovana našim potomcem .
Na področju mesta in v bližnji okolici Ljubljane imamo več takih dreves, ki bi jih bilo škoda, če bi ob njih predčasno — to je pred naravnim propadom — zapela sekira ali bi se izvršile njihovi slikovitosti kvarne poškodbe. Potrebna bi bila oblastvena proglasitev zaščite za taka drevesa.
Naj v naslednjem naštejemo nekatera taka drevesa, prepuščajoč še drugim prijateljem narave event. tozadevno spopol-nitev.
Ob Streliški cesti, vzhodno poslopja finančne direkcije, stojita dve ogromni platani (3.75 odnosno 5 metrov obsega v prsni višini), ki vzbujata pozornost pasantov.
V Tivoliju nad mestno vrtnarijo, ob poti v Rožno dolino raste skupina štirih starih hrastov zglednih razsežnosti.
Ob križpotju pred Čadom preseneti sprehajalca mogočna lipa, ki ima v prsni višini obseg 4.20 m.
Sem bi se mogel prištevati tudi močan, lepo vzrasčen gladki bor (tVVeihmutskic-fer«, Pinus strobus L.) ob poti na Rožnik pri Verbičevem posestvu.
Pod tivolskim gradom, pod vodometom je še v najboljši rasti sedaj zgoraj bakre-nordeče. spodaj temnobarvno olistana bukev UBlutbuche*:, fagus var. purpurea Ai-ton), ki prekaša s svojim vejevjejn in ob-
segom vsa drevesa bližnje okolice. 2al. da so ji na severni strani posekali nekaj vej in s tem pokvarili inače res lepo in veličastno sliko drevesa.
Tik ob gradu Tivolija stoji tisa (*Eibe«:, taxus baceata L.), ki ji moramo — zaradi njenih dimenzij — višina 14 m, obseg v prsni višini 1.60 m — prisojati vccatolt ino starost.
Tisa je sicer razširjena po vsoj Evropi — o nahajališčih tise pri nas Je priobčil inšpektor inž. Sivic zanimivo študijo s slikami v »sumaiskem listu« 1. 1923, št. 1 — nahajamo jo pa največ le posamič in le redko kje v skupinah. Raste zelo pen pri starejših drevesih dosežejo lesne Kuniće komaj 0.3 mm širine, prirastek v višino pa znese letno le kak centimeter; les je zaradi trdote, prožnosti, gostoto v rasti dragocen in posezajo zlasti rezbarji radi po njem. Vejice in prav' tako jedrca rdečega jagodastega plodu so strupena. zau*ita utegnejo kopitarjem pa tudi govedu povzročiti smrt.
Obžalovati je. da so ji posekali — menda v namenu, da si pripravijo lep sen prostorček za poletne dni — na severni strani spodnje veje in s tem temalh li ta vedno to lepo drevo ter omogočili dostop zlikovcem do debla, ki kaže že na več mestih znake porabe noža. — Zelo potrebna in nujna bi bila tu okolici primerila Ogl da se preprečijo nadaljnje poškodbe drevesa in se omogoči eventualna zasaditev praznine s sadikami ali potaknjenci late drevesne vrste.
Morda bo g. ramitelj mestne vrtnarij*, znan prijatelj prirode, ustregel t'\i skromni pa umestni želji v svrbo zadCite tega bolj redkega spominskega drevesa.
Clmica nc bo vce prestopala feregev
Zatai uravnavajo cjcii3 stroga na zalioSnl strast; roisie
doline pri KerzmasKkecj
V zadnja desetletjih   so bile uravnane » mogel najeti >poklicnihs delavcev, ki bi bili
struge vseh pomembnejših ljubljanskih rek in rečic, zdaj je pa prišla na vrsto še Gli-nica. Ta pritok GradašČice, ki izvira pod Utiškim hribovjem in se izliva na Viču v Gradaščico. zasluži le ime potok. Včasih ob hujši suši celo povsem usahne. Tako je bila predlanskim njena struga nekaj tednov suha in tudi lani med sušo je bilo v nji zelo malo vode. Ob nalivih, zlasti spomladi, pa tudi Glinica pokaže, kaj zmore. Lahko bi jo celo prištevali med hudournike, kajti ob hujšem in daljšem deževju se njena struga naglo napolni in voda začne prestopati bregove. Glinica večkrat poplavi velike travnike in ob visoki vodi tudi trga bregove. Zato je uravnava njene struge res potrebna. Sicer je pa delo potrebno tudi iz zdrav-stvenh razlogov. Upoštevati je treba, da Glinica teče skozi gosto naseljeni del Rožne doline in da se ob njenih razjedenih in zaraščenih bregovih nabira nesnaga. V tol-munekih, kjer se ustavlja nizka voda, so pa legla komarjev. Dandanes, ko znamo rodovitno zemljo še posebno ceniti, bi še težje prepuščali, da bi Glinica trgala rodovitne travnike.
Stroga Glinice je bila v glavnem precej
dobro uravnana od izliva do Herzmanske-g-a, vendar so bili bregovi v zgornjem delu malo prenizki.    Ob   vznožju    Rožnika od
Herzmanskega ob Večni poti do travnikov za Rožnikom je pa bila Glinica še zelo vijugasta, plitva in ozka. Tam je voda najbolj zastajala ob nalivih. Začela se je že zajedati tudi pod cesto pri zadnjih hišah ob Večni poti.
Na hidrotehničnem odseku pokrajinske uprave so začeli pripravljati načrte za uravnavo struge in za prvo etapo del je bil načrt pripravljen že v tej zim:, tako da so delavci pod vodstvom inž. Zormana lahko 1. aprila že zasadili lopate. Po tem načrtu bodo najprej uravnavali, odnosno preložili strugo v dolžini 2G5 m. Struga je tam tako vijugasta, da je preložitev nujno potrebna. Krivin pa m mogoče povsem odpraviti, kajti Glinica teče do Rožne doline proti vzhodu, pri Kerzmaiiskein pa zavije preti jugovzhodu. Zdaj uravnavajo strugo prav v tistem deiu, kjer Glinica spreminja svojo smer. Zato se bo struga tam vila v dveh lepih krivinan. z velikim polumerom. Pivi lek tik za posestvom Herzmanskega ima dolžino 83 metrov in polumer 100 m. Upognjen je proti vznožju Rožnika. V tem delu je struga zdaj v glavnem že izkopana. Zdaj začenjajo kopati strugo v ravnem delu, ki bo dolg 40 m. Sledil bo še manjši lok, ki bo upognjen v nasprotni smeri kakor prvi, a bo le okrog 40 metrov dolg. Od tam naprej bo struga povsem ravna.
Nova struga je precej širša od stare. Na dnu je široka 3.6 m, pobočje ima naklon v razmerju 1 : 2, globina struge pa znaša dva metra. Dno ne bo tlakovano in brezine ne obložene s kamnom (temveč z rušo), kajti kamnite obloge pač ni treba pri potoku. Vendar pa bo dno zavarovano s piloti in drogovi, da voda ne bo mogla izpod-jedati brežin. Strmec bo tako majhen, da voda ne bo mogla dreti; znašal bo l%o (en promille).
Da bo pa strmec enakomeren ter tako majhen, bodo morali zbetonirati približno ob koncu odseka, kjer delajo zdaj prag, ki bo meter visok. Na ta prag je treba opozoriti še posebej, ker bo zanimiva tehnična novost, iznajdba naših strokovnjakov. Naredili ga bodo po navodilih in preiskavah docenta dr. ing. Golješčka (predstojnika instituta za vodne zgradbe na ljubljanskem vseučilišču). Imenujejo ga ^prag z membrano«. Pri navadnih rečnih pragih, kjer voda naglo pada ter dobi pospešek, nastajajo nad pragom in pod njim posebne vodne sile, ki se očitujejo več ali manj škodljivo v veliki dolžini (celo v dolžini kilometra). Voda nad pragom zaradi tega koplje, pod pragom pa nastajajo močni vrtinci, ki delajo tudi škodo. Z membrano bo pa preprečeno, da bi zaradi praga samega na sebi nastajal večji strmec (depresija) nad pragom. Membrana ni nič drugega kakor zožitev prereza struge pri pragu z obrežnim zidom. Voda zadeva ob to steno, tako da je prag z bregovoma vred nekakšno grlo. Tako se sila vode že precej ubije, preden voda steče čez prag. Ko pa pade čez prag, je treba zadušiti njeno silo, da voda ne bo drla tudi pod pragom. To bodo dosegli z razširitvijo struge pod pragom ln na koncu te razširitve s posebnimi zobmi na dnu struge. Te vrste prag bo narejen prvi v Glinicl ter bo zaradi tega nedvomno budil pozornost med strokovnjaki. Dr. Inž. Goljevšček je preizkusil delovanje vode pri takšnem pragu na modelu v laboratoriju.
Delo precej dobro napreduje kljub vsem težavam. Zanoslenih je 25 delavcev. Dandanes je stiskavza delavce in vodja dela ni
vajeni takšnega delu. Toda doslej so se ti zapcslencl že precej izvežbuli in utrdili, kar je tudi uspeh, če pomislimo, da so zaposleni po večini intelektualci. Večino imajo dijaki, a lopate spretno sučejo tudi inženjer kemije, profesor in učitelj. Po starosti so ti delavci precej različni. Naj rejši delavec je star že 77 let, a je zelo marljiv in še čvrst. Najmlajši delavec je star šele 16 let, vendar je ie močen.
Delavci, ki so plačani na UTO, delajo po 10 ur na dan. Mladoletni, do 18. leta, zaslužijo 5.50 lir na uro, starejši pa po 6 do 6.50. Dve skupini delavcev pa delata v akordu, in sicer prejemajo za prostornin-ski meter izkopane zemlje 25 lir. 1\ -mezniki zaslužijo do 100 lir na dan.
Upanje je, da bodo delo lahko nadalje* vali brez ovir tudi v nadaljnjih odsekih, ki zanje zdaj pripravljajo načrte, tn ! ! \ da bodo na pristojnem motu našli tuđi v ta namen potrebna denarna sredstva.
K«t|iŽ2?e nsvssti
črna vepnblllzn
»Dobra knjiga« je  beležila   te  dni  \ SVOJ!
vzgleda! kulturni delavnosti majhen jubilej. Iz->cl jc njen 20. zve/ek. Z.i tO priliko je izdala v dr. Vrčonovein prevedu zapi mi v roman o> novinarju. Izvirni naslov je »Vita c avvcn-ture di Riccardo Josnna«. V slovenskem prevodu je dobil roman ustrezni naslov »( ina republika«. V njem jc prikazano življenje in
zgodbe italijanskega novinarja, označenoj i z izmišljenem i m enem Riccardo Joanna. Za ri-zumesanje romana jc dobro vedeti, da je bila avtorica Matilde Serao sama znana / listka. Napisala je več pomembnih litcr.inv.li del. Ustanovila je v Neaplju dnevnik »Gi< r-nc<*. Njeno novinarko življenje jc bilo verjetno izprcpletCttO z mar-ikater,, br'dk , izkušnjo, razočaranjem in doživljaji, kj so ji po'a.'mili v reko pero. da  jc napsala romati
o življenju in zgodbah italijanskega novinarja Kiccarda Joaimc. K« man je i/.-el 1. 1887 r 1 že navedenim izvirnim naslovonii dočim je-dobil v poznejši izdaji nov naslcv »Sanvi-iv.vi lasje«. Ncvi naslov v slovenskem prevodu »('.ma republika« e prevaja!jc v zaključnem dostavku tehtno utemeljil. Oh prebiranju romana zaživi pred nami novinarsko življ ter delo v vsej svoji veiičmi in blesku pa tudi kočljivosti, tveganosti in tragln. Toda ta
uso-da ima v sebi neko skrivnost, k: pc4 mladesja Riccarda neusmiljeno za teboj navzlic očetovim svarilom na smrtm postelji in navzlic Riceardovim takratnim obljubam. Klic krvi, ki je tičal v mladem človeku, je bil močnejši, nego očetova prigovarjanja. Riccardo Juanna postane novinar in doživi nazadnje po začetnih uspehih neizbežen polom. In <a> sklepu čitamo pretresljiv razgovor med skrušenim Riccardom in mladim Antoni jem .Vra-tljem. Riccardo Joanna prigovarja mlademu človeku, kakor je ncJcoe njegov oče njeea rotil, naj ne postane novinar. Toda vse zaman. A'o morem«, je naposled resno odgovoril mladenič. »Novinar bom«. Usoda je bila močnejša. Tedaj pa je dejal presenečeni Riccardo*: »Verujte v Boga in on naj vam pomagal« Pisateljica nas purča v dvomu glede usode, ki je doletela v tem poklicu in poslanstvu mladega A matija: Ali mu je bila sreča kaj bolj naklonjena, nego je bila staremu Rieeardu Juanni? Roman se lepo, prijetno bere. To jo zasluga rudi prevajalca dr. B. Vrčcna, ki je našel za italijansko misel in besedo duhu našega jezika odgovarjajoči izraz. Pohvalno je omeniti okusno opremo ing. arh. Iva Spinč ČS ter lepo čitljiv tisk, kar je :teti v dobfO vodstvu Narodne tiskarne. Tudi ta knjiga b p >-magala poglabljati ugled in zasluge, ki si j'h je pridobila Dobra knjiga s svojim smotrnim, sestavno zamišljenim ter izvajanim knjižu m programom.
Cvetlice v sobi
Sopk; cvetlic v sobi nas vedno razveselijo, če jih pravilno negujemo. Najprej je treba zvezani šopek odviti, cvetje pest i-vimo razvezano v vazo. Vodo v vazi jo treba vsak dan enkrat, poleti pa po dvakrat premenjati. Dobro je, Če vodo malce posolimo. Stebla je treba vsak dan malo porezati, da laže vsrkavajo svežo vodo. Listi cvetja ne smejo segati v vodo, ker začnejo v vod; gniti, kar pospešuje vene-nje rož. Vele rože lahko zbudimo k življenju. Stebla pomočimo v vrelo vodo. Medtem, ko se voda hladi, dobijo rože svojo prvotno svežost. Poparjene konce stebel odrežemo in postavimo rože v mrzlo vodo.
»5 T O V rT K S K T  M A k O D«, poucttelJeS, 3. JbriSj* l W4.
Telova procesija v pređpotreisni Ljubljani
Teljvo je stara LJut;;ai*a obhajala kot eden največ?;!!
praznikov
Z?. Binkcštmi jo bil praznik sv. Rešujeta Telesa praznik otrok. Veselili so se ga in želeli lepega vremena. Mala deklica je rekla: Rož'ce bom šla potresate, večja pa: ^Svetit bom Sla«, kar je izviralo iz časov, ko so tudi otroci šli s prižganimi svečami v sprevodu, kar se je pozneje opustilo zaradi nevarnosti, da se ne bi užgala obleka deklici sami, ob njej ali pred njo stopajoči, izraz pa jc ostal m ga slišimo še danes.
V LJubljani je bilo pet župnijskih cerkva, o katerih je že Prešeren, med svojimi epigrami, zapisal:
»Svet* Peter, Miklavž, Jakob nas vabijo k
Bogu.
nas Janez Krstnik. vabi Marija v nebo.«
Spored procesij se je razvrstil, in sicer so fci1? pro^sijc na Telovo v š?mpeterski, tr-rovski in šenklavški. nedeljo nnto. na dr-.n sv. Trojice, pa v Šentjakobski in frančiškanski cerkvi. Ako bi bile vse procesije ra Telovo in ob isti uri, bi se šenklavška srečevala s frančiškansko in Šentjakobsko, ker so imele obhod po nekaterih skupnih trgih in ulicah.
Ljubliana si je na Telovo nadela praznično lice. Po ulicah, po katerih je Šla procesija, so bile ob hišah postavljene ali pritrjene breze in vsa okna so bila razsvetljena. £e dan prej so se gibale pridne rol'.e mestnih delavcev in čRilile cest'Sča. Pomisliti je, da takratna Ljubljana še ni bila tlakovana in je bilo mnoco več dela od širokega trga do najožje ulice. Ta dan pa je čistoča kar dihala iz tal. Zgodaj zjutraj po ceste še poškropili, da se ni vzdigoval prah.
Mestna občina je skrbela za najvzornejšo snago, saj je Ljubljana vedno slovela za eno izmed najčistejših mest v državi, gospodarji hiš so skrbeli za zelenje, gospodinje stanovanj pa za najlepši okras okori. Tako je bila predpotresna Ljubljana med seboj tesno povezana, da se okrasi in vsa
■ Gotovo je že vsakdo izmed bralcev sBšal pritožbe žene. seslre. matere: Kako naj pridem do nori vic? in res stoji danes vseka ženska j red tem problemom. Reklu sem vsaka, pa pripomnim, dri nekatere pred In?, jim, dru^e pred težjim \rn< -r rm. Katere ženske stoje pred Iszjrm, fe umljivo: žene m hčerr ljubljanskih bnoviiejščh ljudi; te vendar ne morejo v svojih brezpetnikih nositi zakrpanih nogavic in ki lahko v teh časih plačujejo nogavice po trikratno Višji cen': tir te nogavice, ki sc namenjene i.-.-ni, !nd; nižiim slojem, in ki so ocenjene nn
32 Ur, pa se. žal. predajajo zn zavešenlmi okni ali na »črni borzi« brez vsakega čekanju. se-veda le zaupljivim boljšim Hudem. Da ni to le n-ejc mnenje ali celo izmišljotina, neti navedem naslednji dogodek, k: se mi je že dvakrat primeril, enkrat na Mestnem trgu, drugič pa nc Gosposvetski cesti.
Nedavno sem se "napotita, da staknem kje kake nogavice. Med potjo srečam znanko, ki je imela isti namen. Kdor ne preizkusi, *'e\ k?ko težke ic od ni roti vra*a prodajaln, na k a t^iih je že tako pritrjen napis »Nogavic ni«. Pa S\ a se ustavili pred reko trpovi no ter epa-zcvali druge ženske, ali prha fa jo iz rje takoj in premih rt k. Takoj sva lahko up.otmili. da r.o??\>ic po 32 lir ri. Pa sva le dalje opazovali, kr. pride in se napiti v trgovino gospodična iz tako imenovan \ boljše družine. In čudno, te gospodične ni b;lo tako kn^.rTu iz trc^rvine. Stopila sem nato sama v trgovino, a gjej: cc.spcdčnj ni bilo v njej. pač je bila zavesa v kotu trgovine nekam čudno napeta in zveri-žtr,- Pa se reka i me je zbcd'n v oči: prodaji ll-;, je z oblačilno karto v re'ci nekaj vpisovala v pregledno kniifo. čez čas napotim še svojo znanko, naj gre in povpraša v trgovini po nogavicah. Tudi ona se e vrnila in prve-oi!j. da je omenjena gospodična bila v lokalu in jc istočasno z njo zapustila trgovino, le s to razliko, da je imela nogavice v torbici, medtem ko je bila ona zavrnjena.
Ali bi se res ne mct-lo izvesti to drugače, da bi se ženske nogavice delile vsaj malo bolj pravično? če jih dobe nekatere, naj jih dobe še druae. Pa če smo že navajeni, da je vse na nakaznice, pa naj bo še to. bo vsaka vsaj nekaj parov na leto dobila v redu. brez čakanja in pteplačevanja. Z novimi oblačilnimi nakaznicami bi se dalo tudi to urediti.
M. F.
či3ta in lepa pokaže svoje spoštovanje procesijam, ki so obhodile njene ulice.
Prav vsa okna so bila okrašena s cvetjem v različnih vazah ali lončnicah, ki so bile ovite s svilenim papirjem. Od nekaterih oken so viseli prti z lepim ročnim delom, ali dragocene preproge. Svečniki s svečami so bili raznih oblik in snovi; bogate družine so postavile poleg cvetja tudi večramne svečnike iz srebra ali druge blesteče kovine.
V predmestnih ulicah so gospodinje postavile na okna razne kipe ali uokvirjene podobe in ponekod, posebno v pritličnih stanovanjih, so bila okna kakor oltarčki v počaščenje mimoidoče procesije. Okna in njih ubrana lepota v cvetju in razsvetljavi je pričala o nežnem okusu naše meščanke, ki je s tem izrazila svojo čustvenost na dan. ko so svečano peli zvonovi in vihrala bandei a.
V Šempetru in Trnovem se je zgodaj zjutraj oglasil veliki zvon in za njim drugi v pritrkavanje, pa tudi možnarji so pokali, kar je bila pravica in ponos fantov domače fare. Na ta dan so se fantje postavili prav tako kakor o Božiču. Veliki noči in na žeg-nanjsko nedeljo župnijskega patrona.
Po končani sv. maši so se zbirali udeleženci procesije pred cerkvijo in njeni bližini, kjer so se pridružili svoji skupini, da je bila procesija ubrana, reditelji pa so skrbeli za red in pravilno razvrstitev po raznih bratovščinah In družbah.
Farno bandero je bilo prvo, katero so nosili trije možje, srednji je držal drog z obema rokama, konec droga pa je bil v tulcu ob usnjenem pasu, ki ga je imel nosilec prepasa.nega, stranska drogova sta le podpirala srednjega. Za banderom so pivi stopali fantje, za njimi možje, za temi moške bratovščine, za katerimi so se razvrstile dekleta in ženske po skupinah, bratovščinah in društvih. Med njimi so bi*e tudi dekleta in žene. ki so nosile funtne sveče, z zelenim robom spodaj, ob roki pa je bil trd. zaokroženo prirezan papir, da ni od goreče sveče vosek pokapal roke in obleke in zaradi tega pap:rja so Ljubljančani rekli tej vrsti spremljevalk škrnicelj-ferajn«.
»Društvo gospa« Je zastopalo pri vsaki proceriii mnogo meščank s svečami v roki in marsikatera je imela v omari lepo obleko iz staro taft-svile. ki jo je oblekra le enkrat ca leto. in sicer na dan sv. Rešnjega Telesa. Krilo je bilo dolgo, široko in ob pasu nabrano, jopica se je životu prilegala, spredaj je bila gladka, zapeta z lepimi gumbi, bile pa so tudi jopice z naborki ob ramah proti pasu. ali pa od vratu do pasu z vodoravno položenimi gubami, ob straneh je bila svilena čipka, ali pa našite črne drobcene korale v cvetlične in dru^re oblike. V skupini Društva gospa« je bilo mnogo lepih oblek, ki tudi v tistih časih še niso bile »izven mode«, temveč le razveseljiv nrudarek o družinski posesti v skrinji in jomari, ki jo je spoštovala naša meščanka in se ob priliki tudi postavila z njo.
Pri vsaki procesiji je .„bil tudi oddelek gasilcev v kroju tn veteranov, katerim so r~k:i vfetrajnarjir, Veteranci so bili možje, ki ko nekoč služili vojake. Oblečeni so bili v kroj temnosive barve, na glavi so imeli trd klobuk z vrvico, na levi strani klobuka pa je bil šop iz črnine v zeleno spreminjajočih se peres, na prsih pa razna odlikovanja, križec in medalje. Med veteranci so bili tudi možje, ki so se udeležili vojn v Italiji pod feidmaršalom Radeckyjem in pozneje okupacije Bosne in Hercegovine. Znana in spoštovana sta bila veteranca Mihclič in Vončina.
Pri vsaki procesiji je bila vojaška godba, ki je svečano razpoloženje povečala. Na čelu vojaške godbe je stopal »Regiments-tambur«, rekli so mu pa tudi »bandafirar«. Bil je stasit, lep človek, obraz mu je krasila brada, v roki je nosil dolgo taktirko, ki je irnela na vrhu svetlo kroglo, od nje pa so se ovijali trakovi in vrvice po lepo izdelani palici.
V procesiji so se razvrstile ljudske in srednje šole s svojim učiteljstvom, zadnji so bili maturanti iz gimnazije, oblečeni v salonske obleke in s cilindrom opremljeni. Skoro vsi so imeli brke, nekateri tudi brade, ker je bila takrat taka moda.
Razredni učitelji so šli za svojimi razredi ali ob strani učencev, pazeč na red in enakomerno hojo, da se niso vrste trgale ali natrpale; ravnotako je bilo nadzorstvo za dijake srednjih .šoL
Med vrstami gimnazije, ki se je udeleži-
la šenklavške procesije, je stopal profesor veronauka na gimnaziji vlč. gospod Tomo Zupan v t al ar j u monsignora — papeževega prelata; oea talar, z vijoličastimi gumbi do tal, je bil odet v svileno ogrinjalo, zavezano pod brado a svilenim trakom, vlečko pa je imel položeno čez levo podlaktje. Monaignor Tomo Zupan je bil čaatrUjiva ©sebnost pri procesiji.
Za ženskimi vrstami so p ribaj a M najmanjši dečki s cvetjem, većji a svečami na katere so pazile ob strani idoče reditelji ca. Za dolgo vrsto prazmčno Oblečenih dečkov so prihajale deklice, sprva najmanjše, kakor pri dečkih, z lepimi košaricami v rokah, za njimi one a svečami. Pogled na te otroke je ganil vsako srce.
Botre in birmanke pred 50 leti: Botra je imela narodno nošo, birmanke pa bele obiekce
Za belo oblečeno mladino je bila duhovščina, za njo baldahin, ped katerim, je no^il predstavnik župnije monstranco s sv. Reš-njim . Telesom. Predstavnik župnije je bil odet v najlepši večerni plašč in tudi spremstvo okrog njega je bilo v blestečih cerkvenih odelih. Iz kadilnic se je dvigal dim, ministranti pa so zvončkljali.
Ko je šel ta del procesije mimo ljudi, ki so stali na pločnikih, so pokleknili, ženske na obe koleni, moški na desnega, pod katerega so položili žepni robček.
Baldahin ali nebo so zvečina nosili cerkveni ključarji ali drugi ugledni možje v fari. Nebo nositi pri procesiji je bilo vsakomur v čast.
Za nebom so stopali možje javnega dela in raznih uradov. Trnovske procesije se je udeležil vsakokratni župan z občinskimi svetniki, ker je mesto Ljubljana patronat trnovske župnije, šempeterske procesije pa so se udeležili oni občinski svetniki, ki so stanovali v- tem okraju; ravnotako so se uvrstili v procesijo šentjakobske, frančiškanske in šenklavške fare.
Za nebom šenklavške procesije pa je prvi šel predsednik deželne vlade v paradni obleki s svojim uredništvom in deželni glavar
s svojim spremstvom, državni in deželni poslanci ter višji častniki ljubljanske posadke.
Za predstavniki raznih oblasti in uradov so se razvrstili gospodje in za njimi gospe, ki niso bili člani bratovščin in društev, ki so hodili za svojimi banderi.
Okoličanke so se udeležile procesij v narodnih nošah, toda niso bile v svoji skupini, temveč so bile posamezne pomešane med vrste žena. S tem so se žene v narodni noši razgubile in narodna noša pri procesiji ni imela takega poudarka, kakor bi ga imela, ako bi se je udeležile v skupini.
Procesijo so zaključile vrste vojakov.
Šentjakobska procesija je šla čez star, lesen šentjakobski most, čez Breg, Čevljarsko ulico, Jurčičev trg, Hradeckega most in pod Trančo na Stari trg. kjer je bil prvi blagoslov pred rojstno hišo zgodovinarja Valvazorja. Dečki in deklice, ki so »rož'ce potresali«, so posuli prostor pred oltarjem s cvetjem. Ob blagoslovu so odpevali domači cerkveni pevci in pevke. Po vsakem blagoslovu je ustrelilo na Gradu iz topa, vojaška vrsta pa je tudi po vsakem blagoslovu izstrelila slepi častni strel. Po blagoslovu se je procesija pomikala naprej po Starem trgu, kjer je bil pred dr. Derčevo hišo, v Florjanski ulici 1, drugi blagoslov, tretji pred vrati cerkvice sv. Florijana — kjer je zdaj Robbov sv. Janez Nepomuk. Dalje je šla procesija po Hrenovi ulici, 2ab-jaku in Zvezdarski ulici na sv. Jakoba trg pred Marijino znamenje, kjer je bil zadnji blagoslov.
Udeleženci procesije, ki »o ^svetili«, so aU v cerkev in oddali cerkvenemu osobju sveče in sli okrog oltarja. Za spomin na ta dan so dobili podobice.
Javni oltarji za blagoslov so bili naj-skrnoeje pripravljeni in okrašeni z zelenjem, cvetjem in blestečimi svečniki. Prti so bili obrobljeni z bogatimi čipkami lepega ročnega dela. Vsi oltarji so bili lepi. ubrani v vsem okrasju, prav posebno lep pa je bil pred častitljivim starim poslopjem mestnega magistrata, kjer je bil pred arkadami .^>od balkonom pripravljen oltar za zadnji blagoslov šenklavške procesije, ki jo je vodil vsakokratni knezoškof.
Arkada je bila v palmah, enako balkon, zelenje pa je poživljalo cvetje, ki je bilo postavljeno po stopnicah. Okna na mestni hiši in v soseščini so bila posebno lepo ozaljšana, saj so bili tam okrog lastniki hiš in stanovanj premožni meščani.
Po procesiji so se razšli udeleženci in glodalci na svoje domove in v nekaterih družinah so tudi ta dan jedli »s ta velko žlico«. Birmance. ki so bili pred nekaj dnevi bir-niani, so zvečina vsi botrčki in hotrce povabili na kosilo, kupili so jiin tudi svečo za procesijo, popoldne pa so jih peljala v okolico, ali vsaj v Tivoli h komedijam, kjer jc bil' »rtngMptt« največje veselje in zabava otrok. Dan birme so botri s svojimi bir-manci zaključili na Telovo in kdor pri fotografu na binkoštni dan nI prišel na vrsto, je opravil ta dan.
Popoludne so šli pi azničr.o oblečeni meščani s svojimi družinami na vse strani v okolico, kjer so si v hladu krčinai jevcea vrta privoščili razne dobrote in s* ' ; ob večernem mraku domov. Ljubljana jo dišala po zelenju in cvetju, utbnii i je in zaspala, nad njo pa je Barefe EVCSdnatO nebo. M.tri Tavčarjeva.
Kaj morate vedeti, ko
Vpliv sončnih žarkov na č!sver:k:> te!o
Letos je marsikdo že nestrpno čakal, da bi se začelo toplejše, sončno vreme. Ljudje, kf so prisiljeni živeti dolge mesece v zaprtih prostorih, se prav dobro zavedajo blagodejnega vpliva sonca na človeka ter da brez sonca ne moremo ostati zdravi.
Kaj pa vemo o sončni svetlobi? Sončne žarke delimo na ultravijolične, svetlobne in ultrardeče. Ko zadenejo sončni žarki na kožo, se jih nekaj odbije. Telo najbolj odbija svetlobne žarke, najmanj pa ultravijolične. Svetlobnih žarkov se odbije na koži belokožcev 50—65 odstotkov, pri črncih 15 odstotkov, ultravijoličnih se pa odbije samo 1 odstotek. Tudi ultrardeče žarke telo vsrka skoraj vse, le 5 odstotkov se jih odbije.
Človeška koža je sestavljena iz treh plasti in sončni žarki prodirajo različno skozi nje, odnosno se ne odbijajo vse vrste žarkov od vseh plasti enako. Skoraj vse ultravijolične žarke vsrka zunanja plast, zelo malo jih prodre do sredine srednje plasti. Svetlobnih žarkov prodre malo v globino, vendar prodrejo najgloblje, do spodnje plasti kože. Tudi ultrardeče žarke vsrka po večini zunanja plast.
V zdravstvenem pogledu so najpomembnejši ultravijolični žarki. Vedeti pa moramo, da niso vedno enako učinkoviti, kajti njihova moč se spreminja. Tako so močnejši poleti kakor pozimi, opolchie kakor zjutraj, v večjih višinah kakor v dolinah itd.
Kako vplivajo ultravijolični žarki na telo ? Pod njihovim vplivom koža najprej pordeči ali nastane celo oneiclina. Ko pordeči tev izgine, postane koža temnejša. To pomeni, da je v koži nestalo kožno barvilo, pigment. Ultravijolični žarki učinkujejo predvsem kemično. Pod njihovim vplivom nastajajo v kožnih stanicah temna zrnca, ki dajo tako koži temno barvo. Temne ploskve žarke vsrkavajo ter jih tako zadržujejo, da ne morejo prodreti globlje v telo. Kaj se torej zgodi, ko ogorimo na soncu ? Temnejša koža nudi telesu zaščitni ovoj. da žarki ne morejo prodirati preveč* globoko v telo ter da se telo preveč ne segreva. Preveliko segretje bi bilo škodljivo in škodovalo bi zlasti krvnemu obtoku. S tem si tudi lehko pojasnimo, zakaj živijo v tropičnih krajih po večini prebivalci temnejše kože, v najvišim geografskih širinah, v pokrapnah., ki so še obljudene, pa samo belokožci.
Podobno kakor koža, varujejo tudi lasje
telo pred sončnimi žarki. V bolj vročih p«*-krajinah je potrobno, da imajo ljudje temne in košate lase, ki čim bolj vsrkavajo sončne žarke. Svetlolasi ( reoivalci ž vijo v deželah, kjer je sončna svetloba slal^ l. Svetli lasje so navadno tutii gladki.
Kako velikega zdravstvenega pomena so ultravijolični žarki. kaže primer otres kostne bolezni rahitisa: vzrok te bolezni je pomanjkanje vitamina D. ki nastaja v pod vplivom sončne sveilone. Ruhilisa ne poznajo v tropičnih in gorskih krajih v \ i-šinah nad lOOO metrov. Mod pivo svfic\i > vojno so začeli za rahitisom obolevati tudi odrasli, kajti vzrok bolezni je, kakor t. no, pomanjkanje vitamina D. Telo mora prejeti razen sončnih žarkov tudi določene hranilne snovi, ki se iz njih v telesu šele. razvije iz prvotne oblike (iz provi tami nov ). Zato tudi pri zdravljenju rahitisa poin.iL; I ribje olje. Ribje olje vsebuje snovi, ki jih ribe sprejemajo s hrano kot nekakšne konzervirane sončne žarke. Te snovi se imenujejo holesterin. Pri obsevanju kožo z ultravijoličnimi žarki nastaja ta snov. V novejšem času so začeli zdraviti rahitis s posebnimi zdravili, ki vsebujejo vitamin D. Najboljše zdravilo pa je sonce samo.
Zdravstvenega pomena so pa tudi svetlobni žarki, ki prodirajo najgloblje v t*-; do tretje plasti kože, dO krvnih stanu . Prav to je pomembno, kajti pod vplivom svetlobnih žarkov se razvija v rdečih krvnih telescih rdeče barvilo.
Ne smemo tudi prezreti, da sončni žarki vplivajo tudi na občutje človeka v duflei -nem pogledu. Na prebivalce severnih pokrajin zelo vpliva polarna noč. SIcer pa tudi v naših zemeljskih širinah ljudje postanejo jeseni otožni in znano je, da je jeseni več samomorov kakor poleti. Pomlad nam prinaša s soncem tudi veselje do življenja in upanje v življenje. Sonce je utelešenje življenja samega in njegovih čudovitih sil.
Pri sončenju pa moramo pametno >uži-vati« sončne žarke. Tudi v tem primeru je potrebna zmernost. Marsikomu sončenje lahko celo škoduje. Tako se ne smejo sončiti ljudje s pljučnimi boleznimi, da ne začnejo krvaveti na pljučih. Prav tako ni priporočljivo preveč izpostavljati giavc* mocTiim sončnim žarkom,  živčno bolnim
sončenje tudi večkrat škoduje; po«tnnn'o še bolj dražljivi. Za vsakogar pa velja, da se moramo sončiti v začetku previdno ter se postopno navajati na sončne žarke.
Lan in konopi]a feoffša od so|e
Poznam to rastlino že več ko 30 let. ali zrnje ni tisto, ko na Japonskem aij na Kitajskem, pekraj tega pa je še grenkega okusa. Naš kmet ali naša gospodinja-kmetica jo sadi, da žijc iz nje grenko kavo, za kuho pa ni m ni za zmletev. S sojo so delali poskuse na kmetijski šoli na Gimu. Se ni obnesla že zaradi zoTitve, ker r»e zori enakomerno. Prve stročnice so 14 dni poprej zrele ko zadnje. To vem sam, saj sem jo pridelal cela 2 litra. jVicral sem jo obirati, Taje več, ko 14 dni, da sem spravil ta uboga dva litra skupaj. Že s tega vkrika ni za naše kraje. Kar koli seješ ali sadiš kaj drugega, spravljaš hkrati..Res je, da vse stročnice zore neenakomerno, vendar so druge n. pr. fižol, grah užitne sve5e trgane ali suhe. Prosim, grizi sojo, zobe * rx3l<rniiš, kuhaj jo štirinajst dni. pa še bo trda, če jo zmelješ, je moka grenka, ko z nje kava.
Naš kmet bo moral sejati konopljo in lan, da se bomo lahko oblačili, kmetice bodo predle, tkalci pa tkali platno! Že par let se trudim, da bi zaseja! konopljo. Mi zrase, a mi seme pobero vrabiči. Vendar vsako leto zra-
se par sadik, da imam vlakno /a ptivezovi nje trte na brajde in parad^-n'^ij.
Sejati bo treba hm in konopljo, a ne sojo-, da .-e bomo vsaj poStenc eblekli. cH ne bomo nosili obleke iz kopriv in papirja. Za konopljo jc še čas, za pomladanski lan prepozno, zimski se seje na jesen. Ti dve rastlini dasta tudi olje, kakor bukev. 2\r \n lipovo zrnje.
L. L.
Literat
Na&dah nti dajal je dolenjskf cviček, zato zahajal k »Tičkuec sem na griček. Zdaj ni navdaha in ne dobrih rim! doma sedim, pa vodo pijem — in molčim.
Ceferin
S. Ferjančič:
Stiknja
To zgodbo vam bom šepetal. Takšnih srčnih zgodb ni mogoče trobai po svetu.
Ona... Ah. nikdar ne ba mogla tega prečitati...   Nikdar ne bo zvedela, kako
sem jo oboževal___       Ni vedela? Saj vam
pnav zaradi tega šepetam to zgodbo!
Tedaj sem bil še mlad, seveda. Ves svet je bil moj — samo ona ne. Ljubil sem vse po vrsti in seveda sem ljubil tudi njo. Večno zvestobo sem ji prisegel, a ni vedela.
Res težko je govoriti, ko se mora sleherna besedica odtrgati od srca, da za njo nastane tako globoka rana .. . Težko vem povem vse to, ne da bi se razjokaj in da bi ne postala zgodba preveč vodena zaradi samih solz.
Kako bi naj ona vedela? Koliko ljudi je hodilo mimo nje in vsi so drhteli spričo njene lepote! Bil sem ljubosumen na vse.
Ko bi vsaj to vedela! Niti sanjalo se ji ni o mojem trpljenju. Ni opazila mojih krvavih solz, ko sem hodil mimo nje. Ne, ni me videla. Ni me hotela opaziti. Tako je pač človeku namenjeno — na rokah nosiš po svetu srce ter ga ponujaš, a nihče noče niti pljuniti nanj.
Zakaj ji nisem pisal? Zakaj je nisem zasnubil? *
Seveda nisem vedel niti njenega sladkega imena. Pa kaj bi ji naj pisal? Ali bi me razumela? Prepričan sem, da bi pisma niti ne odprla. Tega bi ne prenesel. Raje sem tiho trpel. Hodil sem mimo nje. Ko je bila tam, kjer sem jo navadno videl, vsem ljudem na očeh, ter je sijala v vsej svoji ljubkosti, brezprimerni lepoti in milini — sem obstajal pred njo in nemo str-meJ. Najine oči se niso srečale. Ostala Je mirna, negibna. Dostojanstveno me je pre-zojala.
Ali me boš kdaj ljubila? Ali se boš kdaj ogrela ob tem ognju, ki divja v meni? sem jo vpraševal molče. Govorile so samo moje otožne oči, ki so postale že precej krme-žI jave od neprestanega jokanja in nespečnosti.
Kako hladen, brezsrčen je svet! Nihče ni videl, ne slutil, kaj se je godilo v meni. Namestu, da bi sočustvovali z menoj, drhteli spričo nezaslišanega hladu ter brez-srčnosti sveta, so se smejab* in celo norčevali — iz nje. Nekateri so bili tako nesramni, da so govorili celo precej glasno, kako .ie starinska in staromodna. Ali zaradi tega, ker se ni šminkala in ker je bila popudrana samo nežno z navadnim sončnim prahom? Umazano so govorili o nji, ker pač niso mogli nikdar doživeti čiste lepote s tako čistim srcem kakor jaz.
Tega res nisem mogel več trpeti! Ne bodo te več sramotili! Moja boš! Varoval te bom pred hudobnostjo in puhloglavostjo tega sveta. Spremljala me boš na vseh mojih poteh in slepa bova za vse okrog sebe.
Kaj sem storil? Nič posebnega. Posegel sem samo v žep ter se izkazal, da sem poštenjak ter da sem si takšno lepotico v resnici pošteno zaslužil. Nihče se ni upiral. Ni mi bilo treba priti po njo v fraku, nisem niti prinesel šopka. Ne morem govoriti o materinih solzah in očetovi govoranci. Niti ona ni zajokala.
Bil je seveda lep praznik^~ko sva končno stopila na skupno življenjsko pot. Ne vem, ali so naju kaj ogledovali. Prav vseeno mi je bilo, ali se posmehujejo njeni staromodnosti ali ne. Življenjske sanje so se mi uresničile. Kdo je pa tako srečen, da se mu izpolni želja, ki jo je nosil v srcu tako dolga leta?
Zgodba seveda tedaj ni bila končana. Šele začela se je, saj se je v resnici zame šele začenjalo življiaj^ k;l prej
brez nje? Kaj sem vedel o življenju? Skrival ter stiskal sem se v mračnih kotih ter drhteL Bal sem se sveta in če sem že moral med ljudi, sem hodil sklonjen ter potrt, povešenih ramen in oči, roke sem pa tiščal globoko v žepe kakor pariški apaš. Vedno se mi je mudilo ter sem premetaval noge kakor suha južina.
Potem sem se pa ponosno zravnal Oči so mi zažarele v življenjski radosti, zardela so mi lica, korak mi je postal prožen in dostojanstven- Nisem se več skrival v svojem brlogu in upal sem si celo v kavarno. Povsod ste me srečavali, seveda tudi na promenadi. Morda ni bilo lepo, a priznati moram, da so me nekateri videli v družbi cveta deklet —* vedno z njo. Bila je priča vseh mojih pustolovščin, a nikar se ne veselite! Nič vam ne bo izdala. Molčeča je kakor grob. Ali ni čudovita že zaradi tega?
Ona! Kdo se more primerjati z njo? Ne vem ali je večja njena lepota ali njene kreposti. Ni le molčeča, temveč tudi potrpežljiva. Kaj vse je pretrpela z menoj! Nikdar nisem slišal nobenega njenega vzdiha. Vedno je ostala blaga in mirna, najsi so čez naju divjali še takšni viharji. Bila je vzor poslušnosti. Bila je angel. Nikdar se nisva sprla, dokler — Ni nama bilo treba prisegati večne zvestobe. Ostala bi nerazdružena vse življenje. Nihče bi naju ne mogel ločiti. AU nama ni bilo na-
Prispevajte za
Socialno pomoč!
menjeno, da ostaneva vedno skupaj? Ali nisva bila ustvarjena drug za drugega?
Razdru žila naju je pa lisoda. Tako je pač človeku namenjeno. Ločila sva se brez vseh večjih ceremonij.   Mislim, da
je vsaj ni bolelo. Boli le mene. Žalosten sem se ozrl še enkrat na njo. Nekdaj je bila lepa. Sijala je v svoji krasoti, vsa žlahtna in čista. Potem je zdivjalo čez njo toliko let— toliko trpljenja! Doživela je že lepe čase, prav dobro se mora še spominjati predvojni časov... Videla me je mladega in Čilega. Tedaj sem imel še vse zobe m nisem trosil po nji sivih las.
Toda, če bom obujal vse spomine na tiste čase, mi bo počilo srce in razpočil se bo še ta papir od bridkosti kakor se je tisti, ki sem jo v njo zavil, ko sva se ločila. Bilo je namreč ob koncu hladnega maja in začel se je topel junij, zato sem jo zanesel v zastavljalnico. Zdaj je baje popudrana, seveda z naftalinom.
Ona? Ne, ne, žena! Z ženo sem vendar oženjen, s suknjo pa nisem bil
Ljubica, ali se bova še kdaj videla?
V. M.:
Prva cigareta
»Saj imaš vendar že osemnajst let.« so mi prigovarjali prijatelji. »Opogumi se in začm!« In so učeno puhali umetniške kolobar čke, narejene iz sivkastega cigaretnega dima. Neodločeno sem zmajal z glavo.
? Bojiš se,« so silili vame. »Kdo bi si mislil, da si tak strahopetec... Stane je začel že s šestnajstim, pa kakšen je, le poglej ga... € Res me je Stane meril z neprikritim zaničevanjem. Bil je najmlajši član našega nogometnega društva, dober igralec, vratar in še kaj. Težko sem zavzdihnil.
>Ce me pa ne mika .. . « sem se poizkusil izviti.
»Pha!« so me prekinili. »Prazne besede. Bojiš se, pa konec! Tak fant! Ali ne vidiš, kako se ozirajo za teboj ? Mislili smo, da si mož, sedaj pa vidimo, da nisi ... <
:>Sicer pa,c sem se razhudil, >kaj vam mar, kaj počenjam?! To je vendar moja zadeva, izključno moja!« In sem jih bojevito pogledal. A niso bili od muh.
»Sema si!« so zagrmeli v zboru. >Tcpec! Strahopetec, ki se boji vsakega krila, in še marsikaj!«
Hotel sem demonstrativno oditi, a me niso pustili.
»če boš še nadalje tak plašljivec,« so rekli z resnim glasom, »bo našega prijateljstva konec! Konec, razumeš? Do jutri zvečer imaš še čas. če se do takrat ne boš opogumil — te več ne pogledamo!«
Drug za drugim so mi resno segli v desnico in potem sem ostal sam . ..
Skorajda bi se bil zjokal, tako mi je bilo v samoti hudo. Pa sramota! Prijatelje bom zgubil, zaničevali me bodo in kdo ve kaj še! Zmeraj bodo mislili, da sem strahopetec!
Ne, tega pa ne! Da bi se je bal? Smešno! Nu, saj bomo videli — — — — — —
Odločno sem krenil s svojo novo prijateljico domov. V samski sobici gie taka reč najlaže.
Gledal sem jo. Srce mi je bilo. Neodločen sem obstal. Pogum mi je upadal. Najraje bi si bil premislil. A roka je že segla po njej. In že je zagorela, čudna, sladka omama me je prevzela. Hitro je izgorevala. Naenkrat pa se je sobica zvrtela okrog mene, da sem omahnil in padel na posteljo.
Ko sem se zavedel, sem ugotovil, da je močno zakajeno. Na tleh pa je dogorevala moja prva cigareta. Gledal sem jo, a nobene nežnosti ni bilo več v mojin očeh. Trdo sem jo prijel in jo neizprosno zalučil skozi okno.
Štev. 23
»SCOVENSK1  NARODc ponadcqefc, 5. jumrja 1944.
»Vsi pojte rakam zvijat!"
(Prešeren)
Kaj pomeni ta narodni rek? — Ali so lovci nekoč rakom žvižgali
ali ne
Dr. Janko Lclca r je s^u^al dokazati, da lovci rakem niso nikdar fvilgatt, in ta kot lovec in trezno na logično misleč človek; pa te^a qc Li kar nc kdo drugi ne mere dokazati !
7»Ako je šel kdo rakem žvižgat, ga ni i*eč> (»Vsi   pejte   rakom   žvižgat!«.   Etnolog XV.
1942. str. 95/96.1 trdi Lokar. pa ni točno, ampak: ako je še! kdo rakom žvižgat. ga ne bo več nazaj, ker prcclno bo žvižqač kaj ulovil, bo predolg© traja/o. Tako pravimo tudi: je šel po gobe. to Se pravi, ne pride več nazaj, ker je zaposlen z 2amudn!m. potrpljenja polnim delom, izgubil se je v gozdu.
»Pojdi rakom žvi/gat!« pomeni torej naravnost — »pojdi k Hudiču, ne pridi več" nazaj!« Lckarju je mati pravila »da so P°7junci rakom žvižgali, ko so jih lovili v AJc/pzV. on sam pa kot urednik »Ribiško*-lovskega vest-nka« ni mogel najti nikogar, »ki bi mu znal povedati, da so lovili rake z žvižganjem«. O žvižGač h pa poroča 1 'alvasor. ki sam sicer ni znal žvižgati rakom, a je govoril z nekim Po-Iskovičem, k: je »slovel kot najboljši žvižgae rekom«, in zatrjuje, da so raki »na pravo žvižganje (posebne melodije) tako radi prihajali, da jih je nalovil žvizgač v istem času 100. ko se jih ni dobilo brez žvižganja n:ti -est«. kimamo pra\-ice dvc.miti o resničnosti teh poročit, rud" če sć zdi »nemo-oeče«, n. pr. da h; raki ž\-žgan je slišali, ker leže račine globoko pod vodo, kakor pravi Lokar. Če danes tega nihče ne ve. tp ni noben dokaz in sklep, da »Lov rakov z žvižganjem je torej prazna vera«, je prenagel.
Prazna vera pa je takale: »da Hudič ponoči rake nase. Na pr$te jim zažvižga in kcj se iz-
kobacajo vsi iz vode pa *e pasejo po travi _
Zato ljudje, kj hočejo mnogo rakov nabrati, tudi žvižgajo, da bi izvabili rake iz lukenj. Gorje rm pa, če bi bil Hudič tako blizu, da bi jih slišal in bi opazil njihovo goljufije! Raztrgal bi ž\ižgača«.
Kaj sledi iz tega. če Hudi: (pi^em vel. začetnic«., ker je lastno ime) žvižga rakom? Ali nc samo to, da raki prihajajo na žvižganje na dan? Vse lastnosti in vsako vedenje nadnaravnega bitja so samo resnične lastnosti in resnično vedenje resničnih ljudi, v našem primeru lovcev na rake.
Prazgodovinski lovec se je pač drugače vedel od današnjega lovca. Žvižgajoč je vabil
marsikatero žival in tako tudi rake. Hudič, ki »pase« ži\ali. je prvotno bog-lovec, in če današnja »prazna vera« trdi. da je hudič piskat
na piščalko, na prste, ivižaal. je v*e to en-krat delal lovec sum. ker vše bajanje je v bistvu prazgodovina. V Indiji znajo še vabiti
kače. v Evropi pa lovec samo še v bajki: s P'^kanjem vabi kače v ris. da poginejo v ognju. Podganar i/ Ha meJna (Schneiner: Die deu-tsehen Sanen der Bruder Grimm. I. Ortssagen, štev. 245. str. 206.) je res žhel. in je znal isto kar slovenski Hudič, ki — polhe pase, česar pa slovenski polhar ne zna več. Račine leže pregloboko v vodi. da bi raki mogli slikati žvižganje, pravi Lokar. Ali so vse račine tako gleboko? Ali so bile vedno in vse vode rakovnice globoke? Ali je tudi gotovo, da so žvižgačj vabili rake iz račin? Ali jih niso mogoče vabli, ko so se pasli po travi?
Zakaj lovci danes ne žvižgajo več rakom? Odgovor je enostaven: ker znajo drugače loviti in že davno niso več samo lovci, da bi se jim izplačalo učiti se tistega žvižganja. Menda ne bo hotel kdo trditi, da so ljudje vedno enako lovili, jn vendar piše Lokar. da so ljudje »spoznali«, da je »žvižganje rakom prazna vera 'n da ne velja«, da »zato pomeni ž\:žganje rakom za nič stvar«. Kako potem, da že takoj v začetku rakarji niso »spoznali« te resnice, n. pr. tisti Pclakovič' (s. 95.) ali Pavlovie (s 96.)?! Končno je pa res prišlo tako. da so žvižgači. ker n:so znali prav žvižgati, lovili tako dolgo, da jih ni bilo več nazaj. Takrat je nastal tudi rek: »Pojdi rakom žvižga/!«
Soj enkrat tud! iskanje gob ni bilo tako zamudno delo. a danes, ko ljudje ne poznajo ne gozda, nc gob. je res tako težko kakor — rakom žvižgat! Da bi pomenilo žvižganje rakom »za nič stvar«, to je novo. in da je hotel Prc:eren s svojim »Vsi pojte rakom žvižgat!« reči pratikarjem. »da je njihovo prerokovanje za nič«, to je rudi nova! Saj ni rekel »vi   žvižgate   rakom«,   ampak   *>Pcjte rakom
/vžgat!« Pomen je isti pri vseh takih vzklikih: da hi ne prišel več nazaj! Xa Krasu n pr. »Poidi kamer n:ma Bog svojga!« ali pri Rusih: »F*ojdi tja. kamor še Mahar ni gnal svoj telet!« — t. j. da'eč. in ne pridi več nazaj. »Pojte rakom žvižgat, lažnjivi pratikarji« in ne pridite več s takimi tolmačenj? narodnih rekov! ... A. M.
Človek je prišel iz evropskih krajev v afriško puščavo in je s seboj prinesel pravo usnjeno, rumeno in novo nogometno žosro.
Veliko veselje je zavladalo v koloniji na plantažah :n takoj so se začele priprave za prve poskuse v tej začarani igri. Toiz-kusi so potekali najprej med dvema beli*-ma zastopnikoma in črni domačini so bili le plašni gledale". Toda tudi oba Evrope a sta se kmalu utrudila, kajti v tropskih krajHi nogomet ni tako lahko igrati kakor v Evropi. Posebno okoli po!dneva ne! Tu in tam je žogra odskočila tja v vrste črnih do -načinov, ki so jo takoj v dviem begru pobrali dal^č proč.
Polagoma so se le začeli privajati rove prikazni. Dela na plantažah so dopuščala tu in tam nekaj razvedrila. Bela Človeka sta  sestavila svoji moštvi in začela razlagati   črn m    učencem    skrivnosti tegra opojnega usnja. Ko so bili poučeni, da je treba žosro udarjati samo z nogrami. ne pa prijemati z rokami, se je navdušenje med njimi stalno stopnjevalo. Toda žal so imeli samo eno žogo, streljati pa je smel vselej sara?- eden. Dogodilo se je, da so nekateri udarjali namesto po njej po zemlji in tuleč zaradi bolečin poibegmili od nje. Drugi so. ko so to videli, prevračali kozolce preko nje in vendar je bilo zmerom več takih, ki so jo znali zadevati pravilno. Bili so jo v vse smeri in žoga je postala kakor besna. To ni bil več evropski nogomet in kaj čuda, če je nazadnje  res   tudi izgubila t sapo. D:vji vik in obupen krik so dvigni i razočarani najmlajši črnj nogometaši, toda prav je bilo tako. kajti sicer bi jih b"-la na vročem afriškem soncu zadela neizprosna sončarica.
Tam na oni plantaži se je takoj naslednji dan pokazalo, da nogomet nj samo ljudski sport, temveč tudi sport narodov. T\a vse? zgodaj, še preden je sonce izšlo, je uboga Evropca zbud lo divje kričanje. Na prostoru pred kočo so divjali domačini, kakor sami škratje v peklu. Dve meštvi
ali nogomet v Afriki
sta divjali z žogo naokrog, se tolkli med seboj po glavah, se vlekli za noge po tleh in teptali drug po drugem, samo da bi prišli do onega už tka polnega strela z napilinjenim usnjem.'
Samo s silo in divjimi grožnjam: je bilo mogoče pobesnele zamorce odgnati od usnja in jih spraviti k zajtrku. Toda takoj nato so bili že spet na prostoru za igro. Namesto dresov po evropskem vzorcu, &o vsi imeli samo svilene predpasnike, ki so sicer prav prikladni, razen za igro z glavo. Ker pa brez tega pripomočka ni mogoče igrati nogometa, so si nasadili tropske čelade in naučil tudi nove tehnike z njimi. Tri dni so vežbali in uspeh je bil dober. C.nci so za vsak sport izredno dovzetni. Razen tega pa imrje tudi to prednost, da so še tiseč let bi žjj onemu die-vesu. na katerem so se po Darvvinu nekoč zibali naši pradedje.
Plantaža je stala že nekaj dni na glavi. Vse življenje je potekale- v znamenju igre balli-balli. Daleč naokrog prostora je sedela vsa zamorska soseska, žvečila gumi, kadila, se drla ter skakala in vr skala, kadar je žoga. ali vsaj kakšna iz cunj narejena krogla, piiletela med nje. Ženske med njimi so bile še zmerom plašne ;n so rade uhajale v koče. Tudi živali, psi. koze, opice, ovce in kokoš močno trpele zaradi tega novega življenja na plantaži. Vse je valovilo v znamenju novega sporta balli-balli. '
Potem je prišel dan, ko se je dalo dogovoriti za prvo pravo tekmo na zelenem polju. Vsi igralci so stokrat prejeli navo-d la in stokrat potrdili, da so jih razum ?Ii. Ko se je igra začela, se je pokazolo, da ni bilo nobenih barv, ki bi na zunaj ločile nasprotnike. Vsak je bil opravljen dingače. Nekateri je imel modro pokrivalo, drugi samo srajco, tretji same- hlače, četrti samo prt okrog pasu, vse te cunje pa so mahale od -gralcev v najrazlčnejših barvah. Toda popraviti in izboljšati se tukpj ni dalo nič več.
Ko jo zadanola piščalka, je razburjenje prekipelo, ote stranki sta m že zaceli zmerjati med seboj in druga drugi Obljubljati »počamo« smrt. in potem ae je dvigalo to divje razpoloienje do pravega
besnila. že prvi prizor, ki je nakopičil več tokor ducat ljudi na eno mesto, je nepozaben. 2ogo je dobil eden najbolj divjih zamorcev, ki so se takoj nato nanj pognali pO trije in 3e trije nasprotn ki in naenkrat
9e je valjal na prostoru velik kup tele«, v katerem je samo Švigalo udarcev z rekami in nogami. Vratar ene strar.ke je prišel Se ba£ o pravem času. da se je kakor ščuka zagnal v to Sivo kopico. Toda. to »o bili šele samo pristaši ene stran'. Zdaj so nevarnost opazili še tovariši onega najprej pomečkanega zamorca in divji plaz le-teh se je zdaj sprožil na to kopico. Ljudje so začeli tuliti in besneti: vsa borbenost vesoljne Afiike je v tem hipu postala živa resnica. Cel kup ljudi se je zdaj pognal na ono živo kopico, jo vlekel narazen in razmetaval vse dotlej, dokler ni izpod grmade živih teles prišla na dan ona uboga 'n poteptana nogometna žoga. čudno, da je bila Se cela. Ko je bila spet v zraku, se je vsa srenja, ali kot prijatelji ali kot sovražniki, spet pognala za njo in zdaj pa zdaj so se spet na raznih koncih valjale kopice ljudi. Kdor koli je žOgo dobil, jo je st'sni! pod pazduho in oddivjal. drugi pa za njim. Take nekako so bile slike na tem afriškem igrišču.
Občinstvo je bilo sprva nemo. Toda občinstvo je občinstvo na vsem svetu in sčasoma se je začelo zavzemati za razna tabora. Nihče nI vedel zakaj in čemu. Glavno je bilo, eni so bili za žogo, drugi pa proti njej. Ko je bilo vsakih dovolj, so začeli kričati, se dreti in nazadnje tudi po-skakovat: od tal. Ko vse to ni pomagalo, se je močnejši del dejansko lotil šibkejšega. In ko še to ni prineslo odločitve In so se kopice igralcev kar naprej valjale po prestrm ter sploh ni bilo več mogoče ugotoviti, kje je žoga. je tudi to občinstvo začelo delat enako, kar je v Evropi že zdavnaj prepovedano. Ljudie so vdrli na prostor in začeli igiati z ostalimi. Moški, ženske, dečki, otroci, starci, psi, ovce. opice, koze. kolibrij in moskiti so se kakor plaz vsuli na travnik. Vsak je udarjal po
vsakem, nihče ni izbiral, kam je ;*>adlo. šibkejši so začeli nrizti in praskati, bolj d vji so začeli daviti Tn s'ednilč je smet — žoga izsrubila sapo. Moštvo in občinstvo je bilo izmučeno de- smrti in iere je hjlo konec. Toda vel so rekli da je bilo balli-balli k ffain« (žoga. žoga   zelo le*w)!
Vsaka dežela ima pač sv~j sport in afriška ima pač afrišketra. Kakor vedo povedati poznejši viri, je razvoj balli balliia v Afriki v treh mesecih tol ko napredoval, da, potem.- vsaj glavni del občinstva, ni več posesral v dogodke. Prav počasi so se pravil priučil* tudi igralci sami. toda v b'stvu je ta no<romot zmerom ostnl samo afriški, saj nihče ni vedel, kd^j kateri cd igralcev ne b^ druTemu skočil z^ vrat in ga začel daviti ali pa udrihati s pastmi po njegovih najbolj občutij vih neimenovanih, telesnih delih. Vsega tesra je seveda krivih onih tisoč let. ki so minila, odkar so prebivalci teb krajev sedeli na drevju še z opicami vred.
Velika nespamet žensk
Klepeta vi jezčki in razdejani zafeooi
V vseh časih je prepirljiva ženska lzpod-kopavala srečo v zakonu. Nešteto zakonov poznamo, kjer se je moževa ljubezen ohladila prav zaradi ženine prepirljivosti. Noben mož ne more večno prenašati oblastne žene, ki ga skuša vselej in povsod spraviti
»pod copato«. Zato se vpraSamo: zakaj uživa toliko žen v tem, da zmerjajo in napadajo svoje može?
Iz neznanega vzroka ima ženska že od narave več zgovornosti od moškega. Dejstvo je, da ima ženski jezik več miSic kakor moški jezik in namen mišic je, da stopijo v funkcijo.
Saj ni potreba, da bi se zgovornost povsod razvila v zmerjanje in zbadanje, toda v večini primerov, kjer je žena gospodar v hišir, je tudi žena tista, ki vedno govori in ki ne trpi ugovorov. Poleg tega je ženska mnogo bolj občutljiva od moškega, vendar pa ji primanjkuje samozatajevanja. Preveč se udaja svojemu razpoloženju, medtem ko se skuša mož kolikor toliko premagati. Tudi naravni vzroki vzbujajo v ženski nestrpnost, razdražljivost in izbruhe temperamenta.
In prirojeni materinski čut je kriv, da nas hoče ženska vzgojiti, popraviti, poboljšati itd. Ta želja, vedno poboljševati in kritizirati, je skoraj večini žensk prirojena. To nagnjenje lahko opažamo pri majhni deklici, ki se igra s svojo punčko. Zdaj pa zdaj jo bo malo ozmerjala, češ, »ker punčka ni bila pridnac.
Zdaj, ko smo ugotovili naravno nagnjenje ženske k prepiru, bi radi še dognali, kje je vzrok, da se ženska ne zna brzdati.
Tip žene. ki hoče vedno vse bolje vedeti, stremi za tem, da bi izpodrinila moža ali da bi ga sploh popolnoma pospravila v senco. Dovoli mu le. da govori, kadar ga kaj vpraša. Njegova prava naloga pa je, da mora igrati le nemega oboževalca svoje čudovito pametne« žene. Oblastna žena ima 50 rV moških lastnosti in si izbere med moškimi takega ljubavnika, ki se ji da vdano voditi, ne da ti se uprl.
V resnici  je nekaj  moških,  ki  se dado
radi voditi ženam, a večino njih pokonča oblastnost žensk. Ce se poročita dva oblastna značaja, tedaj so neprestani konflikti neizbežni. Včasi se končajo taki konflikti s tragedijo.
Zaradi raznih telesnih vzrokov so ženske bolj nagnjene k občutljivosti, prepirljivosti in muhavosti kakor pa moški. Ženske mnogokrat imenujejo druga drugo »hinav-ke«. Čudni antagonizem. ki obstoji med obema spoloma, žene ženo, ki je ljubosumna na svojega moža. do skrajnosti. Zavestni tip med ženskami trdi, da se moškim na svetu mnogo bolje godi kakor ženskam, to je mnenje, ki se splošno gotovo ne ujema z resničnostjo. Sanioljubje privlačnih žen. ki so bile že od zgodnje mladosti oboževane in razvajene, jih dela občutljive. Vsaka najmanjša kritika jim je neznosna in vedno so pripravljene kaj napak razumeti in si domišljati, da jih mož ne mara več in da jih zanemarja.
Mnogo zakonov se razbije, ker ima žena prevelike zahteve. So žene. ki niso zmožne razumeti, da je dandanašnji težko zaslužiti denar. Take žene ne razumejo ničesar o kupčijah, o uradnih urah, o težkem delu. o morečih skrbeh, prepričane so. da imajo samo za to moža, da jim kupuje lepe obleke in jih spremlja od zabave do zabave.
Navedli bi lahko tudi primere, kjer je bil zakon nesrečen, ker je žena smatrala moža
i edino le za molzno kravo. Hladno računajoča žena jemlje vse in ne daje ničesar.
Sama vase je zaljubljena in včasih so take žene v bistvu sovražnice moških. Vendar I pa so take žene. ki včasih veljajo za prt-I vlačne, mnogokrat sopernice svojih dobrosrčnih in manj sebičnih sestra.
V splošnem pravijo, da je ženska bolj čuteča, simpatičnejša in dobrosrčnejša od moškega. To se pa nikdar ne ujema z resnico. Brez dvoma je, da zahteva materinstvo od žene ljubezni in samozatajevanja. Toda mož ne išče pri ženi vedno materinskega čuta. Mož hrepeni po dobrosrčni življenjski   tovarišici   in   mnogokrat hrepeni
Zakaj se utrudim®
Orientacija
brez kompasa
Z? dne se lahko tečno razveš, ako imaš uro pri s^bi. Položi jo tako. da bo mali kazalec obrnjen natanko proti soncu. Nato potegni mišljeno črt?- od srede kazala (ci_ frnice) preko št. XII na uri: jug leži točno v sredini med to črto in malim kazalcem. Opoldne pa teče malj kazalec po tej črti: ker meri proti soncu kaže proti jugu, saj vemo. da gre ronce opoldne skozi jug. Ta preprosti način služi tudi v to. da overovimo točnost severnjce ali kompasa. Ako stojiš v gozdu brez ure ali busole, se mc-reš razgledati podnevi ali ponoči po drevesnih deblih. Tista plast debla, ki je pre-rastla z mahom, kaže smer proti zspadu.
Korist neviht
škoda od neviht je razmeroma prav neznatna. Sem pa tja udari strela in pobije toča, toda v splošnem imajo od nevihte največ koristi prav kmetovalci. Bliski in strele namreč narede na leto okrog 100 milijonov ton vezanega dušika, ki pride v prid vsemu poljedelstvu kot brezplačno, a zelo dragoceno gnojilo. Umetno pridobivanje dušika se namreč vrši na popolnoma enak način kakor v ozračju s pomočjo elektrike, le da so v industriji električni bliski prav kratki, dočim dela narava z bliski do 1000 m ali še več. Na ta način je zemlja deležna pri vsaki nevihti velike množine vezanega dušika, ki je nujno potrebna rastlinska hrana.
Kak( r je vabljiva primera med /živalskim rele:-.om in strojem, primera, ki vidi v želodcu kotel, v srcu sesalno itd. so vendar take nalike v nekem b^tvenem pr-u'cdu napačne. Ma-"na In o de'o raCnnamo vedno po konjskih mc-I ćc'.i. toda rod človeškim te'esnim delom razu-1 memo vse kaj dru^'a, nej, > delo stroja. Ce človek steji z iztegnjenimi r;;kami, tedai s fizikalnu mehanična j vidika ne de'a. drsi je njegov napor precejšen. 2e po kratkem Rasu pa ga bo napadel krć raiŠic. N'ada^ne izkušnje pr'čajo>.#d* čl-vek. či.uar mišice kakšnih 12 dn 15 ur popc'noma počivajo, postane t.ko truden, da zi spi. Telo torej opravlja pelet* zunanjega, vidnega tudi neko notranje, nevidne delo, ki že samo na sebi zadbšča za Izčrpanje telesne moči. čeprav je treba za to utrujenjp.t nekaj več, k::?-cor za eno drugo, zunanje in vidno delo.
Toda le poredikoma nastopi telesna utnije-nost, kajti zz v prvotnem stanju, ki vodi de izčrpartosti, je utrujen ost tak^ velika, da za-*■)';. med spanjem pa se jamejo njegove telesne mc-Z-i obnavljati.
Kaj ic torci utrujeni.t? Nič drugega kakor zastrupljenjc tc'csa z razpadlimi tvorbami dra-gocenTi beljakovin, ki ?n ?e med dcv.m obrabile ž^c v prejšnjem veku so zaslediH te strupe s prav zanimivimi por/eusi:
Mi ice pravkar usmrćenih živali so namreč električno dražil: ter jih tsko prisilili, da so je'c delovati, kc so mi::ce kazale vse znake utrujenosti so ugotovili, da se nahaja v njih vcliia količina fosforne kisline, fosfornokisle aoii in i gljikove kisline. Ko sc m'.:'cc temeljito izprali z inuiferentn'-. solne raztop'no. so sc pojavi utrujenosti Izgubili: mišice so se zopet osvežile.
L. 1°<>4. je prof. Weicchardtu uspelo iznajti način pridobivanja tega strupa, ki pa sc ni izkazal za enovito snov, marveč za snev. ki jo tvorijo različne kisline in soli. Imenoval jo je keneteksn. Kc je vcepi! živalim kenctcks:n, mu je uspeTo pridobiti iz krvn:h celic teh živali pretistrup; antikenctciksin, ki trenutno še nima praktičnega pomena, ki pa utegne kdaj po-znejc postati tcmclina snov za razna sredstva, s katerimi se bedo dali pojavi utrujenosti za nekaj časa preprečiti in ki utegnejo tudi pOAzrcvčfti. da bo človek lahko več dni zanoredoma prebeelel.
Ni na niti misliti, da bi mogli po£re>ati spanje in ga umetno nadomestiti. Potreba spanja je nagemu telesu nedvomno naravna potreba — vsaj do nada!jne<!a. Izpremenjeno di-
hanje in krvni obtok med spanjem ima jjo-tOVO ^e drugačne naloge, neiiu odstranjevati Strupe«iz mi:ie in skrbeti za izločanje razpadlih snovi. Vendar pa uči zanimiv potkus, da je rr:/nje v bistvu samo pojav utrujenosti. Poskusili So pse dvanajt dni držati v bdečem stanju. Živali so postale tako trudne, tla niso več motj'e stati na nr.tjah in so se v prvem trenutku nepogoenesti sesedflc na kup. Potem so psem vzeli iz hrbtenice nek<> teko J ino in so jo vbrizgali v U>banjo povsem spočitih, zelo živahnih psov. Takoj se je pokazala močna utrujenost in živali so zaspale.
Tetive hnjge:
Skozi lesi In sneg
Zelo lepa povest, ki je namenjena na>i mladini! Podobnih mladinskih del imamo Skrven-ci razmeroma zelo malo. Pavel Kuna ver. ki si przadeva, da vzbudi v mladini s svojim prijetnim pripovedovanjem zanimanje za naravo in posebnosti nak^a sveta, je tudi v tej svoji samonikli mladinski povesti umel spojiti poučno snov z zanimivimi dotjodki. ki vnemajo mladinska čustva in pozornost. Joško Hribar jc junak te povesti. Njegovo delo na ladji je težko, toda vzgledno in nesebično. Okoli njega so dobri tovariši, pa tudi manj* dobri. Toda Joško Hribar ohrani svoj značaj in si ga utrdi. Končno jc le deležen sreče, ki jc je vreden. Povest ima torej tudi svoj vzgojni smisel in značaj potopisa, ki nam kaže. kak(). mora .lo-ško Hribar za kruhom, kako ga jadrnica pelje iz Trsta po Sredozemskem niOTJu mimo Gibraltarja v nizozemsko1 in anrjlefko* prestolnico, dokler sc po vožnji mimo Islandije nc pridruži raziskovalcem v Grenlandskem ledenem svetu. Mladina bo -lahko črpala ob tem delu precej zemljepisnega in naravoslovnega znanja. Zato bo nedvomno z veseljem, ljubeznijo in pričakovanjem segala po tej nevoizišli knjigi, ki jc je izdala Nova založba v Ljubljani. Obsega 142 strani. S primernimi risbami jo jc zelo posrečeno opremil g. Marij Pregelj.
ČASOVNO
Gost: »Gospod krčmar, prosim, napravite mi fin zrezek iz svežega mesa od pljučne pečenke, lepo mehko, na svežem maslu, da bo sočno. Za prilogo prosim, gobice z rižem, salato ledenko, za posla-dico pa zdrebov narastek z malinovcem.č
Krčmar: »Ne bo nič, gospod, če bi vse to imel, bi že sam pojedel.«
Dr. Fran Vatovec: 7
013 zori slovenskega
ob stoictnjci novinstva
Blemeisovili »Novic« IIU¥IMOlw«
Novi sokovi
Novih sokov so se »Novice« lahko nasrkale, ko je sredi marca 1848 jel pokati ledeno mrzli oklep, ki je dušil in mrtvičtl evropske narode. Nova evropska blagovest je sprožila visoke valove, ki so se razlili na vse strani, zajeli tudi našo zemljo in pljnsknili v drobnih odtenkih naše sredine tudi v posvežene. pomlajene stolpce Bleiweisovega časnika. Na prožnih vzmeteh teh blagodejnih idejnih tokov so zanihale čez noč tudi »Novice« v novo strugo. V njihovem zunanjem in notranjem prerezu so se začrtali novi obrisi.
Številka 12 »Novic« z dne 22. HI. 1848 je izšla v praznični opremi. Na prvi strani je bilo natisnjeno rdeče obrobljeno oznanilo o novi konstituciji, novem vladanju v duhu cesarjevega razglasa z dne 15. marca 1848. V tem veselem sporočilu je Blei-weis razodel, kar mu je bilo najbolj pri srcu. Tihotapstvo misli in časniškega gradiva ni bilo več potrebno.. V okviru tega proslavnega članka, ki je dejansko prvi politični uvodnik »Novic«, oznanja Bleiweis čitateljem, »da prihodnjič se bojo smele vsake bukve, Novice ali časopisi in vsaka drugra reč v natis dati, brez da bi jo mogli, kakor dosihmal, tiskarni sodnici pokazati, in posebno dovoljenje natisa dobiti. Zdaj bomo tedej prosto pisali, kar bomo hotli, de bo le resnično in pravično. Oj, to je neizrečena dobrota, de nam niso usta več zavezane! Od-sihmal bomo smeli v Novicah in kjer koli brez ovin-
kov in brez zaderžkov vsako resnično napčnost in krivičnost očitno razglasiti in škodljive napake od koder koli bojo prišle, med ljudstvo dati, de se bojo napčnosti in krivice po ti očitni poti zatirale, odvračale, poboljšale. Iz tega cesarskega sklepa vsak lahko presodi sedanji imenitni stan vredništva očitnih časopisov in Novic. Mi pa se v ti nam dodeljeni dobroti ne bomo prevzeli, z mirno kervijo se bomo vedno za resnico in pravico poganjali, poštenim u človeku nikdar ne bomo škodovali, marveč se bomo za-nj potegovali, hudobijam pa in terdovratnim hudobnežem ne bomo prizanesli, temuč jih bomo očitno svarili in grajali. Mir in edinost, vera in ljubezen do Cesarja in naše drage domovine pa nam bo tudi prihodnjič poglavitne vodilo!«
Medtem ko je Matija Majar s posebnimi letaki in prevodi propagandnih misli dunajskega pesnika Castellija tolmačil bistvo nove avstrijske konstitucije, razlaga tudi Bleiweis čitateljem »Novic« pomen novega načina vladstva. Zadrževano hotenje, ki ga BIeiweis ni mogel izraziti v prvem programu »Novic«, si je sedaj utrlo svojo pot in preoblikovalo našemu drugemu časniku njegovo lice. Realnost trenutka je ustvarila v urejevalnem sestavu »Novic« zarezo, ki ločuje njihovo novo razvojno razdobje od prejšnjega.
V tem trenutku je bila namreč zaključena prva programna faza »Novic . Označuje jo Blei-weisovo mojstrsko u tihotapi jar prispevkov, ki so stopnjema prera&eadi strokovnv stanovski, kmetijsko rokodelski Novični progran . Tako so »Novice« previdno prehajale na tla Ur? ■ osnove, ki se je prevesnila tudi na književno, ;lomoljubno. narodnostno področje. V tem prvem programno razvojnem obdobju so se vrstile ;..:Liezno številk? No-
vic, ki se je ob njih lahko utrjevalo prepričanje, da so Novice bolj glasilo slovenskega, kulturno in narodnostno čutečega razumništva nego slovenskih kmetskih ter rokodelskih gospodarjev. Toda čim je sedaj napočila odločilna ura 1848, je bil Bleiwei-sov novinarski prijem že tako trden, preizkušen, da je lahko v novins'-em pogledu novo politično situacijo uprav sijajno izkoristil. Pričelo se je d r u go programno razvojno obdobje »Novic«. Osnovna načela so zasidrana predvsem v treh Blei-weisovih pojasnilnih izvajanjih. Pobuda za ta sicer naknadna načelna razjasnjevanja je sprožila reakcija Novičnih naročnikov ter čitateljev glede na novo zunanje ter notranje obličje, ki ga je klesal novi čas.
V stolpcih in objavah Novic začutimo nov dih. Topel ,svež, prisrčen je ta djh. Doslej manj določno oblikovana, nekam previdno zastrta politična ter idejno narodnostna snov izpodriva kmetijske in rokodelske strokovne prispevke, ki jim je postala vsaj za nekaj časa urednikova roka precej trda, mačehovska. Da, v nekaterih Novičnih številkah po 15. marcu 1848 so kmetijsko rokodelski, gospodarski članki malodane povsem skopneli. V ospredju pozornosti so sedaj narodnostno politični članki in prispevki. Ob posameznih številkah Novic v naslednjih mesecih lahko premerimo in pre^strežemo nedvomno globoke odmeve 15. marca 1848 v n^iem ČasniSkem tisku.
Nase zanimanje pritegne izpodbudni članek, »Mili bratje Slovenci!«1 Poslala sta ga uredništvu Novic pravoslavca Martin Semrajc in A. G-lobočnik, ki se v njem zavzemata za slovenske pravice in tedanji minimalni program. Proslavnim besedam in slavnostni peffni ob rojstnem dnevu cesarja Ferdinanda L sledijo politični, bodrilni cianid. Za čudo so
preje neogibni in obče gospodarski članki povsem izostali."2 V naslednji številki1 sledi toplima domo-rodnima pesmima F. Prešerna in Hašnika dr. Blei-weisov članek, ki tolmači v njem bistvo ter pomen nove ustave. Nato so šele razmeščeni pomenlri s kmeti in rokodelci. Slično sta urejeni štev. 18, ki v njej celo zaman stikamo za običajnimi sestavki kmetijske in rokodelske stroke, in štev. 19, ki so v njej tudi dominirala politična vprašanja. To velja prav tako za naslednje številke. Politika si krepko utira pot v Novične stolpce. Tako sledi v štev. 21 uvodni proslavni pesmi cesarju Ferdinandu I. politični uvodnik »Kakšne poslance bomo za Dunaj volili?" Prvič se sprožuje naše vseučiliško vprašanje z objavo članka »Vseučilišča nam je v Ljubljani potreba<. Značilna je nadalje uvedba rubrike »Slovenske reči«. V trinajstih zapore Inih številkah je kmetska in obrtniška gospodarska rubrika, ki je bila sicer zmerom na prvih straneh, hudo okrnjena.5 Potisnjena je popolnoma ob stran. Pač pa se »Novice« v številnih člankih zavzemajo za po množitev šol na deželi, za pouk slovenščine v šolah, nadalje za slovensko učiteljstvo, ki naj dobi službena mesta, za uvedbo pouka slovenščine tudi na gimnazijah, za ilirski pravopis, ki naj se uvede po vseh slovenskih šolah. Deželnim učiteljem naj se zvišajo plače. Cesarske službe naj dobijo tam. kjer ima uredništvo opravka s slovenskim ljudstvom, samo
oni, ki popolnoma umejo slovenščino. Cesarska povelja in postave naj v bodoče izidejo tudi v slovenščini.
1 »Novice« 1848, št. 15. a »Novice* 1S4S. št. 16. 3 »Novice- st. 17.
* »Novice- 1848, št. 22. 5 Novice* ISIS, št. 24—37.
Sfran g
Stev. 23
LJUBAVNA PISMA
(Union)
To Ufmo filmsko delo je prav dobra in zabavna komedija obenem pa, če malo ostreje pogledamo, posrečena satira na ljudi, ki v svojih poznejših letih sem ter tje malo poskočijo čez ojnice ter si na ta način privo
Hermann Tfiimig' v filmu «Ljubavna pasma«.
SrrjG kako ljubezensko a^nturico. Tudi gospod jjmeraini ravnatelj Tiedcmann je srečal dražestno. mlado dcicle; njena ljubeznivost in mladost sta mu zmešala giavo in srce, tako, da se }c zaljubil v ljubko H i Ido na prvi pogled. Ves izpremenjen je bil in končno je vi-defi. kako se »gospod v najboljših letih« pomlajuje na vse načine, samo, da se ne bi na prvi pogled videla starostna razlika in da bi z drazestno Hrldo mo<*el vnovič uživati svojo drago mladost. Toda vsak tak flirt ima poleg senčne tudi svojo senčno stran. Gospod generalni Tavnatclj jc bil namreč porečen, imel je že doraslo hčerko V istih letih kot njegov najnovejša ideal in jasno je. da je zaradi svoje ljubezenske pustolovščine  moral zanemarjati svojo rodbino. Le s težavo in z večnimi izgovori na dolgotrajne nočne bilančne seje je gospod Tiedcmann zakrival svoje večerne pasete rasmih zabavišč, kamer je moral zahajati če jc hotel dvoriti ter ustreči njeni TnkdoBrnt želji po zabavi in uživanju. Končno pa je rudi gospod Tiedcmann uvidel. da to ne gre tako naprej in sklenil je napraviti konec sverjr ljubezenski romanci. Toda tudi tukaj so se pojavile razne večje in manjše težave in končno se je gospod generalni ravnatelj prav pošteno in globoko oddahnil, ko se je vse gladko in srečno izteklo, brez najhujših posledic, ki bi j h lahko imela njegova romantična avantura.
Glavno vloge tega filma, Id je prirejen po odrskem komadu F. LutzkeTidorfa so zasedene z odličnimi igralci. k\ podajajo svoje vloge naravno in prepričevalno. Po daljšem času bomo zepet videli ilermanna Thimiga v vlogi generalnega ravnatelja, nadalje Kathe Ha a c k. Suse Graf, Bruni Lobel in H. B ra n s e w e 11 c r j a. Zaradi prav dobre vsebine, odlične režije in prvovrstne situacijske komike uijaja f:hn najširšim krojjrvm filmske publike, ki najde pri tej komediji potrebno razvodnio in zabavo.
SREČA NA POTI!
(Sloga)
V dobre stare čase. tako nekako v sredo prejšnjega stoletja nas vedi ta izredno zabavni praski f;!m Ludvika Carlsena. ki je zajci svoje motive :z W. E, Schaferjevega odrskega komada »Potovanje v Pariz«. Vrsta za vrsto veselih siik si sledi, vsaka polna krasnih epizod polnih mir, gorja, pa tudi sreče. Ljudje, ki nam tu otvarjajo svoja srca. so tako domači m dobrodušni, da sc, ko jih g1edamo, sami počul'rnc.. kakor, da bj bili prestavljeni v dobo naših dobrih starih mamic. Da rešita malo gledal:~<:c soteve prepasti, sc napotita dva mlada umehvka ckeli leta 1850 v Pariz. Na poti
večata krasno deklico, ki napravi na nju neizbrisen vtis: naletita pa tudi na privatnega detektiva, ki je bil vzrok, da sta namesto v Pariz, dospela samo do Prage ter mesto Floto-■vve opere »Marta« prinesla s seboj v domači kraj po svoje skornpomrano »Marto«. Zanosne melodije kc,mpr.n:sta Edvarda Kiinnecke prepletajo to veselo igro z odlično zasedbo, ki
jamči tako za zabavo, kakor tudi za užitek. Dora Komar nas očara s svoje naravno igro m krasnim glasom. O. W. Fischer kot nadarjen drugi d-r*e;cnt in komponist podežel-slcesa gledališča si takoj osvoji vsa srca. Pavlu K e m p u kot pridnemu dramaturgu Se mora
pa za njegove posrečene dovtipe vse od srca smejati. Marija v. Buchlow kot nečakinja go-
stilničarja, Gustav \V a 1 d a u je ljubeznjivi gledališki ravnatelj, Ernst Waldow kot privaten detektiv ter >iax Giilstorff kot komercijalni svetnik spopolnjujejo prav srečno in nad vse zabavno celotni okvir filma, ki je zaradi svoje krasne glasbe in lepote vreden, da sj ga vsak ogleda.
—©—
POROČNA NOČ
(Matica)
Pilm iz serije ljudskih filmov, z lepo folklorno dekorac jc», izbornimi interpreti vaških, tipov, počenši od preprostega, lepega dekleta, do originalnega očanca. Ni skoraj groteskna burka, kakršna je bila n. pr. ^Grešna vas* ali »Florijan svetohli-nec«, pač pa prava lcmečka veseloigra z mestoma dramatičnimi primesmi. Jedro vse zgodbe je kenflikt med tipično gmn-tarsko mentaliteto, ko mora domača hči v zakon s takim, ki ima kaj pod palcem in med trdno ljubeznijo premožne hčere do preprostega bajtarja, ki je v našem premeru drvar, v tej zgodbi zmaga prebrisanost dekleta, ki ima v svoji materi in starem lisjaku, prijatelju njenega >četa, izborna zagovornika.
V vasi, kjer se godi to dejanje, je bila pred časom pogorela občinska hiša in z njo mnogo dokumentov. Vprašanje dokumentov je itak že dalj časa bilo pereče in ko je tokrat prišla svatovska družba pred ženitnega komisarja in dokumentov ni bilo, tudi poroke ni moglo biti. Da pa dokumentov ni bilo, je bil kriv stari lisjak Kleefass. ki jih je izmaknil občinskemu pisarju in s tem preprečil poroko mlade Vroni z bogatim mlinarjem Balduinom, ki ga nevesta ni marala. Očetovi naklepi so propeetfi.
Helli Finkenzeller in Albert Janscheck
Ko pa so možje v vasi zvedeli, <ia brez dokumentov poroka ni veljavna, so ti tolmačili po svoje, češ, da se sedaj lahko ločijo od svojih žena. dokler ne bo spet dokumentov, ki so mnogim zgoreli, drugi pa so jih porazgubili ali založili, Nastala je prava splošna nova poročna *noč, kjer sta se našla Vroni in njen toliko zaničevani drvar France. Trmoglavi oče po izvršenem dejstvu ni smel več braniti njunega zakona.
V filmu je množica prizorov, ko se bodo gledalci od srca nasmejali. Od zakonskega copatarja teče trak do ponosnega in tiranskega gruntai ja, od vaških klepetulj do tihe, skromne in ponižne deklice, ki ždd v svoji kamrnici in čaka na svojega ljubega. Tipična vaška godba požvlja celotno dejanje in tako dobi film mestoma že značaj močnejšega dela.
V glavnih vlogah so Geraldina Katt, Helli Finkenzeller, Rudolf Kari in Theodor Danneger. Zlasti igra Helli Finkenzeller je prikupna.. F-lm bo prav prijetno razvedrilo.
INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK
(Moste)
Kino Moste bo v tekočem tednu nadaljeval do četrtka s predvajanjem epohal-nega filmskega veledela »Indijski nagrobni spomenik«, ki zaradi svoje lepote in napetega dejanja privablja k predstavam številne ljubitelje kinogledališča iz mesta in okolice. V petek pa prične s predvajanjem velikega Ufinega varietejskega in revijske-ga filma »Kora Terry« z očarujočo Mariko
Rokk v glavni vlogi. Film je pravo TJfino veledelo, poln prekrasnega petja operetnih
arij in prekrasnih plesov vse od ogrskega čardaša do eksotičnega orientalskega kačjega plesa.
*     # *
Iz krogov obiskovalcev kna smo prejeli naslednjo željo s prošnjo za objavo:
Marsikdo bi si rad še ogledal ta ali oni film. pa je presenečen, ko izve pri blagajni, včasih še to prav slučajno, da je že nov spored. Ali se cenj. uprave kinematografov ne bi hotele tol;ko potruditi napram občinstvu, da bj oznanile v oglasu: iDanes zadnjič«, kot stori to le včasih kak poedini kino. Enotnost in doslednost v tem pogledu bi bila vsekakor v prid i k1-nopodjetnikom i občinstvu!
Za smeh in dc&ro voljo
IZPRED SODIŠČA
Zločinec: »Državni tožilec je dobro govoril, moj zagovornik tucr" in zdaj sem ludoveden, kateri bo dosegel pravico«
STROKOVNA
.Mož: »Hitro pridi v sprejemnico, snubač je prišel, in sicer je vinski trgovec«
Žena:  »Vriski  trgovec? Hvala Bogu. ta sa bo izbral nas najstarejši letnik« OTROK ČASA
-Mirko bere knj"«o »Krona družinske sreče. Navodilo za dobro vzeojo otrok do 14. leta«.
Mati: »Mirko, zakaj pa bereš to knjigo?«
Sinko: »Veš. mama. prepričati se hočem, ali me pravilno vzcaiaš.«
PRAVI
»Kako je z boleznijo moje žene, gospod doktor?«
•»Ako hočete, da bo kmalu ozdravela, pokličite speč ia Ista.« »In katerega bi mi svetovali?a »Ženskega krojača.«
PRIMERA
»Oh.,«: je vzkliknila mlada gospa, »poglejte lepega umetnika! Njegova pojava, njngove roks. noge. hoja. posebno pa njegova glava! In njegove oči, oči. oči! Zdi se mi. da so ga same oči.«
>Rm,« je rekel sosed, »po vašem je — švicarski sir.«
SANJE
Žena: »Ves. ljubi možek snoči se mi je sanjalo, da si mi kupil nov klobuk.*
Mož: »Res? Nocoj pa saniai. kje naj dobm denar zanj!«
A, TAKO . . .
Gospod: »Z vami. gospodična bi rad sel na pot življenja.«
Gospodična: »Da, da, ker mislite, da imam milijon dote. In če bi imela samo pol milijona?«
Gospod: »Potem bi šel z v^mi do konca sveta.«
Gospodična: »In če bi ne imela n^c" dote?« Gospod: »Potem bi šel z vami na izlet-«
Nekaj se mi je sanjalo.. •
Kaj pravi o sanjah znanost — Tudi najdaljše sanje trajajo komaj nekaj sekund — Različen učinek zunanjih dražljajev na vanj, čut in sluh
V vseh časih so pripisovali sanjam nek globok pomen. Dejali so, da duša spečega zapusti telo in v sanjah občuje z bogovi in dušami rajnkih, ki ji razodevajo tajnosti. Ta razodetja se javljajo v zagonetnih prividih, ki jih umejo tolmačiti večinoma samo duhovniki in vedeževalci. Kako velika je bila vedno vera v pomen sanj, se vidi iz tega, da se je po izumu tiska poleg sv. pisma tiskala najprvo sanjska knjiga, ki je doživela vedno nove izdaje. No, založniki sanjskih bukev se tudi dandanašnji ne morejo pritoževati, ker imajo dosti odjemalcev v vseh ljudskih slojih.
Zakaj sanjamo, kako nastanejo sanje, zakaj se ene in iste sanje rade ponavljajo, zakaj sanjamo včasih, da padamo ali letamo, kako dolgo trajajo sanje? Dolgo se je bavila znanost s temi vprašanji, ne da bi uspelo priti preko splošnih razglabljanj, šele s pomočjo poskusov je uspelo prodreti nekoliko globlje v pravljično deželo sanj in razkriti marsikako tajnost.
V tem pogledu so zlasti pomembni poskusi dr. Kleina, ki so se vršili na naslednji način: Poskusne osebe (večinoma dijaki) so morali sesti v udoben naslanjač, kjer so jih hipnotizirali in pripravili do tega, da so jim ohlapnile mišice in da so mislili samo na spanje. Kmalu jih je objel trden spanec, v katerem so jih mirno pustil: nekaj časa. Nato so jim sugerirali, naj točno pazijo na tisto, kar se jim bo sanjalo in naj takoj nato povedo vsebino. Pri teh poskusih je dejansko uspelo umetno vplivati na razvoj sanj.
Tako je n. pr. pri nekem poskusu vodnik za pobudo zavpil: »Na pomoč!« Takoj nato je začel speči pripovedovati: »Sanjalo se mi je, da sem se blizu doma vozil v avtomobilu. Začul sem krik in ustavil. Izstopil sem in zagledal avtomobil, ki je zdrsnil po ježi. Iz njega je zlezel neki človek in dejal, da je ranjen. Pomagal sem mu dvigniti voz, toda tu sem zagledal žensko, ki je bila hudo ranjena- Spravila sva jo v bolnico.« »Ali ste videli voz?« je vprašal dr. Klein. »Da,« je odvrnil speči. »Voz je bil rjav.« Poskusno osebo so nato prebudili, nakar je povedala sanje prav tako kakor v spanju.
V nekem drugem primeru so poskusni osebi na sličen način zaklicali besedo: »Ogenj,« nakar je začela opisovati sanje takole: »Sanjalo se mi je, da sem bil z doma- Z nekaterimi drugimi dečki smo se klatili po okolici. Ko smo se vrnili, smo opazili, da je med tem pogorela hiša enega tovarišev. Ogenj jo je uničil, ostalo je samo nekaj zoglenelih ostankov, ki so še tleli in se kadili. To je bilo v minuli noči. Sedaj je bilo samo Še pogorišče.« »Ah ste videli ogenj?« je vprašal dr. Klein. »Ne,« je odgovoru speci. »Požar je že ugasnil, videli smo samo tisto, kar je še ostalo od hiše.«
Ropot in zvoki tudi lahko določijo vsebino sanj. Pri nekem poskusu je vzbudil ton glasbenih vilic privid eskadre letal v boju, najbrže Kot spominsko reakcijo na neki zvočni film. V nekem drugem primeru so skušali vplivati na spečega z monotonim ropotom klopotca in sanjalo se mu je, da je v kovačnici. Tam so mu stisnili v roko podkev, s katero jo je ubral za konji in jo zalučal v enega izmed njih. Zadel ga je, podkev pa je odletela nazaj, tako da jo je lahko ulovil.
Razen ušes pa bde v sanjah tudi druga čutila in dražljaji nanje prav tako lahko vplivajo na vsebino prividov. Tako so pri nekem poskusu spečega vščipnili s pinceto v roko. Preden se je zbudil, je poročal: »Podgana je prilezla iz svoje luknje. Ugriznila me je.« Ko se je prebudil, je pravilno pokazal mesto, kamor ga je ugriznila podgana, to se pravi, kamor so ga vščipnili. Povedal je tudi, da je takrat zakričal in umaknil roko, kar se pa v resnici ni zgodilo. Pri nekem drugem poskusu je pripovedoval speči, da je prišla krava z modrimi rogovi in mu lizala roko. Ta nenavadni privid so sprožili na ta način, da so spečemu potegnili s snopičem vate nekajkrat po roki.
Znani občutek, da koga v spanju mora tlači, da ga hoče zadušiti, se da vzbuditi na ta način, da se spečemu pokrije ob^az s prtom. Dotik kože s kakim hladnim predmetom zbudi sanje o zimski pokrajini, o
mrazu in ledu. Neki poskusni osebi so med spanjem pritisnili na čelo mrzlo Čepico in
sanjalo se ji je, da je snežilo vso noč, prav do jutra, nato pa je naredila snežnega moža.
Tudi vonjave lahko postanejo jedro krog katerega se razpredejo sanje. Ko so nekemu podržali pod nos steklenico dišeče esence, se mu je sanjalo, da se je šetal po vrtu svoje stare mame in trgal cvetlice. Duh kreozota je ustvaril privid operacijske dvorane in priprav za operacijo.
Zelo zanimivi so tudi poskusi, da se vzbu-de tipične sanje, kako človek pada. Našli so, da je v ta namen potrebna motnja ravnotežja. Spečega so položili na posteljo, tako da je ležal na hrbtu, na kar so posteljo pri vznožju nekoliko znižali, a le za nekaj trenutkov. Ko so ga nato vprašali, au je sanjal?, je speči odgovoril: »Da, sanjalo se mi je, da sem drčal na saneh po dolgem pobočju več kilometrov daleč.«
Ta poskus so z nekaterimi spremembami ponovili še enajstkrat in vselej se je spečim sanjalo, da nekam padajo. Določiti se je dala celo smer padanja, će so blazino na levi strani nalahko pritisnili navzdol, se je nekomu vedno sanjalo, da pada z glavo naprej po stopnicah v klet in se pri tem preobrača vedno na levo. Pritisk na oba kraja žimnice v višini prs je vzbudil sanje, da se dotični potaplja v vodi.
Večkrat se vprašujemo, zakaj se sanje rade ponavljajo? Take sanje bi utegnile imeti še prav poseben pomen. Poskusi dr. Kleina so pokazali, da imajo enake sanje vselej isti povod. Mladi mož, ki se mu je sanjalo, da ga je ugriznila podgana, je vselej spet sanjal o njej, kadar so ga vščipnili v roko. Drugi poskusi so tudi potrdili to zavisnost.
S tem pa še ni rečeno, da učinkujejo isti dražljaji na vse ljudi enako. Spominske slike igrajo v sanjah važno vlogo in zaradi tega so sanje individualne. Poglajenje z vato, ki so se ga poslužili pri več poskusih, je pri nekomu, kakor že omenjeno, povzročilo sanje, da ga krava liže po roki, drugi je videl v sanjah svojo nevesto, da je sedela ob vzglavju in mu gladila roko. Tretjemu se je velik marogast pes podrgnil ob roko.
četrti pa se je igral z angorsko mačko. Sanje, ki jih povzročijo zvoki, so tudi različne pri posameznih ljudeh. Na ton glasbenih vilic se sanja nekomu o ropotajočih letalih, drugi vidi, kako se novčič kotali po cestnem tlaku, orel se strga z grba in sfrfota pod nebo, tretjemu pa se sanja, da je na podmornici in čuje signale z brenča-lom.
Pri nekem poskusu so dosegli čisto zmedene sanje s hitro se ponavljajočimi dražljaji. Najprvo so spečemu podržali pod nos stekleničico dehteče esence, nato so se ga dotaknili na čelu s krtačo, suknjič so mu odpeli in naglo spet zapeli, končno pa so mu nekaj trenutkov piskali na uho s flavto. Pacijent je pripovedoval: damska toaletna mizica je. Diši po parfumu in pudru. Sedaj priteče deček, zatrobi na rog in se spet oddalji. To je vse. Na čelo mu je pičil komar. Zdi se mi, da sem se bas oblačil. Obleka še ni bila zapeta.«
Iz tega se vidi, kako lahko nastanejo fantastične sanje zaradi naglega sosledja vsakovrstnih dražljajev. Brez kontrole čutov tov se vežejo posamezne slike s prav svojevrstno logiko, ki dela verjetne tudi najbolj nemogoče stvari.
V pravljice iz »Tisoč in ene noči« se pripoveduje, da se je nekdo prebudil, da bi napravil požirek vode, pri čemer je prevrnil steklenico. Ni mu uspelo, da bi jo ujel, ker je mahoma spet zaspal in sanjal dalje. Njegove sanje pa so bile tako dolge, da bi izpolnile cel oživljenje. Ko se je spet prebudil, je videl, da se je med tem steklenica šele komaj nagnila, tako da še ni iztekla niti kapljica vode. Čeprav je pravljica izmišljena, je vendar v njej zrnce resnice: kako dolgo trajajo sanje?
Dr. Klein se Je bavil tudi s tem vprašanjem. Trajanje sanj je določal na ta način, da je s stoparico meril čas od dražljaja pa do trenutka, ko je speči začel poročati o svojih prividih. Pokazalo se je, da trajajo sanje povprečno nekako 30 sekund. Že omenjene sanje o avtomobilski nesreči so trajale natanko 20 sekund. Najkrajše merjene sanje so trajale 5, najdaljše pa 90 sekund. Merjenja seveda ne morejo biti povsem zanesljiva, kažejo pa vendarle, da gre zgolj za trenutne slike.
Mnoge osebe, ki so v hipnotičnem stanju opisovale svoje privide, se zbujene niso mogle spominjati ničesar več in so trdile, da se jim vobče ni sanjalo. Po tem lahko sodimo, da se nam sanja tudi v spanju brez sanj. samo da vse sproti pozabimo.
Metoda proučevanja sanj, ki jo je načel dr. Klein, utegne dovesti še do zelo zanimivih ugotovitev. Ustvarjena je tehnika pravega razlaganja sanj, ki bo nudila psihologom dragocen materijal za nadaljna raziskovanja.
človek kot barometer
Kako vplivata vreme in letni čas na razpoloženje
in zdravje človeka
Da vplivata vreme in letni čas zelo odločilno na človekovo razpoloženje, je stara ljudska resnica. Tudi Eckermann navaja v nekem pogovoru z Goethejem pesnikove besede: »Pri visokem barometr-skem stanju delam lažje nego pri nizkem; ker to vem, skušam pri nizkem stanju z večjim naporom izenačHi neugodni vpliv in to mi uspeva«. Rossini je najbolj komponira! v veliki vročini, zato si je dajal v sončnih dneh v Italiji prenašati klavir na vrt. Beethoven pa je imel hlad najrajši: v svojem stanovanju s*i je dajal gornje telo oblivati z mrzlo vodo in to je spodbujalo njegovo veselje do dela. Nietzsohe je bil hudo občutljiv za vreme; Goethe, da se povrnemo spet k njemu, pa je vsako leto trpel za »decembrsko nerazpoloženostjo«, ki se ie je zelo bal.
V novejšem času sta Danca Pedersen in Lehman natančneje raziskala te sovi<»-nc^ti med vremenom, letnim č^som m zmogljivostjo. Dosnala sta. da ne gre za vplive neke domšljije. temveč v resnici za
redne sprememlje v teku leta
V zimskih mesecih je zmogljivost v splošnem najmanjša, do julija in ave^tsta se dvi.sra in doseže v septembru-oktobru svoj višek.
O tem ni pač nobenega spora, da vedro senčno vreme in čist zrak človeka bolj spodbujata, nego »turobne« megle. Včasi vstajamo z bolno gflavo in si ne vemo razložiti, od kot to, dokler ne opazimo, da je zjunaj pravo »pasje vreme«.
Med živčnimi ljudmi je naravno posebno mnogo takšnih, ki vremenske prilike nanje posebno močno učnkuiejo. Ljudft, ki so za vreme še posebno dovzetni, najdemo zlasti mnogo med severnjaki in sicer so za čudo moški k temu bolj podvrženi nego ženske, odrasli bolj nego otroci, mestni ljudje bolj ne?o deželani. Posebni znak': teh ljudi v slabem vremenu so: splošna razdražljivost, nemir, pobit ost. neveselje do dela, nespečnost, šumenje v ušesih, omedlevice, glavobo-1. bluvanje, motnje v delovanju srca in prebavil. V tovarnah so statistično dognali, da pada zmogljivost v *slabih« dneh do 10 odstotkov, isto tako so v bančnih zavodih ugotovili, da obstoja jasna zveza med vremenom in kopičenjem računskih napak
Prav tako vemo že davno, kako učinkuje začetek pomladi na človeško naravo. Govorijo celo o pravi »pomladni krizi«. So dnevi, ko na naravnost neumljiv način narase število samomorov, nenravnih zločinov, duševnih obolenj in ko tudi drugače povsem pametni ljudje počenjajo hipoma vsakovrstne neumnosti. Posebno v dnevih,
kO veje Zloglasni južni veter, se kopičijo taksni primeri; otroci, zlasti dojenčki, pa postanejo naravnost bolni.
So ljudje, ki nosijo naravnost »barometer v svojem telesu«. Vremenske spremembe ČUtijO že V naprej z bolečinami v udih in starih ranah. Drastičen primer za to nam prožijo revmatiki. Nekateri čutijo takšne  bolečine  celo  v  udih,   ki    jih —
sploh nimajo več. ker so jim bili amputirani. Posebno dobro čutijo ljudje v naprej  nev'hte.  Nekateri   zapadejo v prava
stanja strahu, ki se pa ob Izbruhu nevihte večinoma izgubi. Takšni pojavi M kaežjo zelo izrazito tudi pri živalih in m tej podlagi sloni cel sistem napovedi vremenskih preobratov.
De Rudder in Jaeobs gov rita o m<--teorotropnih boleznih«, o boleznih, ki so v vidni zvezi z vremenom. Neka obliki krčev se pojavlja vedno sporedno z vdori mrzlih valov. Znano je nadalje, da
narase rudi Število porodov sporedno z ogretjem
in da se zelo zmanjša z vdori hladneg* zraka. Krivulja porodov sledi krivulji zračnega pritiska, pri čemer se kaže tudt močan vpliv temperaturne krivuljo; na is*l način sledi tudi krivulja smrtnih primerov krivulji temperature.
Tako vidimo, da je človek silno odviMfll
od velikih dogajanj v naravi, čeprav M jfl še tako osvobodil njenih sil. Vj e je,
kaj povzroča prav za prav te pojave. Nekateri navajajo kot vzrok zračni pritisk, vlac^o, temperaturo, vetrovnost — drucri spet zračno električno napetost, radioaktivnost, množino kisika v zraku. Resnica bo pač ta, da vplivajo vse te stvari in sicer ne kot pravi vzroki za nastop neraz-pol^'enja ali bolezni, temveč le kot njih sprožilo. Organizem mora imeti že sam pogoji za to nerazpoložonje ali bolezen v sebi. ki ju potem ti vremenski vpiivi tpl U Vi jo do izbruha. Se najbolj gotovo je, d« ima pri tem elektrika največjo vlo^o, kajti eđimo na ta način si lahko razi ž mo vpliv vremenskih sprememb na daljavo, to, da organizem reagira nanje, še preden so prav nastopili ali med tem, ko so še nekje daleč od njega. S tora stališča bi dejali, da povzročajo spremembo v zemeljski atmosferi spremembe v elektronom ravnotežju zračnih mas, ki nas obdajajo in te motnje doznava vegetativni živčni sistem (živčevje, ki ni odvisno od n^še volje), nakar se sprožijo navedeni pojavi V organizmu.
Takšne zveze bodo obstojale tudi za tako zvane
sezonske bolezni, med katere je prištevati v našem pasu posebno driske pri dojenčkih, črevesne katarje, tifuz in paratifuz (v poletnih mesecih), davico, malarijo, rabitis. angino, opi-leptične napade) v prehodni dobi od zime na pomlad) itd. Te bolezni dajejo prednost vsaka svojemu določenemu letnemu času, pri čemer opažamo neki višek v prehodni dobi med zimo In pomladjo in drugi, dosti nedolžnejši višek v poletnem času.
Pravih zaščitnih sredstev zoper neugodje in bolezni, ki so v zvezi z vremenom,
še nimamo, in nam ostane večinoma le to, da se pred njimi pazimo. Posebno v prehodnih časih hi morale osebe, ki so podvržene vremenskim vplivom, paziti, da se neugodnim vremenskim prilikam čini manj izpostavijo in da si okrepijo telo. Če bodo imele končno vedno še to pred očmi. da je le vreme krivo njihovega začasnoga stanja, tedaj ga bodo lažje prenašale in se ne bodo dale po njem pripraviti do kakšnih neumnosti.
Rešitev križanke št. 22
Vodoravno: 1 Škrlatica, 9. palindrom, 17 avioni. 18. čuvaj 20. narava, 21. revše. 23. tat. 25 Sisak. 26. Kač. 27. ura, 29. Ivo. 31. ded. 32. bel. 33. Ljubljanica, 35. nem. 37 Or. 38. ojesa. 39. glera, 41. ne, 42. kruti. 43 dva. 45. Aneta, 46. ep, 48. oba, 49. krema, 51. Ana. 52. da, 53. Cer, ?5. gl, 56. cona, 58. kan, 59. Lož, 60. rat, 62 noga. 63. hov, 64. Vid, 66. drob, 68. da. 70. ser. 72. in. 73. soj. 75. Anica, 77. što. 7* ko, 80. vokn. 82. ena, 83. Otoče. 84. ar. 86. dinar. 88. spori, 89. tu, 90. rop, 92. pronospora. 93. zel. 91 mož, 96. zob, 97 al", 98 kal. 99. Dumas, 101. eta, 103. zoper, 105. inokaz, 107. ovire. 109. malaga. xl0. milijarda.   111. invaliden.
Navpično: 1. Sar, 2. kveker, 3. nval, 4, lošč. 5. Ane, 6. ti, 7. cč, 8. aut, 9. Pat 10. aj, 11. in. 12. nas 13. Drid, 14. rasen, 15. ovaden, 16. mak, 19. Valjavec, 22. Prosi,
24 svila. 27. ujeta, 28. aba, 29. ing, 30. ocena, 32 Bovec. 33. Ljuba. 34 arena, 38- Me-ran, 38. oro, 40. a ta. 43. dr. 44. Amon, 47. pelin. 49. Klara. 50 anoda. 52. davek. 54 rod 55. grd. 57. aga. 58. kos. 61. tone 04. vinar. 65. polip. 67. birikošti. 69. Štora. 71 Romul. 73. pod. 74 Janez. 76. ca. 77 Store. 78. oči, 81. narok. 83. opolo, 85. Romuni 87. rob. 88 Spa, 89. telege, 9L pomol 93. zapad, 95. jaki koli 99 dim. 100. saj, 101. Eva. 102. ari. 103. zal, 104. ran. 106. za. 107. od. 108. en. 109. ma.
Zlogovnica št« 23
a — bin — bra — čev — Čič — da — do
— e — gor — gra — gre — ja — je — ji
— ka — ka — kne — ko — lek — li — Iu — ma — mi — na — na — na — ne — nij — nja — or — pa — re — ri — ru — nij — nja — or — pa — re — rev — ri — ru — stič--ša — ti — tri — tro — tva
— va — vec — zem — zi.
Iz teh zlogov sestavi 14 besed s pomenom: L kovina, 2. država v Južni Ameriki. 3. mesto na Španskem. 4. mesto v Gornji Italiji. 5. drag kamen. 6. mesto v Ljubljanski pokrajini. 7. otočje v severnem Atlantskem oceanu, 8. slovenski pesnik. 9. reka k Jadranu. 10 bolezen (skr-nina. tuj), 11. občinska davščina. 12. vrh v Julijskih Alpah. 13. kraj na Dolenjskem (samostan), 14. prirodna sila.
Tretje in četrte črke vsake besede, zvr-stoma brane, povedo nas rek oda citat Iz Ovi da fTsJdn habet eventus sordida pra-eda bonosV
Rešitev zlogovnice št. 22
1) Ankara, 2) Kolpa. 3> Oblomov. 4) be-ksameter, 5> gniloba. 6) Madeira, 7) Gni-dovec, 8) Norveško. 9) čelešnik. 10) Stanislav. 11) mandolina. 12) Ukrajina, 13) Edirne. 14) monsignor, 15) Alpe, 16) Age-zilaj, 17) Oandhi. 18> Engadin. 19) Ribnica.
20) Indiana.    iM„. x . .   , .
»Nobena noč tak dolga ni.
naposled vendar se zdnni <■
Scbrtrtleiter - Urejuje: Kudolt Ožim* — Fnr »Narodna fckvnf A* G«« als Druckateile - Zrn »Narodno tiskarn© a. <L« kot tt&fcarn&rja: Fran Jeraa. — FO* dan InaeratenteiJ vermntwortncb - Za inaeratm oddelek odgovarja:
Ljnnotttlr Volflo