K ŠTEVILKA 8 Popreinlna v gotovini plačana. LETNIK XXXIII NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. AVGUSTA 1932 8§U| A e Dr. Basaj: Obnovitev poslovanja pri posojilnicah. — Naši državni dolgovi. — W ■ Gibanje državnih doliodkov in izdatkov. — Poljedelske zadruge v okvirju Med- narodne poljedelske komisije. — A. Kr.: Razgled po tujini. — Mednarodno zadružno sodelovanje. — Zadružništvo v Sovjetski Rusiji. — Vremenska napoved in kriket. — Gospodarstvo. — Razno. ............................. Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 8. I. 1932. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni 2. čitanje revizijskega poročila. 3. volitev načelstva. izrecno drugače določeno, Velja dblotha: 'Ako 'A. volitev" nadzorstva. 5. skfcpanie o nagradi bivšega bi ta občni zbor db navedenem, času ne bil blagajničarja. 6. razsojanje 7,a družnih prepirov. 7. slu- sklepčen, vrši se pol ure kasneje na isierp mestu ■ tajnosti. tn pri istem dnevnem redu drugi obtni'zbor, ki ' Izredni občni zbor Kmetijske nabavne in veljavno sklepa ne glede na število navzočih prodajne zadruga v Šmartnem ob Paki, r. z. članov. z o. z., se vrši dne 28. avgusta 1932 v prostorih hiše Občni zbor Hranilnice in posojilnice tu hranilnice in posojilnice v Šmartnem ob Paki takoj blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., ki se bo vršil 'P° prvi sv. maši. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, dne 28. avgusta 1932 v poslovnih prostorih ob 15. uri, 2. sprememba pravil. 3. volitev novega odbora. 4. pre- Dnevni red: 1. poročilo o delovanju zadruge. 2. vo- dlogi in nasveti. litev načelstva. 3. volitev nadzorstva. 4. slučajnosti. Izredni občni zbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju, r. z. z o. z., ki se bo vršil v ponedeljek, dne 5. septembra 1932 ob 9. uri dopoldne v dvorani-.'Ljudskega doma" v Kranju.I Dnevni reti: Občni zbor Mlekarske zadruge no Visokem, r. z. z o. z., se bo vršil dne 28. avgusta 1932 ob 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka z* L 1931. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. 1. poročilo pačelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. pre-^' Izrediii občni zbor Električno strojne za-gled polletne bilance 1932. 4. dopolnilne volitjre na- druge v Sorici, i. z. z o. z., se vfsi v nedeljo 28. O s » \J I LI V .r a 1 • Z«. Ct V. Zv.| »V V 134 » livvaVv' Z.IV. čelstva. 5. Prememba ipravil. 6. slučajnosti. avgusta t 1. ob 3. uri popoldne v ^arf'šoli Spod. So- izredhi občni zbor Električne stro jr: e za- rica štev. 2: Dnevni red:: 1. porodilo ng^dstva m nad- druge v Podblici, r. z. z o. z., se vrši dne 28. av- zorstVa. 2. Čitanje revizijskega poročila o "zadnji reviziji, gusta 1832 na Jamniku štev. 2. ob 3. uri popoldne. 3. pregled in odobritev računov in rač.: zaključim za Dnevni red: 1. poročilo nadzorstva in poslovodje, leto 1931. 4. volitev dveh članov načelstva. STslučajugsti. - —- ; -V; Gospodarska zveza v Ljubljani notira ndsledhje cehe: Tomaževa žlindra baža i8 n/0 Din 97'—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 kg a Din 90'— in po 100 kg ž Din 90'—; kalijeva sol po 100 kg Din 166'—, kostni superfosfat Din 118'—; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 215'—; kostna moka Din 95'—; mešano gnojilo „KAS” Din 133'—; mavec (gips) Din 40'—; nitrofoskal v vrečah Din 140'—; cement dalmatinski Din 54’—; cement Trbovlje v papirnatih vrečah Din 64*—; klajno apno Din 275'—; lanene tropine Din 2'—; modra galica Din 5*30; žveplo Din 3-20. Pri vagonskem odjemu I Š6' cene za -gnojila in cement znatno- Znižajo tia franco vsaka postaja. Mtafiltiice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1.700 do 2.000; čistilnik 10 sit Din 1.500'; plugi Din 500 do Din 940; repo-• reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kpsilni strpji.Din 2.000;.travniške brane z zvezdnatimi členki Din-900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp- Din 70' —. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze" dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. =r Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. .— Dr. Basaj: Obnovitev poslovanja pri posojilnicah. Naš članek pod tem naslovom v zadnji številki „Narodnega Gospodarja11 je dobil mnogo odziva. Odzvali so se taki, ki predlog sprejemajo in mu pritrjujejo. Odzvali so se pa tudi taki, ki predlog odklanjajo. Ne moremo o vseh tu razpravljati. Pač pa bomo povzeli samo nekatere pomembnejše misli' Začeti je treba! Prvo in najvažnejše je to, da se je že začelo. Predlog ni več samo teorija, ampak je že praksa. Nekatere posojilnice so uspele toliko, da je že Zveza prejela od njih 87.000 dinarjev v depot. Ni velika vsota. A nas zelo veseli, ker je dokaz, da je predlog izvedljiv in da odgovarja razmeram in potrebam časa. Prepričani smo, da bomo mogli v prihodnji številki poročati o večjih uspehih. Krekovo geslo je bilo: „Začeti je treba!". In hvala Bogu, marsikje se je že začelo z izvajanjem predloga. Še nekaj ugovorov. Prejeli smo pa tudi dosti ugovorov, dasi smo na veliko število ugovorov že zadnjič dali naše odgovore. Nismo bili izčrpni. Zato kioramo par stvari navajati še danes. 1. Razburjenje vlagateljev. En pomislek je, čemu razburjati stare vlagatelje. Na to bi se odgovorilo, da res he vidimo razloga, zakaj bi se radi tega stari vlagatelji razburjali. Ta stvar jim prav nič ne škoduje. Gotovo jim pa bo koristila, ako se uvede in primerno razvije. Marsikateri starih vlagateljev bo tudi prišel na svoj račun, ko bo posel depotov lepo uspeval. Če je torej stvar le v korist starih vlagateljev in gotovo pa ne v škodo, čemu naj bi se potem le ti razburjali. 2. Čemu obrestovanje? Drug ugovor je ta, čemu za depote obrestna mera. Neka posojilnica kar naravnost piše: „Kaj mislite, da so ljudje tako neumni, da bodo mislili, da jim dajemo 2% obresti zato, da bomo njihov denar v blagajni gledali in preštevali?!" Tem ugovorom moremo odgovorith le s tem, da smo z 2 % mislili pač maksimalno obrestno mero. Lahko pa dajete samo 1 % ali pa sploh ne priznavate za depote nobenih obresti. Dejstvo je, da ljudje držijo veliko denarja doma. Če bodo imeli zavest, da ga gotovo dobijo iz posojilnice, kakor hitro bi ga zahtevali, ga bodo rajši dali v spravilo posojilnici, magari brezobrestno. Če pa poleg tega dobijo še obresti, ga bodo dali tem raje. Glavno je pač, da bodo posojilnice obljubo glede izplačila držale za vsako ceno. Tako smo potem na najboljši poti, da zopet popravimo omajano zaupanje. Danes moramo namreč računati z nezaupa- 8 njem do denarnih zavodov, česar pred desetimi meseci še ni bilo. 3. Ljudje nimajo denarja. Tretji ugovor smo že prav za prav zadnjič navajali. Je ta: ljudje res nimajo denarja. Dvigajo ga zato, ker ga res potrebujejo. — Mi pa vemo, da so poleg onih, ki ga res nimajo in ki ga dvigajo iz resnične potrebe tudi taki, ki ga držijo doma. In je teh prav veliko in se gre včasih za prav znatne vsote. Marsikatera posojilnica bi lahko navajala za našo trditev drastične dokaze. Bili so slučaji, da so ljudje prosili za izplačilo 500 ali 1.000 Din za najnujnejše potrebe, blagajnik posojilnice pa je naenkrat v hranilni knjižici, ki mu je bila predložena radi dviga, zagledal „jurje“, ko jo je odprl. Seveda je take vlagatelje, ki so hoteli dvigniti „iz potrebe", polila rdečica in so jo hitro odkurili. V delu je rešitev. Ne smemo se izgubljati preveč v podrobnosti. Radi priznamo, ni vsaka stvar za vsakogar. Tako je tudi z našim predlogom. Prepričani pa smo, da je mnogo posojilnic in mnogo krajev, kjer bi se naš predlog mogel z uspehom realizirati, če bi bila pri vodstvu posojilnice uvidevnost in dobra volja. Mi smo zadnjič resno poudarjali, da v teh časih ne smemo držati rok križem, temveč moramo delati. Kdor nič ne poskusi, se gotovo ne bo rešil. Kdor pa poskuša z vsemi silami in na vse načine, ima pa 99% verjetnosti, da se bo rešil. Žaba je padla v smetano in je vstrajno plavala, čeprav v visokem loncu ni bilo izgleda za rešitev. Vztrajno je plavala, tako vztrajno, da je s plavanjem „vmedla" in se je naenkrat znašla na kepi masla — in rešena je bila. Ne moremo dru- j gega kot pohvaliti uvidevnost in agilnost tistih posojilnic, ki so naš predlog sprejele in ga še izvajajo. One so najbolji dokaz za umestnost in potrebo našega predloga, bolji dokaz nego deset tiskanih strani v „Narodnem Gospodarju". Če bomo prejeli še kaj novega, bomo v prihodnji številki „Gospodarja" radi o tem poročali. Naši državni dolgovi. Prve dni meseca julija je finančno ministrstvo v Belgradu objavilo pregled državnih dolgov. Pri tem gre samo za takozvane konsolidirane državne dolgove, ki so utemeljeni z zakoni in imajo natančno določene pogoje. Niso pa v tem pregledu vpoštevani takozvani viseči državni dolgovi. Mimogrede omenjamo, da je navedel trgovinski minister Ivan Mohorič, da znašajo takozvani viseči državni dolgovi v vsej državi nad 1 miljardo dinarjev, od česar ima terjati naša banovina nad 200 milj. Din. Podatki veljajo o konsolidiranih državnih dolgovih za dan 1. julija 1932 in so torej najnovejši. Dolgovi se dele v predvojne, vojne in povojne. Predvojni znašajo 9.156 milj. Din ali približno 25n/of vseh državnih dolgov. Vojni dolgovi znašajo; 12.883 milj. Din ali 35'5%. Povojni ino-! zemski dolgovi znašajo 9.685 miljonov Din, notranji pa 6.020 milj. Din ter 489 milj. Din dolgov na finančno likvidacijo agrarnih od-| nošajev v Bosni ter Dalmaciji. Skupno znaša naš državni dolg 38 miljard 784 milj. Din. Če vpoštevamo višino predvojnih dolgov Srbije, svota še ni tako znatna, to pa v, glavnem radi tega, ker predvojni dolgovi niso vpoštevani v zlati pariteti, odnosno so izraženi v francoskih frankih, deloma sicer valorizirani, vendar še ne dosegajo vrednosti zlatega predvojnega franka, na katerega so se večinoma glasili. V proračunu za 1931/32 je bilo dolo- čenih za obresti in amortizacijo državnih dolgov 1.220.3 milj. Din, v tekočem proračunu pa je v isto svrho namenjenih 1.583.5 milj. Din ali nad poldrugo miljardo Din. Od te slednje svote odpade na inozemske dolgove 1.277.3 milj. Din, na tuzemske pa 396.3 milj. Pomisliti pa je še treba, da nekateri novi državni dolgovi še niso vpošte-vani v teh številkah, zato se bo breme v tekočem proračunu za državne dolgove zvišalo še za 88 milj. Din. Te številke nam tudi povedo, da nam inflacija nebi prinesla rešitve tega vprašanja dolgov, ker so naši dolgovi predvsem v inozemstvu in bi bilo ob zmanjšanju vrednosti dinarja treba plačevati še večje zneske. Pri natančnem pregledu vporabe posameznih državnih posojil se vidi, da so bili naši državni dolgovi predvsem finančnega značaja, da se tako izrazimo, ne pa investicijskega. Zaradi tega je njih breme občutnejše, ker ni bila istočasno povečana tudi produkcijska moč v državi. Če še vpoštevamo, kako velika je odvisnost radi najemanja dolgov v inozemstvu, tedaj je jasno, da je najboljše v državi sami povečati tvorbo kapitala, da postanemo neodvisni od inozemstva v političnem in gospodarskem pogledu. Ker smo s prestankom nemških repa-racij izgubili velika plačila, je postalo tudi naše vprašanje dolgov aktualno, posebno ker je naša plačilna bilanca postala pasivna 'n ne zmoremo zaradi zmanjšanega donosa tako velikih zneskov deviz. Zaradi tega se )e mudil v Parizu naš finančni minister dr. Gjorgjevič in v pogajanjih z francosko vlado dosegel odgoditev plačil državnih dolgov francoski vladi za leto dni. Gre tu za 125 milj. frankov, ki bi jih morali plačati za povračilo lanskega predujma 250 milj. frankov, nadalje 56 milj. frankov na posojilo iz leta 1923 v znesku 300 milj. frankov. Ne vštevši vojnih dolgov, so bila odložena plačila 185 milj. frankov francoski vladi. Poleg tega je bila dosežena obnova, odnosno podaljšanje lanskega 100 milijonskega kredita (v franc, frankih) za monopolsko upravo. Končno govori uradno sporočilo še o povečanju trgovinskih stikov med našo državo in Francijo. Gre za povečanje našega izvoza lesa in živine v Francijo, kajti le z pove-' čanim izvozom blaga v Francijo, nam bo mogoče plačevati naše obveznosti v Franciji. K tem podatkom je pripomniti, da gre torej za meddržavna plačila in da pri tem sporazumu niso vpoštevani dolgovi naše države francoskim državljanom. Pomisliti pa je treba, da bo treba tudi z zasebnimi upniki naše države iskati sporazuma, če se gospodarske razmere temeljito ne izboljšajo. Najvažnejša predpostavka novega sporazuma je vsekakor ta, da se bo v teku prihodnjega leta, t. j. 1933 gospodarski položaj izboljšal, da bomo lahko plačali tudi zaostanke. To je pa upanje, ki ga gojimo vsi in Bog daj, da bi se izpolnilo. Sploh je v mednarodnem svetu nastopilo nekaj več optimizma, odkar je bila kolikor toliko ugodno zaključena lozanska konferenca, čeprav je bila na njej naša država zelo prikrajšana, saj je z izgubo nemških plačil bila obremenjena s približno 900 milj. dinarjev, kar se nam bo zelo poznalo. Gibanje državnih dohodkov in izdatkov. Proračun državnih izdatkov in dohod- datki v prvih treh mesecih proračunske dobe, kov za leto 1932/33 je stopil v veljavo dne t. j. v aprilu, maju in juniju 1932 nudijo aPrila 1932. Preračunani dohodki in iz- sledečo sliko: Izdatki. Preračunano Dejansko potrošeno v °/o od preračunane vsote potrošeno Vrhovna državna uprava 37,321.083 38,744.169 103-81 Pokojnine in invalidske podpore . . 218,289.683 242,315.916 111.01 Državni dolgovi ........ 389,677.759 29 >,571.388 75.08 Pravosodno ministrstvo 97,456.358 73,437.860 7535 Prosvetno ministrstvo 203,807.162 196,901.178 96-61 Zunanje ministrstvo 34,432.860 23,005.004 66.81 Notranje ministrstvo 142,400.946 125,892.243 88-41 Finančno ministrstvo 79,514.416 65,269.863 8209 Vojno ministrstvo 533,073.465 394,243.110 73-96 Gradbeno ministrstvo 49,435.373 12,791.389 25-87 Prometno ministrstvo 31,430.162 8,067.199 25-67 Poljedelsko ministrstvo 13,734.159 7,612.957 55-43 Ministrstvo za trgovino in industrijo. 12,685.786 11,383.464 89-73 Ministrstvo za socialno politiko . . 40,088.604 26,456 322 65 99 Ministrstvo za telesno vzgojo . . . 2,932.344 505.778 17.25 Proračunski rezervni krediti . . . . 7,500.000 314.197 4-20 1.893,780.166 1.519.512.044 80'24 Od vsote 1.519,512.044 Din, ki je bila dejansko izdana v prvih treh mesecih, se je porabilo za osebne izdatke 924,228.991 Din, za materijalne pa 595,283.053 Din. Prihranek znaša torej za ta čas 374,268.121 Din in se dobi, ako se od proračunsko odob renega kredita (1.893.780.166 Din) odštejf skupno vsoto dejanskih izdatkov (dinarje' 1.519,512.044). Dohodki. Neposredni davki r Procenjeni Dejansko vplačani v°/ood proračunane vsote vplačano Splošni neposredni davki 222,717.601 68.01 Posebni davki . 75,250.000 54,727.175 72.27 Dolgovani davki 12,500.000 10,443.850 83 55 Posredni davki: Trošarina 213,750.000 192,236.201 8995 Takse 307,500.000 177,106.150 57-60 Carinske takse in ažija 275.000.000 181,669.600 66.06 Monopoli 152.761 178 330,676.820 73 04 Razni drobni dohodki 40,780.247 18,540.113 45-46 Državno gospodarstvo Prosvetno ministrstvo 2,113.730 4,335.151 10509 Finančno ministrstvo Prometno ministrstvo 5,406.535 139,197.224 44,254.909 31.79 Ministrstvo za trgovino in industrijo . Ministrstvo za šume in rudnike . . . 8,611.337 32,909.913 5,003 845 15-20 Presežek izdatkov nad dohodki . . 1.241,711.421 277,800.623 65.57 Skupaj . . 1.893,780.166 1.519,512.014 Iz navedenega sledi, da so bili dohodki za prve tri mesece proračunskega leta 1932/33 za 652,068.744 Din manjši nego je bilo preračunano, ali v odstotkih izraženo, da se je od proračunskih dohodkov dobilo le 65 57%. V resnici pa so dejanski dohodki nekoliko večji kakor je izkazano v teh vsotah, ker ni med dejanskimi dohodki izkazana vo-zarinska taksa pri prometnem ministrstvu, ki je bila privzeta v proračun z zneskom 71,250.000 Din. Ta taksa je pobrana, toda ni obračunana in ne izročena finančnemu ministrstvu. Ravno tako je v proračun privzet presežek dohodkov od državnega gospodarstva pri finančnem ministrstvu (državni posestvi Belje in Topolovac) in pri ministr- stvu za trgovino in industrijo (državna hipotekarna banka), toda se ni mogel izkazati med dejanskimi dohodki, ker te ustanove obračunavajo ob zaključku svoje poslovne dobe. Ako se primerjajo skupni izvršeni izdatki (stroški) v znesku 1.519,512.044 dinarjev z vsoto dejanskih dohodkov 1 mi-Ijardo 241,711.421 Din, se pokaže razlika 277,800.623 Din, ki pomenja presežek stroškov nad dejanskimi dohodki, toda je treba vzeti v poštev, da med dohodki ni izkazana vozarinska taksa in presežek dohodkov pri državnih gospodarstvih finančnega in prometnega ministrstva (poštna hranilnica) in ministrstva za trgovino in industrijo. Poljedelske zadruge v okvirju Mednarodne poljedelske komisije. Ime „Zelena internacionala" se je pričelo uveljavljati, ko je bila zadobila Rdeča internacionala v boljševizmu konkretne ob-iike. „Zelena internacionala", zveza agrarnih zastopstev vseh narodov, si je ustvarila v Mednarodni poljedelski komisiji v Parizu svoj organ. Ob pomenu poljedelskega zadružništva je bilo samoobsebi umljivo, da Se bo moral tudi ta gremij lotiti zadružnih vprašanj o njih raznolikosti in da bo moral preko tega pričeti z njih Specializiranim obravnavanjem. Potem ko je leta 1927 XIII. Mednarodni poljedelski kongres v Rimu skle-n'l ustanovitev posebne sekcije za obrav-navanje zadružnih vprašanj na mednarodnih Poljedelskih kongresih, je leta 1929 XIV. Mednarodni poljedelski kongres v Bukarešti napravil korak naprej in je sklenil osnovati Pri Mednarodni poljedelski komisiji š p e -c'alno komisijo za poljedelsko zadružništvo. Ustanovila se je ta komisija decembra 1929 v Parizu; sestavljena je iz zastopnikov poljedelskih zadružnih zvez, ki pripadajo Mednarodni poljedelski komisiji in ki hočejo pri Specialni komisiji sodelovati. Njen namen je med drugim zbiranje, obdelovanje in objavljanje materiala vseh vrst o organizaciji in uspehih poljedelskega zadružništva v raznih deželah, izmenjava in izrabljanje v posameznih deželah o zadružnem gospodarstvu nabranih izkušenj, zlasti v vseh vprašanjih zadružnega nakupa poljedelskih potrebščin in zadružne predelave poljedelskih produktov; tu sem spadajo zlasti vprašanja prodaje ter izmenjave izkustev o uspehih, doseženih v posameznih deželah pri neposrednih poslovnih odnošajih med produktivnimi in konsumnimi organizacijami. Mehanizem Specialne komisije se je medtem vdelal in se praktično sodelovanje med njenimi člani vrši že dalj časa. Na njenem prvem občnem zboru 9 avgusta 1930 v Antvverpu v Belgiji sta bili kot glavni — 118 — točki na dnevnem redu vprašanji: „Naraščaj v poljedelskem zadružništvu in njegova izobrazba" ter „Delovanje zadružnih zvez na polju revizij s tv a“; obravnavala sta ti dve vprašanji Gennes iz Berlina in Klindera iz Prage. Na drugem občnem zboru špecialne komisije v Pragi leta 1931 sta bili ti dve vprašanji zopet na dnevnem redu in sta bili začasno zaključeni. Za zborovanje v Pragi so priredili tudi spis v francoskem jeziku, naslovljen „Sedanje stanje poljedelskega zadružništva v raznih deželah." V njem so bila natisnjena poročila iz 20 dežel, in sicer iz Algerije, Nemčije, Avstrije, Jugo- slavije, Belgije, Danske, Danziga, Španije, Zedinjenih držav, Francije, Velike Britanije, Ogrske, Latvije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Švice, Švedske in Češkoslovaške; pozneje je prišla zraven še Italija. Specialni komisiji za poljedelsko zadružništvo pripada sedaj 24 zadružnih organizacij iz 15 raznih dežel. Z dosedanjim delom je vsekakor napravljen temelj za nadaljnje delo na mednarodnem poljedelsko - zadružnem polju. Letošnji občni zbor se vrši v L a u s a n n e, kjer se bodo obravnavala zadružno - poslovna vprašanja z narodnih in mednarodnih vidikov (npr. zadružni nakup gnojil, zadružna prodaja žita in jajec). A. Kr.: Razgled po tujini. Na Angleškem se v zadnjih časih zelo zanimajo za razmerje med kmetijskimi zadrugami in delavskimi konsumnimi društvi. Letošnji britanski zadružni kongres je bil izbral poseben odsek, ki naj bi sestavil primerne predloge za ureditev agrarne politike konsumnih društev. Odsek, v katerem so bile zastopane vrhovne organizacije angleškega konsumnega zadružništva, je izvršil to nalogo in je izdelal predloge o zbližanju kmetskega in delavskega zadružništva. Te načrte je smatrati kot resen poizkus ustvariti organsko zvezo med zadrugami obeh tipov. Predlogi se gibljejo v naslednjih smereh: L Treba je poskrbeti, da se bodo kmetijski pridelki vnovčevali bolj po načrtu, to pa zaradi tega, da se kmetijska produkcija postavi na bolj enotno in stalno podlago. Ob sedanjih tržnih razmerah se utegne pripetiti, da je pridelovanje kakega blaga zelo dobičkanosno. Kmetovalec se potem morda vrže na izključno pridelovanje tega blaga, s katerim je potem trg kmalu preplavljen. Neugodna posledica take šviga-švaga gospodarske prilike je, da izgubi kmetovalec trg za druge produkte in da sledeča nadpro-dukcija pritiska cene. Temu zlu bi se dalo i deloma odpomoči, a ko bi se cene določevale kvalitativno; razlike, ki bi obstojale med tako določenimi cenami, bi bilo mogoče regulirati po vsakokratnem pridelku. 2. Poskrbeti bi bilo, da se prepreči, da bi producenti in trgovina ne bili preobloženi z raznovrstnimi nalogami in da bi te naloge ne posegale po nepotrebnem druga v drugo. Da se to doseže, naj bi se ustanovile blagovne družbe, ki naj bi bile zadruge, katere bi se bavile s prodajo določenega blaga ali več vrst med seboj sorodnega blaga. Poedine krajevne zadruge bi bilo lahko včlanjene pri i raznih blagovnih družbah; toda vsaka blagovna družba bi se morala omejiti samo na odkazane ji produkte. 3. Blagovne družbe bi bilo treba regionalno spojiti. Z regionalno spojitvijo bi se olajšalo določevanje cen med raznimi deli države ali celo za vso državo. Zraven tega obstoji možnost, da bi se dalo na ta način doseči velike prihranke, ker bi se vsled regionalne centralizacije trgovine dalo trgovanje zelo povečati in izvrševati v znatno večjih množinah. Tudi nalaganje odvisnega denarja bi bilo združeno z manjšimi težavami. 4. Treba bi bilo osnovati trgovske organizacije. Te organizacije naj bi sličile poprej opisanim blagovnim družbam, toda bi bile osnovane od onih, ki se bavijo z zadružnim razdeljevanjem blaga. 5. Pospeševati bi bilo sporazumevanje med producentskimi in trgovskimi organizacijami. To sporazumevanje naj bi v prvi vrsti služilo določevanju cen. Za dosego teh namenov naj bi se osnovale trgovske organizacije, ki bi se bavile 2 vsako poedino blagovno vrsto. Nemogoče je, za vso državo izdelati trgovski načrt, ki bi veljal za vse produkte. Kolikor prihaja v Poštev zadružna trgovina z mlekom, naj ve-lenakupna družba skrbi za dobavo mleka in 2a vnovčevanje odvišnega mleka. Velena-kupna družba naj posluje kot narodni klirinški zavod, v katerem bi se registrirale vse dobave mleka. Delovati bi morala kot posredovalec med družbami producentov ali Posameznimi producenti in bi določevala cene s pomočjo posebnega odbora, ki bi bil sestavljen iz producentov in konsumentov. velenakupna družba bi morala izven tega skrbeti tudi za pravilno uredbo mlekarn, kjer b' posamezni okraji tega ne mogli izvesti. S primernim upoštevanjem razlike v kakovosti dotičnega blaga bi se morale slično Urediti razmere glede mesa, krompirja, jajc, Perutnine, sadja in podobnih produktov. Pri izvedbi tako obsežnih načrtov bi ‘"orala sodelovati tudi vlada z raznimi kreditnimi olajšavami. Ker v kmetijstvu zelo Primanjkuje kapitala, nasprotno pa je v orga-"'zacijah konsumentov mnogo denarja, ki "staja neporabljen, bi se dalo z vzajemnim s°delovanjem s pomočjo izvedenih kmetij- skih strokovnjakov poskrbeti za dobro naložbo tega denarja v zadružnih obratih kmetijskega značaja. Kjer že obstoji nakupna družba za kmetijske potrebščine, naj blago naroča tudi še nadalje od velenakupne družbe. Kjer pa takih družb ni, naj posamezne zadruge skušajo vso trgovino s kmetijskimi potrebščinami pritegniti na se. Če se take družbe ustanove še le pozneje, naj se po vzajamnem dogovoru določi, da dobe v njih svoje zastopstvo tudi industrijske družbe, ki so intereširane pri glavnem odboru, ki ga postavita kmetijska družba in velenakupna družba. Po tem načrtu angleško zadružništvo deloma že deluje. Kmetijske zadruge, ki so včlanjene v velenakupni družbi ravno tako kakor konsumna društva, so imele od te svoje poslovne zveze že znatne koristi, ker so dobivale blago od centrale po ugodnih pogojih, nasprotno pa centrala kupuje kmetijske pridelke pri kmetijskih zadrugah, zlasti žito, volno in mleko. S tem vzajemnim poslovanjem se je omililo nezaupanje, ki je prej vladalo med deželo in mesti. Na Norveškem se je kmetijska produkcija v poslednjih štirih letih zelo povzdignila in more oskrbovati domače prebivalstvo skoro z vsemi kmetijskimi prideliki. Da se obvaruje domači trg in da se omogoči obstoječim carinam večji vpliv, so ukrenili razne odredbe zakonitega in zadružnega značaja. S posebnim zakonom je ustanovljen lasten prodajni svet, ki ima nalogo, da pospešuje prodajo jajec, svinjskega mesa, mleka in mlečnih proizvodov s tem, da se blago stan-darizira, spravlja v skladiščih in kolikor mogoče izvaža. Prodajni svet sme v navedeni namen pobirati posebno doklado za cene, ki se dosežejo ob prodaji svinjskega mesa, jajec in mleka. Lastništvo v obliki doklad pobranega denarja pripade raznim organizacijam producentov, upravlja ga pa prodajni svet. Pospeševanje prodaje se ima pred vsem vršiti tako, da se zlasti podpirajo zadruge. V zadnjih letih sta bili ustanovljeni dve zelo obsežni organizaciji producentov mleka in svinjskega mesa, kateri pripada več nego 90 odstotkov vseh proizvajalcev. Proizvajalci mleka so združeni v 6 mlekarskih centralah. Te centrale imejo nalogo, da izravnavajo kratkoročno menjavanje cen s tem, da urejajo ponudbe in da vsem udeleženim producentom v raznih okrajih zagotavljajo enakomerne cene. S temi zakonskimi ukrepi je bilo zadružnim organizacijam omogočeno, so vzdržale znatno razliko ceni med svežim mlekom in mlekom za maslo in sir. To je izrednega pomena, če se jemlje v poštev, da se od celokupne množine mleka, ki je namenjena za prodajo, odda nad 50% kot sveže mleko. Tudi ribiči in rejci kožuhovinastih živali so si v zadnjih letih osnovali velike zadružne organizacije. Ribiči, ki love slanike, so si ustanovili zadružno prodajalno organizacijo, ki obsega skoraj vse ribiče. Organizacija sloni na zakonu iz 1. 1930, ki daje ribičem možnost, da sami obvladajo trg in morejo tudi sami odločevati o množinah, ki naj se izvozijo, oziroma kako drugače uporabijo. Na Danskem bodo gotovo preteklo leto 1931 v svojih gospodarskih analih zabeležili kot katastrofalno in sicer pred vsem za kmetijstvo. Po uradni statistiki o pridobitnih razmerah se je na Danskem bavilo s kmetijstvom in ribištvom nekaj nad milijon ljudi ali 33% vsega prebivalstva, z obrtjo in industrijo 942.000 ali 29% vsega prebivalstva s trgovino in denarstvom 321.000 ali približno 10% prebivalstva. Težišče gospodarska je torej še vedno iskati v kmetijstvu in kupna moč kmetijskega prebivalstva je odločujoča za stanje drugih pridobitnih panog. Zato se lahko razume pomen, ki ga more imeti padec cen kmetijskih pridelkov za celotno dansko narodno gospodarstvo. Tudi če se je posrečilo, deloma za nekaj časa ubraniti se krize v prodaji, je rentabilitema kriza za kmetijstvo tem občutnejša. Za celotno dansko kmetijstvo s kupnim kapitalom okoli 600 milijonov danskih kron preračunava ; „kmetijska obratna pisarna" nazadovanje dohodkov za okoli 320 milijonov kron in da je čisti donos od hektarja nazadoval od 138 na 7 kron. Po podatkih statističnega urada je znašal skupni uvoz Danske v mesecih januar - november 1931 okoli 1332 milijonov kron napram 1596 v 1. 1930, izvoz pa 1223 milijonov kron napram 1488 milijonom v prejšnjem letu. Od skupnega kmetijskega izvoza odpade na mlečne izdelke okoli 40%, na svinjsko meso okoli 45% in na jajca 80%. Surovega masla so izvozili približno 170 milijonov kg. Izvoz jajec se je popravil in je znašal 976 milijonov kosov napram 860 milijonom v 1. 1930. Izvoz suhega mesa in slanine pa je nazadoval od 375 mil. kg na 306 mil. kg. Najvažnejše skupine danskih zadrug so imele prometa (v milijonih kron): 1929 1930 1931 zadružne mlekarne 750 625 540 zadružne klavnice 501 496 400 zadr. za nabave krmil 143 116 103 zadr. za izvoz jajec 22 21 19 konsumne zadruge 265 265 250 Kako zelo je dansko kmetijsko prebivalstvo organizirano v zadrugah, se vidi iz < naslednjih številk. Pripadalo je: zadružnim mlekarnam vseh posestev z rejo krav • 89 5 % vseh krav............ 86 2 °A zadružnim klavnicam vseh posestev z rejo prešičev 69 4 % vseh prešičev...........75'4% zadrugam za prodajo jajec vseh posestev z rejo perutnine 2115% vse perutnine............ 25 9% zadrugam za nabavo krmil vseh posestev...............312% posestev z rejo krav • • ■ 33 4% posestev z rejo prešičev • • 35'1 % Število članov znaša pri konsumnih zadrugah okroglo 312.000 zadrugah producentov • • 423.000 kmetijskih nabavnih zadrugah 138 000 drugovrstnih zadrugah • 590 000 skupaj • 1,463.000 napram 570 000 v letu 1912 in 386.000 v letu 1900. Dansko kmetijsko zadružništvo stoji torej vkljub nazadujoči kupni moči kmetijskega prebivalstva še v polnem razvoju v veliko korist vseh priključenih gospodarstev. Mednarodno zadružno sodelovanje. Že skoz več desetletij se vežejo tudi v zadružništvu razni stiki od dežele do dežele, ki so imeli sicer različne oblike, ki so se pa stalno jačili in ki jih tudi svetovna vojska ni pretrgala; obratno, ravno po svetovni vojni so se na vsej črti utrdili in obenem razširili. Skoraj vse velike zadružne skupine so udeležene pri tej „internacionali", ki ima na štirih mestih svoje posebne središčne točke. V kmetijskem zadružništvu datirajo začetki mednarodnega dela že več kot trideset let nazaj. Okoli leta 1900 se je v svrho izvedbe zanesljivega poročevanja o poljedelskih svetovnotržnih produktih ustanovila na predlog Roesickeja in Ruhlanda Mednarodna kmetijska združitev za položaj in tvoritev žitnih cen. Ta združitev je pa v teku let zgubila svoj mednarodni značaj. Nato je Amerikance David Lubin predlagal novo ureditev poročevalne službe, kar je povzročilo, da je italijanski kralj Viktor Emanuel 111. sklical leta 1905 mednarodno konferenco; ta konferenca si je nadela nalogo pospeševanja skupnih poljedelskih koristi vseh narodov. V nadaljnjem poteku teh stremljenj je bil ustanovljen leta 1905 „Mednarodni poljedelski zavod" v Rimu. Ta zavod je uradno mednarodno poljedelsko interesno zastopstvo. Pripada mu sedaj 63 držav. V spoznanju pomena mednarodnega sodelovanja v poljedelstvu, je dal Nemec Haas pobudo za ustanovitev „Mednarodne zveze poljedelskih zadrug11, ki je dosegla 1. januarja 1911 maksimalno število 11 narodnih centralnih organizacij poljedelskih zadrug, a je z izbruhom svetovne .vojske prenehala z delovanjem; obstoji še danes, pa ni še začela z zopetnim delom. Po svetovni .vojni so se stremljenja za mednarodno sodelovanje v poljedelstvu obnovila, pri čemer so izšla od mednarodnih poljedelskih kongresov, ki so se bili vršili že pred vojsko in od „Mednarodne poljedelske komisije" v Parizu. Prvi mednarodni poljedelski kongres se je vršil leta 1889 v Parizu; po njem se je na pobudo Francije ustanovila mednarodna komisija. Ta „Mednarodna poljedelska komisija" je prosta in neodvisna organizacija, ki ima podobno svojstvo kot Mednarodna trgovska zbornica ali pa Medparlamentarna trgovska konferenca. Primerno upoštevanje poljedelstva npr. pri posvetovanjih svetovne gospodarske konference v pomladi 1927 je uspeh mednarodnega sodelovanja v poljedelstvu. Dalekosežno in stvarno upoštevanje poljedelskega zadružništva v poročilih in obravnavanjih kongresov je imelo posledico, da so zadružna vprašanja pri mednarodnih poljedelskih kongresih odkazali posebni sekciji in dalje v okviru „Mednarodne poljedelske komisije" Specialni komisiji za poljedelsko zadružništvo. „Internacionala" poljedelskih zadrug ima torej svoj sedež v Rimu in Parizu. Nadaljna mednarodna koncentracijska točka za zadružništvo, in sicer za zadružništvo vseh skupin, je pa v Ženevi pri Mednarodnem delovnem uradu, ki ima, kot znano, poseben zadružni oddelek. Že dolgo časa se pečajo na tem mestu predvsem tudi z vprašanjem neposrednih poslovnih zvez med poljedelskimi produktivnimi zadrugami in konsum-nimi društvi in so osnovali v ta namen „Mednarodni odbor za medzadružniške odnošaje", v katerem so se sešli zastopniki poljedelskih zadrug in konsumnih društev k mednarodnemu obravnavanju teh neposrednih poslovnih zvez. Zastopnike tega odbora imenuje deloma „Mednarodna polje- delska komisija", deloma pa „Mednarodna zadružna zveza", ki je mednarodna spojitev konsumnih društev. Ta zveza, ki ima med mednarodnimi zadružnimi spojitvami morda najmočnejšo koncentracijo, ima svoj sedež v Londonu. Pogosto se govori o veliki zadružni družini. Ta beseda ne velja samo za posamezne zadružne skupine, ona ima svoj pomen tudi za zadružno organizacijo vobče. Naj bodo v namenih zadružne spojitve in zadružnega delovanja še tako velika nasprotstva in še tako velike razlike, v temeljnis potezah svojega prizadevanja so vse zadruge vendarle otroci ene matere. Ti rodbinski stiki so zato tudi dovedli do zaključka, da so se posamezne zadružne skupine preko ožjih mej svojih posebnih nalog znašle v skupni fronti za varovanje skupnih zadružnih zadev. Tako so prišle razne imenovane koncentracijske točke mednarodnega zadružnega delovanje slednjič na eno črto. Zadružništvo v Sovjetski Rusiji. Konsumne zadruge Zveze socialističnih sovjetskih republik (Rusije) so v okviru mednarodnega zadružnega gibanja nekaj po-sebnovrstnega; včlanjene so pri „Mednarodni konsumni zvezi" v Londonu. Kajti dočim imajo konsumne zadruge evropskih dežel kot gospodarsko dopolnilo prostih in krščanskosocialnih društev v notranji trgovini njih dežel s 5 do 10 odstotki prometa le minimalno vlogo, je sovjetska konsumna zadružna organizacija odločilni in gospodujoči činitelj vsega ruskega trgovskega sistema. Na široki podlagi hitre rasti industrije in poljedelstva v okviru petletnega načrta (petletke) je zgrajeno ogromno poslopje tega novodobnega zadružnega gospodarstva, pomagala sta pri tem blagovna lakota in rastoče življenjske potrebe 19 milijonov industrijskih delavcev. Novo gospodarstvo ne obsega samo trgovine, produkcije živil itd., temveč sega preko zadovoljitve materi-elnih konsumnih potreb zelo aktivno tudi v kulturni razvoj, zlasti na deželi. Enotno konsumno zadružno gibanje pod vodstvom Centralne zveze, „Centrosojuz" imenovane, je izkazalo v okroglih številkah v pričetku leta 1 932 sledeče stanje: 70 milijonov osebnih članov, 50.000 posameznih zadrug, 180.000 zadružnih prodajalen. V preteklem letu 1931 je cenjen podrobni promet na 20 milijard rubljev in lastna produkcija na 3600 milijonov rubljev. — Rubelj je nominelno pol dolarja. — To ogromno gibanje ni vzniklo kar naenkrat iz tal, temveč je sad večletnega razvoja. Pri prvem naskoku N ep e (nova ekonomska politika) je zasebna trgovina še krepko obvladala trg. V letu 1 92 2/2 3 je bilo razmerje v notranji detajlni trgovini sledeče: zasebna trgovina • 44 odstotkov državna trgovina • 4P5 „ zadružna trgovina • 14 5 1000 odstotkov Nato sta državna in zadružna trgovina kot sektorja družbe krepko korakala naprej, in sicer najprvo trgovina državnih trustov in sindikatov, zatem pa zadružna trgovina, ki je obvladala leta 1 92 8 že več kot polovico ogromnega ruskega notranjega trga. Nekaj številk iz zadnjih let naj nam pokaže neprestani razvoj zadružnega gibanja. Število članov je naraslo od 33 mil. 400 000 v letu 1929 na 70 milijonov ob koncu leta 1931, od teh 25 milijonov v mestu, 45 milijonov na deželi. Pred dvema letoma je bilo 25.000 posameznih zadrug, danes jih je nad 50 000, število zadružnih proda j a len je naraslo v dveh letih od 113.000 na 180.000, detajlni promet v treh letih (konec 1928 — konec 1931) od 7 milijard na 20, lastna produkcija v dveh letih od 1 milijarde na 3 6. Temeljna glavnica zadrug je narasla v preteklem letu 1931 za 360 milijonov rubljev na 1.200 milijonov v pričetku tekočega leta. Z razširjenjem prodajalniškega omrežja je šla roko v roki otvoritev posebnih pro-dajalnic za kruh, meso, perotnino, ribe, zelenjavo, sadje in mlekarske izdelke. Pri tem se mora vsled vedno večjega prometa teh- nika prodaje in dela spremeniti in se prilagoditi vsakratnim posebnim potrebam. Tako dobimo prav pogosto napol in popolnoma pripravljene jedi skupaj, zelenjava n. pr. se prodaja očiščena, zrezana in za kuho pripravljena, perotnina je pečena, riba kuhana ali pečena itd. Stvari ki so v Evropi že davno znane, so se morale v Rusiji na novo pripraviti: n. pr. dobava na dom, naročilo v naprej, aboniranje na kruh, mleko itd. Velepotezni tovarniški obrat v industriji živil je nekaj čisto novega. Carska Rusija ni poznavala skoraj nobene tozadevne industrije, temveč le preprosto obrt živil. Tu so pričele z delom konsumne zadruge in so v zadnjih letih zgradile omrežje tovarn kruha, mesa, čaja, konserv, margarina itd. Zanimiv je razvoj zadružnih jedilnic, ki obratujejo v središčih industrije kot velike tovarniške kuhinje, v tovarnah in pri kolektivnih gospodarstvih pa kot kantine. Njih razvoj je za sedanji sistem v Rusiji načelnega pomena, ker ima pri rešitvi vprašanja družabne združitve in kolektivizacije vsakdanjega življenja odlično vlogo. Gre tukaj po večini za najmodernejše obrate, v tehniškem oziru popolne; ti obrati postavljajo racionalno prehrano mas kvantitativno in kvalitativno na čisto nove temelje. Produkcija teh javnih prehranjevalnic je izkazala v preteklem letu že vrednost dveh milijard rubljev in jo hočejo dvigniti letos na tri in pol milijarde. Lani so razdelili v 6000 jedilnicah in 84.000 potovalnih kuhinjah 26 milijonov porcij jedi, letos jih hočejo samo v poljedelskih kolektivnih gospodarstvih razdeliti 37 milijonov. Zadruge vodijo energičen boj za „osvoboditev gospodinje od lonca". Nadaljnje delovno polje konsumnih zadrugah je lastna poljedelska produkcija v obliki velikih farm za dobivanje mleka, sočivja, perotnine, kuncev ter za pi- tanje prašičev v svrho večje in pospešene produkcije mesa. Seveda nastanejo pri tem vsestranskem gospodarskem udejstvovanju izredna vprašanja transporta, vskladiščenja, tehniziranja in racionalizacije trgovskega aparata. Zveza „Centrosojuz" dela v 18 sekcijah, od katerih imenujemo sledeče: poljedelski obrati, lastna produkcija, krušne tovarne, javne jedilnice, nove zgradbe, zvišanje življenskega standarda, import, prodaja kulturnih dobrin, nadaljevalna izobrazba, racionalizacija, založništvo. Mnogo delajo zadruge na kulturnem polju, se brigajo za dojenčke in vzgojo otrok, vodijo šole za odrasle, prirejajo večerne tečaje, izposojujejo in tiskajo knjige, izdajajo časopise, učijo po kinu in radiu. Njih delokrog so domovi dojenčkov in otrok. Na svetovnih trgih nastopa „Centrosojuz" s samostojnimi nakupovalnimi organizacijami. Gre v prvi vrsti za import masti, čaja, rib (zlasti slanikov), kolonialnega blaga itd. Največ kupijo zadruge v Angliji in imajo živahno blagovno izmenjavo s tamošnjimi zadrugami; na drugem mestu je Norveška, na tretjem Nemčija s ca 15 odstotki importiranega blaga. Očividno ima zadružno gibanje v Sovjetski Rusiji kot bistveni sestavni del socialističnega gospodarskega sistema bistveno drugačen značaj kot socialistično gibanje drugih dežel. V okviru celotnega sovjetskega sistema dela rusko zadružništvo uspešno na tem, da zadovolji rastoče materialne in kul turne potrebe ter da obiskuje način življenja delovnih ljudi v mestu in na deželi na kolektivni podlagi po novih načelih. Novost in posebnost nalog povzroči seveda probleme in težkoče, s katerimi se mora zadružno gibanje težko boriti. Na IX. vseruskem delavskem kongresu, ki se je nedavno vršil v Moskvi, se je z odkrito samokritiko ugotovilo, da so konsumne zaloge z vsem svojim aparatom zaostale za hitrim potekom gospodarske izgradbc in za rastočimi potrebami delavstva. Zahtevajo se odredbe za zboljšanje oskrbe delavstva. Vkljub opravičeni kritiki in resnim hibam zadrug se mora pa vseeno upoštevati velikansko delovno polje zadrug in težavni položaj vobče. Zboljšalo se je materialno stanje delavstva, vpeljano je socialno zavarovanje in bolniška pomoč, brezposelnost je popolnoma likvidirana in je vsled tega poleg poleg družabnega očeta stopil v produkcijo tudi še marsikakšen drug družinski član, itd. In pri vsem tem so sodelovale zadruge. Bistveno zboljšanje je nastopilo, ko so v pričetku preteklega leta s pomočjo delavskih organizacij pričeli z vso energijo organizirati posebne tovarniške konsumne zadruge v skoraj vseh veleobratih. V teh zadrugah je učlanjenih danes dva milijona delovnih ljudi. Seveda so tudi v prej omenjenih jedilnicah, kjer je naval tako izreden, nastale težkoče; tudi tu se je pričelo z energičnim izboljšanjem: kakovost jedil je boljša, sanitarne razmere so boljše, ljudje ne čakajo več v dolgih vrstah, postrežba je pozornejša, in podobno. Kot vzporedna organizacija v še veliko večji izmeri stojijo poleg konsumnih zadrug pol j e d el ske za d r u ge Zveze socialističnih sovjetskih republik, ki so združene v zvezi poljedelskih zadrug, „Sel s kos oj u s “ imenovani. Te zadruge oziroma „Selskoso-jus" imajo posebne zasluge v strogem stan-darniziranju njih poljedelskih ekspornih produktov — surovo maslo, jajca, zaklana perotnina itd. — s čimer so dosegle na delovnem trgu velike uspehe. Vremenska napoved in kmet. Meščana zelo zanimajo vremenska poročila in napovedi, posebno v poletnem času. Tudi naši kmetovalci bi se za to morali bolj zanimati, ker so vremenske napovedi vedno večjega praktičnega pomena. Znanje o vremenu je že zelo napredovalo in danes imamo že skoro popolnoma točne vremenske napovedi, ki temelje na dolgoletnih izkustvih meteorologije (vreme-noslovja). Vremenske napovedi za prihodnji dan so postale nekaj običajnega. Tako imamo za naše kraje dve vremenski napovedi, kateri prinašajo dnevni listi in jih vsak večer pove tudi ljubljanski radio, Kdor nima radia, je na slabšem, ker zve za napoved šele drug dan iz dnevnikov, ko je že lahko prepozno, zlasti ker se poljska dela začno zgodaj zjutraj. Izmed obeh napovedi je zagrebška manj zanesljiva, ker ne vpošteva toliko naših krajev, ki imajo izrazito alpsko podnebje. Za nas je večje praktične važnosti dunajska vremenska napoved. Iz praktičnih skušenj vemo, da je v 90 'Vo ta napoved dobra, posebno, ko loči severne in južne Alpe. Še večje važnosti za bodoči razvoj kmetijstva pa so raziskovanja, ki imajo namen podajati vremenske napovedi za daljšo, recimo 7 — 14 dni. Take napovedi omogočajo kmetovalcem dispozicije za najmanj teden dni naprej. Uspešen razvoj te napovedovalne službe bo prinesel za kmetijstvo nepregledne koristi. Nemci, ki streme sploh za čimvečjo izrabo znanstvenih dognanj v praktične svrhe, so leta 1929 osnovali v Frankfurtu ob Meni, torej skoro v sredi Nemčije, državni preizkusni zavod za daljše vremenske napovedi. Te dni je vodja zavoda prof. Baur podal o tem par zanimivih podatkov, ki jih je objavila strokovna revija „Blatter fiir landvvirt-schaftliche Marktforschung" v Berlinu. Nje- gove vremenske napovedi temelje na zgodovini vremena v zadnjih desetletjih vpo-števajoč vse faktorje, ki vplivajo na razvoj vremena. Uspehi njegovih napovedi so presenetljivi. Lani poleti je zavod izdelal kakšnih 7 napovedi, katere je oddal vseučiliškim profesorjem in nekaterim kmetovalcem. Napovedi so veljale za 10 dni v območju jugozapadne Nemčije. Izkazalo se je, da je bilo vseh 7 napovedi popolnoma točnih. Posebno pomembna je bila napoved, ki je bila izdana po deževnem vremenu od 6. do 21. julija na dan 22. julija. V tej napovedi je bilo rečeno, je računati z 10 dnevi vremena sicer ne popolnoma brez padavin, vendar pa boljšega vremena in da je teh 10 dni treba kolikor mogoče izkoristiti, ker je v avgustu zopet bilo računati z deževnim vremenom. Kmetovalci, katerim je omenjeni profesor dal to napoved, so mu izjavili, da je bila pri njih škoda, katero so utrpeli radi posebno deževnega vremena v jugozapadni Nemčiji za 50% manjša kot bi bila v slučaju, če ne bi radi napovedi pospravili v omenjenih 10 dneh napovedanega kolikor-toliko lepega vremena vsega zrelega in le malo manj kot dozorelega žita. Škodo, ki je nastala radi nepravočasnega spravljanja žita, so uradno cenili v okraju Wiesbaden na 16 milj. mark (nad 200 milj. Din); tako je torej računati, da bi se dala najmanj polovica škode, torej 8 milj. mark ali nad 100 milj. dinarjev, preprečiti, če bi imel zavod sredstva, da bi že lansko leto pripravil vse potrebno za široko organizacijo službe, da bi lahko objavljal vse napovedi. Tako pa je moral biti krog omejen, ker zavod ni hotel dajati prej napovedi, dokler niso bile popolnoma zanesljive. V tekočem letu so bile oddajane napovedi v že večjem obsegu počenši z mesecem julijem. Ena napoved bo za južno, druga pa za severno Nemčijo zapadno od Odre. Profesor Baur računa, da se bo 80% napovedi izkazalo za točne. Koliko dela zahteva taka napoved, je razvidno iz naslednjih podatkov: Predvsem so zbrana dnevna opazovanja zadnjih 38 let velikega števila evropskih vremenskih postaj: na vsakem listku je podan potek vremena pred opazovanim dnem, napoved sama za dotični dan, uresničenje ali ne ter naslednje vreme, v kolikor je bilo odvisno od dotič-nega dne. Zabeležiti je treba vsak dan tisoče izprememb v zračnem tlaku, v toploti itd. Izdelujejo se karte in sestavljajo tabele na podlagi tisočerih statistik. Za vremensko napoved samo za daljše dobe pa ne zadostuje samo opazovanje zemeljskega vremena, pač pa je treba poznati tudi takoznane kozmične vplive, ki prihajajo iz svetovja. Ti vplivi izhajajo največ od solnca. Izžarevanje solnca pa tudi ni enakomerno, kar se je pokazalo šele zadnje čase in odtod tudi znatni vplivi na razvoj zemeljskega vremena. Izrednega pomena so solnčne pege. Pokazalo se je, da je dve leti pred maksimalnimi solnčnimi pegami zračni pritisk v Srednji Evropi poleti povprečno visok in da je zaradi tega poletje suho. Znanstveno se da to razlagati, da je izžarevanje solnca med dvema ekstremoma povečano. So pa tudi vplivi, katerih ne morejo napovedati naprej. Tako je ugotovljeno, da izredni dogodki vplivajo na razvoj vremena. Tako n. pr. izbruh vulkanov: ob suhih izbruhih, kjer ne teče samo lava in kamenje, pridejo v zrak izredne količine prahu in pepela. To povzroča, da prihajajo k nam žarki solnca zelo oslabljeni, kar se zelo pozna pri vsem vremenu. Tak slučaj smo pred nedavnim doživeli v južni Ameriki. Iz vsega tega je razvidno, koliko znanstvenega dela, koliko malenkostnih izsledkov neštevilnih znanstvenikov igra pri napovedi vremena vlogo. Polje je tako široko, da ga obvladajo samo zavodi z obsežnim materialom in izvežbanim strokovnim osobjem. Zaradi tega to lahko delajo velike države, ki se poleg tega tudi zavedajo, kako odločilen faktor je vreme v življenju kmet. Kolikor vemo, je nemški zavod edini svoje vrste na svetu. Zaenkrat delajo v njem samo 4 strokovnjaki. Gospodarstvo. Krediti Narodne banke. Iz bilance z dne 31. julija 1932 je razvidno, da je Narodna banka razposodila 2 297 milijonov Din, od česar odpade na eskompt 2.042 in na lombard 355 milijonov Din. V primeri s stanjem 22. julija so posojila Narodne banke narasla za 81 milijonov Din. Povečanje teh kreditov se spravlja v zvezo s pričetkom izvozne sezone, ki jo mora Narodna banka podpreti. Povečati kredite je bilo banki mogoče, ker so se povečala njena denarna sredstva s tem, da je bil dan v promet srebrni drobiž po 10 in 20 Din. Denarni obtok se je na ta način povečal za 450 milijonov Din. Ker za srebrni drobiž ni predpisano zlato kritje, bo Narodna banka imela v doglednom času na razpolago še okoli 400 milijonov, ki jih bo lahko posodila. Nekateri menijo, da se lahko še poveča obtok srebrnega denarja, ker je v primeri s številom prebivalstva premalo srebrnega in niklastega drobiža. Nov srebrni denar. Minister financ je predložil narodni skupščini zakonski predlog, s katerim se vlada pooblašča, da nakuje srebrnega denarja po 50 Din v skupni višini 550 milijonov Din. Kovanje se bo oddalo kovnici, ki bo stavilo najugodneje pogoje. potrebno srebro se bo nabavilo deloma doma po tržni ceni srebra kot kovine, deloma v tujini. Čisti dobiček, ki ga bo dosegla vlada pri tem poslu, se odteka v državno blagajno kot izredni dehodek in bi imel služiti prvenstveno za likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih let. Naša trgovinska bilanca v prvem polletju 1932. V prvih šestih mesecih tekočega leta je bilo iz naše države izvoženega raznega blaga skupaj 1,083.532 ton v vrednosti 1.372,123 000 Din. V istem času je bilo u-voženega blaga 1,341.953 ton v vrednosti 1.390,363.481 Din. Trgovinska bilanca je bila toiej pasivna, vendar primanjkljaj ni velik. Kot države, v katere so izvažali pridejo po vrsti v poštev: Italija, Avstrija, Čehoslovaška, Nemčija, Rumunija, Madžarska in Grška, v katere je izvoz znašal več nego 50 milijonov. Pri uvozu stoji na prvem mestu Nemčija, kateri slede: Čehoslovaška, Avstrija, Italija, Angleška, Zedinjene države, Francoska in Madžarska. Stroški za državno upravo pri nas In drugod. Po državnem proračunu za leto 1931/32 je odpadlo na vsakega državljana v Jugoslaviji 974-55 Din državnih dohodkov. Po drugih državah je razmerje naslednje: V Turčiji odpade na glavo 340-96 Din, v Albaniji 346 39 Din, na Bolgarskem 479 94 Din, na Poljskem 585 Din, na Romunskem 599 63 Din, na Češkem 1119 Din, na Grškem 1214-73 Din, v Italiji 1328 Din, v Ameriki 1939 Din, v Avstriji 1988 Din, v Belgiji 2107 Din, na Francoskem 2223 Din in na Angleškem 5112 Din. Moratorij za ogrske kmete. Ogrska vlada bo izdala odlok, ki dovoljuje zadolženim kmetom moratorij do konca oktobra tega leta. V dobi moratorija se ne sme zadolženim kmetom nič prodati, a smejo se iztirjati obresti in davki ter obratne zahteve. Pod moratorij spadajo vsa ona posestva, kojih katastralni donos je do dolžne svote v gotovem razmerju, ki se bo pozneje določilo. Moratorij bo imel veljavo od 15. junija nazaj. Hranilne vloge v Nemčiji. Pri hranilnicah v Nemčiji kažejo hranilne vloge od leta 1927 dalje dvojen razvoj: najprvo so se do leta 1930 več kot podvojile, nato so nekoliko padle, a ne veliko, in kolebajo sedaj na precej enaki višini, ne morejo pa več doseči viška iz leta 1930, V decembru leta 1927 so znašale vloge šele 4665 milijonov mark, so nato do decembra leta 1928 narasle na 6988 milijonov, do decembra 1929 nadalje na 9016 milijonov in so v decembru 1930 z 10400 milijoni mark dosegle naj višje stanje. V decembru leta 1931 so izkazane z 9736 milijoni, letos pa v januarju z 9887, v februarju z 9989, v marcu z 9951, v aprilu z 9956 in v maju z 9905 milijoni mark. Najboljši po letu 1930 je bil letošnji februar, ko mu je še par milijonov mark manjkalo do desete milijarde. Delniške družbe itd. v Nemčiji. Po poročilu nemškega statističnega državnega urada so bile v juniju t. 1. ustanovljene v Nemčiji samo štiri delniške družbe z nominalno delniško glavnico 2 5 mil. mark. Glavnico je zvišalo 17 družb, in sicer za 5'3 mil. mark; obratno je pa 121 družb glavnico znižalo, in sicer za 122 milijonov mark. Razpuščenih je bilo 65 delniških družb z nominalno glavnico 23 milijonov mar, med njimi 10 vsled otvoritve konkurza. — Dalje je bilo ustanovljenih v juniju 451 družb z o. z., 585 posameznih tvrdk in osebnih družb ter 106 zadrug. Razpuščenih je bilo pa 426 družb z o. z., 1361 posameznih tvrdk in osebnih družb ter 153 zadrug. Konkurz kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Višje deželno sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi likvidatorja posmrt-ninskega oddelka Kmetijske eksportne za- druge v Mariboru, okr. podnačelnika dr. Vrečarja proti rešitvi mariborskega okrožnega sodišča; na podlagi te odločbe je sedaj razglašen nad imovino konkurz. Za konkurz-nega sodnika je imenovan dr. Kovča Franc, za upravitelja konkurzne mase pa odvetnik dr. Maks Šnuderl. Konkurzne terjatve je prijaviti do 30. septembra, prvi zbor upnikov bo dne 23. avgusta ob 10., občni ugotovitveni rok pa bo dne 6. oktobra ob 10. v sobi št. 84 mariborskega okrožnega sodišča. Z odlokom višjega deželnega sodišča v Ljubljani stopa afera Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, ki je že od meseca februarja dalje vznemirjala duhove, v zadnji štadij. Komisar zadruge in likvidator posmrt-ninskega oddelka dr. Vrečar je bil radi neprestano se množečih tožb za izplačilo posmrtnin prisiljen predložiti konkurz zadruge, da reši premoženje pred popolnim razbitjem. Dogajali so se slučaji, da so osebe, kojih zavarovanci so umrli takoj drugi dan po sklepu zavarovanja, tožile sedaj zadrugo za izplačilo posmrtnine. Tako je bila neka oseba zavarovana dne 29. januarja, umrla pa je že 30. januarja. Isto je bilo v drugem slučaju, ko je nekdo dal zavarovati svojca 6., umrl pa mu je 7. februarja. Sedaj pa zahteva sodnijsko izplačilo posmrtnine v znesku Din 142.000. Taki slučaji so se zadnje čase neprestano kopičili ter je število tožb narastlo nad 600. — Premoženje zadruge znaša okoli 2.000. 000 Din. Če se prizna upnikom celotno izplačilo posmrtnin, znašajo terjatve upnikov 24.000. 000 Din. Vseh upnikov je okoli 19.000. Pred naravnost ogromno nalogo stoji sedaj mariborsko sodišče. Treba bo namreč vse te upnike pismeno obvestiti in 19.000 pisem napisati in razposlati ne bo šala. — Skoro gotovo pa bo priznan upnikom le del izplačil in sicer faktični stroški, ki so 'jih imeli z manipulacijami vpisnine. To so: vpisnina, pristopnina, članarina, vplačilo za 10 smrtnih slučajev v naprej itd. Zanimivo je še dejstvo, da je ostal priziv bivšega upravnega odbora zadruge na ministrstvo trgovine in industrije doslej nerešen. Razno. Odpiranje in zapiranje poslovnih prostorov. V § 152 novega obrtnega zakona je predpisano, v katerem času morajo biti ob delavnikih zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice in skladišča. Za rokodelske obrte sme ban po krajevnih razmerah odrediti, da smejo biti poedine vrste rokodelskih obratov po vaseji in drugih krajih krajih kmečkega značaja ob delavnikih dalje časa, pa tudi neomejeno odprte. Ministrstvo za trgovino in industrije predpiše glede na potrebe prebivalstva z uredbo podrobnejše odredbe o času odpiranja in zapiranja za poedine vrste obratov. Z ozirom na te predpise zakona je neka mlekarska zadruga, ki obenem oddaja svojim članom razno blago, pri banski upravi prosila, da se ji dovoli, da bi smel biti njen obrat neomejeno odprt. Člani kupujejo namreč pri zadrugi blago največ takrat, ko prinesejo mleko v mlekarno, t. j. zjutraj že od pol pete ure dalje in zvečer do desete ure. Banska uprava je prošnjo odbila, ker sme ban taka dovoljenja izdajati le za rokodelske obrte, a prodaja blaga ni .rokodelski obrt. Ministrska odredba o odpiranju in zapiranju trgovin, o kateri govori zakon, pa še ni izšla. Zato se je za enkrat treba ravnati še po naredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 6. maja 1930 (Službeni list št. 5), ki ne dopušča zaprošene izjeme. Rokopisi naj sc pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja" Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: .Zadružna zveza" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani.