jURISDNJSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska nlicn 6t.8 (tiskarna I. nadstr.). Urad n 3 ure *a stranke eo od 10. do 11 dopoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj ib
praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n* :	sprejemajo	:	*	•
NAROČNINA: celolelnu po posti ali s poSiljanjeni na dom *a Avi1io.()t.rsko in Rosno K 2T60. polletna K 10-80, cetrtletn* K 5-40. mesečna K HO- aa Nemčijo celoletno K 26-40: %v. O! 'a!o ino'.enish!f u Ameriko celoletno K 36"—.
Posamezne tevilke po 8 vin.
Stev. 777.
V Ljubljani, v petek dne 9. januarja 1914
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / .*	ob	pol	11.	dopoldne,
CPRAVNI8TVO ae nahaja v Selenburpov« ulici feter. 8, It., m uraduje m stranke od 8. do Z dopoldne in od 8. do 7. i\ ;čei tnserati: euostopna petitmtica 30 vin., podojen prostor, poslana
:::	in reklame 40 vin. Jnseraie sprejema vipravniSivo.
Kefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj* .............. Reklamacije	tista	so poštnine proste. ™------—
Leto IV.
Gosposka zbornica in Sttirgkh.
D n n a J, 8. januarja.
Včeraj je grof Stiirgkli po vseh pravilih propadel v gosposki zbornici. Njen član gospod Hrass le predlagal, naj se sprejmejo Jzpreme-»ljeni sklepi poslanske zbornice o osebni do-fiodarini. Ministrski predsednik, ki je tudi član gosposke zbornice, }e toplo podniral ta predlog in tudi govori zanj. Ogromna večina gosposke zbornice ga je kljub temu odklonila. Staro, tradicionalno razmerje je torej popolnoma izpremenjeno. Včasih je bila gosposka zbornica najtrdnejša, najzanesljrvejša opora vlade; zdaj je videti, kakor da so se gospodje zarotili Proti grofu Stiirgkhu in da zahtevajo njegovo glavo.
Tega si ekscelenca gotovo ne bi bil mislil, »o ie izzival svoje glasovite konflikte s poslanska /bomico ter si s svojim terorističnim nastopom napravil iz omehkuženili nemških na-cionaicev in krščanskih socialcev lakaje. Pri *seh neodvisnih elementih v državnem zboru ,n ,zven njega ]e takrat grof Sttirgkh izzval ne-voljo. ki se je razvila naravnost v željo, da bi dobila uboga Avstrija čimprej drugega ministrskega predsednika. Njegovo večno žuganje s S 14., njegovo izsiljevanje militarističnih predlog je moralo pripraviti moža ob vse simpatije,
i>h je sploh kdaj kaj užival. In zdaj bi se gospod grof človeku skoro smilili
Ce bi se zgodilo, da izgubimo grofa Stiirg-kiia. r.e bi bilo treba zaradi tega ne ene solze Avstrija ni prekomerno blagoslovljena s poli-iicniin talenti; ali tako nadarjenost, kolikor je prinaša sedanji ministrski predsednik v javno življenje, bi se že dobilo. Za silo Je živela ta uboga država pred njim, in če bi morala kdaj Propasti, gotovo ne bi bil padec grofa Sttirgkha /zrok njene katastrofe. Zdelo bi se nam celo, aa bi se morda vendar še našel kdo, ki bi raz-ninel posel vladanja nekoliko bolje od njega, te bi nas kdo vprašal, če damo grofa StOrgkba
brez premišljevanja odgovorili, da rajši danes kakor jutri.
Kljub temu nas intriga gosposke zbornice Prav nič ne navdušuje. Ne vemo, na kakšen način se je grof Sttirgkh nenadoma zameril knezom, grofom in gospodu Plenerju; Jasno pa
le^S,w^oda"’,de merl roka ^sposke večine na Sturgkha. zadeti pa hoče poslansko zbornico.
Ce bi bil grof Stiirgkli drugačen mož, bi imel sedaj prelepo priliko, da bi popravil marsikaj in se rehabilitiral. Naše mnenje ozadnjih sklepih poslanske zbornice je neizpremenjeno; za njeno večino je bila kapitulacija pred zahtevami gosposke zbornice zlasti v zadevi eksistenčnega minima klavrno izpričevalo slabosti m med prebivalstvom gotovo ne bo žela nobene hvaležnosti za to. Ali sedaj ne gre več Za ta sklep, ki Je za enkrat veljaven, temveč za diference, ki so še ostale med poslanci 4» gospodi. Ostale so kljub temu, da je bila večina v plebejski zbornici popustljiva do skrajnosti. Z demokratičnega stališča bi bilo popolnoma v ,edu, Če bi bila poslanska zbornica takoj napovedala boj svojim visokorodnim varuhom, zac^ ukazovati. Stiirgkhu je bilo bolj h««, i °* da n* tega. Vlada je resnično dosegla v poslanski zbornici vse in še več ne-
go je želela. Tedaj je smela pričakovati, da pojde gladko dalje, zakaj gosposka zbornica ni zato na svetu, da dela zgago konservativni vladi, ampak da nagaja poslanski zbornici, kadar je to vladi všeč.
Topot je bilo nagajanja tudi grofu Stiirgkhu dovolj. Gotovo ga je veselilo, da se je znižal eksistenčni minimum; tudi zaradi zvišanja do-hodarine za srednje stanove se ni jokal. Ko pa je bilo to izmešetarjeno, mu Je šlo le še za to, da spravi svoje davke popolnoma pod streho; Da jih gosposka zbornica lojalno odobri in da jih on potem predloži na sankcijo. Kajti zavlačevanje službene pragmatike je tudi njemu postalo sitno; dežele čakajo na miljonc, ki so'jim obljubljeni iz državnih predodkazov, skratka — vlada bi rada prišla do denarja.
Nenadoma pa mora grof StUrgkh opaziti, da imajo v gosposki zbornici popolnoma krivo mnenje sami o sebi. Da tam ne zastopajo nobenega ljudstva, je že davno znano. Zdaj se pa izkazuje, da gospodje tudi niso stebri vlade in države. Kaj so torej? Cemu je tak plernenitaški klub na svetu? S poslansko zbornico prihajajo v konflikt, z vlado prihajajo v konflikt, le sam! s seboj so za silo sporazumni.
Kakor vsi ministrski predsedniki, tako Je tudi grof Sttirgkh živel v iluziji, da mora najti zaščito v gosposki zbornici, tudi če ga zapusti ves svet. Zdaj se Je moral prepričati, da ga gospodje ne le zapuščajo, ampak da mu celo nastavljajo nogo. Enkrat gn niso pustili na svojo sejo; drugič so sklicali sejo komisije, ko so bili ministri na pogrebu svojega tovariša Za-leskega. In na plenarni seji glasujejo ostenta-tivno proti njemu.
Ce bi bil grof Stiirgkh drugačen mož, bi zdaj lahko spoznal, da je gosposka zbornica pravi nebodigatreba, ki dela le napoto. Nobenih drugih interesov ne zastopa kakor svoje. Nikomur ni v podporo ali v pomoč. Naprednost se ne more zanašati nanjo, konservativnost tudi ne. Čemu je torej na svetu?... Ce bi grof Stiirgkh le logično mislil, bi moral stopiti v poslansko zbornico in jo pozvati na boj proti privilegirani gospodi.
Toda grof Stiirgkli ni drugačen mož. Povedal je sicer gospodom, da niso njih zahteve stvarno nikakor utemeljene; dejal jim Je, da Je predmet premalenkosten za velik spor. Ali ko jc bilo treba pokazati, da govori ministrski predsednik, šef vlade. Je izpuhtela vsa zavest avtoritete, pa je zabrenkal na svojo staro struno: § 14.! Gospodje bodo krivi, če uveljavi vlada ta paragraf.
Te grožnje se gospodje seveda ne ustrašijo. Imponirati bi mogel visoki družbi le tak ministrski predsednik, ki bi Jim znal povedati, da se Je s splošno in enako volilno pravico pričela doba demokracije v Avstriji in da se čuti vlada odgovorno ljudstvu, ne pa gospodu Plenerju in h)«hovi iovaršljl. Ce bi ministrski predsednik
izpovedal svojo solidarno«* • poslansko zbornico, bi gospodje razumeli, da ne gre za Sal«. Ali grof Stiirgkh, ki je znal svoji večini ukazovati, do katere ure mu mora aportirati zahtevane zakone in kJ Jo je pošiljal po svoji volji na počitnice, trpi, da mu privilegirani gospodje pokazujejo vrata. Vidi se, da Je truden. Bilo bi vendar najbolje, da bi šel počivat.
Princ Wied ali Izet paša?
Grof Berchtold se za izpremembo zopet jezi. Pri nas Je predpust, v Albaniji, kjer imajo drugačen koledar, pa pleSejo, in sicer ples ki Ka avstrijska diplomacija ni naročila. Velesile «o pod Berchtoldovim vodstvom razglasile princa Wieda za albanskega kneza, Albanci pa D?z1iXB,° *zeta 'z Carigrada na svoj novi prestol. To Je vse drugače, nego je grof Berchtlod Pred kratkim govoril v delegacijah in vse drugače, nego se mu je menda res sanjalo.
2 velikim prepričanjem Je naš zunanji minister pripovedoval, da Je v naši Albaniji vse odkar15mo pregnali Črnogorce iz
bodočnost. PUudk? kf so tTkndldr*?Vii nH),epJ° segajo na vsako ministrsko besed?*?« u veT Jeli, da m treba nič druzega. kakor spraviti Princa Wieda v Valono, pa bo ob Jadranskem njorju najsrečnejša država tega sveta. Princ w,ed je sam nekoliko drugače sodil. Brez po-Sojila je bil rajši v Potsdamu kakor v Albaniji, ajsi navaden, skoraj neznan princ, kakor kronan knez. Nemara je mislil, da je krona lepa nri»‘da ne odškoduje človeka, če mu In ?«» u* zada> nepričakovana krogla v glavo, n,. xm J{£?)a prodajati življenje, naj se proda za cim višjo ceno. Mogoče, da le bilo tudi njegovo mnenje o albanskem redu nekoliko dru-
j Rerchtoldovega. Naša diplomacija je do sv!i?no lzvrstno noučena o vsem, kar se godi lip vedli* 2 Kospod Wied je morda vendar bo-v Vninni’ n,a«sefira avtoriteta provizorične vlade da so v srpanida,eC kakor njeni nosovi in
S vil flA,bani,i *e štiri vlade, od kate-ada vsaka na svojo pest In na svoj račun.
tsariZe,°* Kin,[iva,S0,bnal Poročil da se Je le nfj?aŠa, pobotal Z Izmallom Kemalom. ki ga la“ celo sprejel v svojo vlado. In na Dunaju
so gotovo vse verjeli. Medtem pa Je ljubi gospod Esad lepo intrigiral v Albaniji in v Carigradu, in naenkrat Je bil Izet paša razglašen za albanskega kneza. Izvrstno informirani Dunaj pa debelo gleda, kakšna čudna burka se uprizarja tam doli brez našega dovoljenia, in grof Becrhtold je tako presenečen, da r>otre-buje štiriindvajset ur, preden pride do zavesti, da je hudo jezen in da je že dlje Časa nekaj opazoval, kar ni bilo prav.
Smolo ima naš kabinet! Turčija je bila ta-korekoč naša prijateljica, deloma direktna, deloma indirektna. V delegacijah Ji Je želel grof Berchtold toliko dobrega, da bi moral biti padi-šah ves srečen. Če bi mu izpolnil alah le desetino tega, kar mu vošči naš minister. Od Nemčije, ki je naša zaveznica, jemlje Turčija vojaške inštruktorje in komandante; to Je do ma-lesra tako, kakor da bi jih vzela kar od nas. In
Mfc?ra» mora Kr0* Berchtold konstatirati, da ni niia Izetova intriga nemogoča brez pomoči turske vlade, ki je morala vedeti, kaj da se pri-pravlja, ker so jo baje celo z Dunaja upozorili na to.
Nekaj čudnega je na tem. Vse, kar prihaja iz Berchtoldovega okrožja, je spojeno s kakšno uganko. Tudi ta albanska senzacija. Ko. Je br-zojav raznesel prve vesti o Izetovi proklama-ciji, so se Berchtoldovi oficiozi smejali. Češ to so otročarije! Kdo jih bo resno jetnal? — Komaj oseminštirideset ur pozneje, ko pride poročilo, da so se Turki izkrcali v Valoni, pa piše oficiozus resno in modro: Saj smo vedeli, da bo kaj takega! Saj smo celo svarili!
Ampak — če so vedeli, ali če niso vedeli. Če se dd rešiti ta uganka, ali Cc : c ne dž drugo ie to vprašanje: Kaj imamo pravzaprav še na Balkanu?
S Srbijo smo se do dobrega sprli — prav zaradi Albanije. Z Grško se bomo kmalu sprli, s pomočjo Italije, zaradi južne Albanije. V Crni gori smo zasejali sovraštvo zaradi Skadra. Iz Rumunije smo slišali klic: Dol s perfidno Avstrijo! Prijateljstvo s Ferdinandom ni prijateljstvo z Bolgari, ki bi se sami radi odkrižali svojega carja. Imeli smo še Turčijo. In zdaj je vzel vrag še to svaštvo.
Kaj pa bo sedaj z našim kandidatom Wie-dom, Je vprašanje, na katero najbrže tudi grof Berchtold še ne pozna odgovora. Doslej sicer Še upa, da se Izetova aventura ne obnese. Dragoceni mož je celo prepričan, da se Je ogromna večina albanskega naroda izrekla za princa Wieda. Ampak nihče ne ve, kje in kdaj Je imel albanski narod sploh priliko, da bi »se bil izrekel«. Pač pa se ve, da je ogromna večina albanskega naroda mohamedanske vere in da Esad paša ni edini mohamedanec, kateremu je neznosna misel, da naj služi krščanskemu knezu, tudi če Je protestant. Kakor smatrajo pravoverni kristjani svojo vero za boljšo od mohamedanske, tako so pravi mohamedanci prepričani, da vera gjavrov nikdar ne more biti toliko vredna kolikor njihova.
Dnevne beležke.
— In ml? »Slobodna Riječ«, glasilo socialno demokratične stranke za Hrvaško In Slavonijo, piše na uvodnem mestu v predvčerajšnji številki o veliki akciji strokovno organiziranega delavstva v Zagrebu za razširjanje lista. Ko se Je pred 20 meseci začel komisarijat na Hrvaškem, Je moral vsšaTt Ust vložni visoko kavcijo, da je smel izhajati. Takrat so strokovne organizacije založile 5000 K za »Slobod-no Riječ« in Jej tako omogočile izhajanje v najhujšem času. Sedaj ni potreba več te kavcije, ker so zavladale na Hrvaškem zopet ustavne razmere. Na konferenci 6. januarja so pa izjavili zastopniki organiziranega delavstva, da po-darijolfeh 5000 K svojemu listu. To Je pač sklep ki kaže ljubezen delavstva do svojega lista v najlepši luči. Zastopniki organiziranega delavstva so pa izjavili tudi na tej konferenci, da bodo v najkrajšem času pričeli smotreno agitacijo za razširjanje svojega dnevnika in upajo pridobiti več sto novih naročnikov. Pred vsem bodo vso skrb obrnili na to, da bo vsak odbornik, naj bo v strokovni ali kakšni drugi organizaciji reden naročnik socialističnega dnevnika.
—	Sodrugom po Slovenskem toplo priporočamo, da posnemajo hrvaške sodruge v agitaciji za svoj dnevnik. Uspešna agitacija za list Je mogoča le od moža do moža. Vsake volitve nam pokažejo, da nas je lepo število. Kdor je res socialen demokrat, ta ne sme prav nič odlašati z agitacijo za »Zarjo«.
— Družabni red po božji volji tirja dan za dnem žrtve iz proletarskih vrst. V novoletni noči Je izvršila delavska žena Frančiška Re-ckova v Pragi samomor in umorila Je tudi svoja dva sinova. Reckov« Je poslala socialno demokratičnemu praškemu listu »Pravo Lidu« pismo, kHe pretresljiv dokument za današnji družabni red po bcŽJi vofjt.-Reckov a piše: »Silen duševni boj sem bojevala! Končno sem uvidela, da so *se vse moje nade izjalovile, da Je bil brezuspešen ves moj trud, dobiti pošteno delo in pošten zaslužek; Nič več nisem mogla gledati trpljenja svojih ubogih otrok in svoje velike nesreče nisem mogla več prenašati — in prodala sem postelje, perilo in obleko iz boljših časov. Kljub temu, da sem napela vse sile, da ohranim življenje otrokoma In sebi, se je točno oglasil glad v hiši. Nič več ne morem gledati trpljenja mojih otrok in ko dobite te vrste, ne bom več med živimi. Vem, da me bodo ljudje obsojali in kleli, a ne morem drugače... Vedno sem gorela za Vaše strankine ideale In s čitanjem Vaših strankinih listov sem izpopolnila pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Na Vaše liste sem bila naročena in trudila sem se, da vzgojim otroke v socialističnem duhu. Kako se mi smilijo, ubožci! Ali umoriti Jih moram!! Zakaj, če bi umrla le jaz, kdo ve, kako bi blodili po svetu brez vodstva materinega in očetovega. Kako sem se že veselila v duhu, da se bosta nekoč borila za veliko stvar, ki je bila tudi moja, za interese socialno demokratične stranke! Ali tuja ženska in končno za delovni proletariat današnji nemogoči družabni red, ki mi jemlje možnost do življenja, čeprav bi tako rada delala, je kriv moje nesreče in nesreče mojih ubogih otrok. In tako sem sklenila z življenjem ker to je edini izhod iz tega nemogočega položaja, v katerega sem zašla po nedolžnem. Zdravstvujte! Vaša stranka pa, ki se edina briga za delovno ljudstvo in ki pomaga nesrečnikom, naj zmaguje povsod! Vaša Frančiška Reckova«.
— Poslanec VVastian obdolžen tatvine.
Okrajno sodišče v Gradcu zahteva od državnega zbora in štajerskega deželnega zbora izročitev državnega poslanca Wastiana zaradi tatvine. Graška knjigotržnica Leuschner in Lubensk^ je zahtevala od graške policije intervencijo proti Wastianu, ker je ta vzel več knjig od te tvrdke, a jih ni-plačal. (Pri poslancu zahtevajo samo »intervencijo«, proletarec mora takoj v luknjo.) Policija pa ni mogla intervenirati proti \Vastianu, ker vživa kot poslanec imuniteto in je naznanila zadevo državnemu pravdništvu, to pa okrajnemu sodišču. Pozneje
Iz Londona poročajo, da princa Wieda sploh ne veseli več Albanija — zlasti ker niso velesile še nič povedale, kaj bo z zahtevanimi miljoni. Po zadnjih dogodkih bo veselje še manjše, zakaj če tudi pride v Valono, je jasno, da ne pride kot željno pričakovan gost. Z vojaško silo bi mu že lahko napravili pot do trona, ampak v »avtonomni Albaniji« vendar ne bi mogle biti vso večnost tuje posadke, da branijo kneza pred »njegovim narodom«. Battenber-govo slovo od Sofije se lahko ponovi tudi drugod; zdi se pa celo, da Je Arnavtom še bolj priljubljena tista manira, ki so jo Srbi porabili za Aleksandra in Mašo.
Perspektiva s to blaženo Albanijo Je pro-kleto mračna in naše očetovstvo nima nobenega razloga, da bi bilo ponosno vpričo tega otroka. Grof Berchtold se jezi na Turke; bolje bi storil, da bi varoval svoje zdravje, kateremu Je Jeza škodljiva, pa prepustil Albanijo Alban-ccm. Naj gredo po kneza magari v Deveto deželo, po denar pa v Koromandijo. Nas naj puste pri miru, mi pa njih, pa bo najbolje — vsaj za nas.
Je izjavila tvrdka, da ni hotela naznaniti Wa-stiana in da smatra zadevo za rešeno, ali ta izjava ne izpremeni prav nič na teku stvari.
— Tudi pred sodiščem na Reki bodo razpravljali o Čudežih Vodiške Jobance. Z Reke poročajo, da se je pričela tam akcija, ki naj poišče vse one, katere so osleparili in ogoljufali kapucini s pomočjo Johaničnega »trpljenja«. Kadar bo dovolj materiala, naj pride stvar pred sodišče, da se dožene, če so patri v resnici aranžerji sramotnega sleparstva. Od reškega sodišča pričakujejo tudi da bo preiskavo in razpravo vodilo tako, kakor je treba, ne pa tako formalno kakor ljubljansko sodišče.
— Tiskarji stavkajo! To mnenje se širi v javnosti, ki pa Je popolnoma napačno, ker so vendar princlpali pomočnike izprli — tiskarji so torej brezposelni; stavkajo pravzaprav pa le principali! — Dalje se zaletava »Slovenec« v tiste tiskarne, ki so odpoved preklicale in podpisale provizoričen tarif, in čveka o »pretiranih zahtevah tiskarskih pomočnikov« ter jih primerja s kaplani. Kaplani Imajo za svojo službo, za Svojo odgovornost in zmožnost že svojo plačo, tiskarji pa zahtevajo za svojo odgovornost In svojo zmožnost svoje pJačilp! Miir-li stavci duševno zaostajajo za kaplani? Ako so morda tiskarji za spoznanje bolje plačani od drugih delavcev, vendar nimajo več nego zaslužijo? Ni-li prizadet poleg njihovega telesnega tudi duševen trud! Slovnično morajo biti izobraženi, zmožni v jezikovno mešanih krajih vseh dotičnih deželnih jezikov, ustmeno in slovnično! (Na Slovenskem se zahteva torej dva in cek) tri jezike na Primorskem!) Ustrezati morajo nadalje vsem zahtevam moderne tehnike. Na vsak način si morajo torej, osobito stavci, ako hočejo odgovarjati slovničnim in tehničnim zahtevam in ako si hočejo trajno služiti vsakdanji kruh, nabavljati drage tehnične in slovnične knjige, ter ves prosti čas posvetiti svoji duševni Izobrazbi. Tako Je torej. A to se tiskarjem prav nič ne upošteva, niti se ne priznavajo Jako nezdrave okolščine njihove naporne službe. Kaj pa še! Njih plačilo so le strupene psovke in hujskanje Javnosti zoper nje. Krščansko-socialni in tudi nemško-prote-stantovsko-nacionalni »prijatelji« delavstva mažejo po svojih glasilih o »pretiranih zahtevah tiskarskih pomočnikov« ter Jih obrekujejo in blatijo kot uničevalce te obrti in kot nevarne socialiste. Le kulantnejše tiskarne so podpisale tarif in ugodile njihovim upravičenim, a skromnim zahtevam.
■— -Blago srce gospoda Bamberga. Krokodilove solze je prelival gospod Bamberg takrat-ko jc »moral« odpovedati svojemu tiskarskemu osohju. Vs^k posebej se Je smilil gospodu Bambergu, seveda, saj pa to tudi ni malenkost — sredi zime brez zaslužka. Kdo ni bil takrat prepričan, da gane usoda tiskarskih pomočnikov gospoda Bamberga v dno duše. Da ima gospod Bamberg res blago srce, je iznova dokazal: Gospod Bamberg Izplačuje invalidnemu pomočniku, ki že od julija 1912 ni več aktiven, iz domače blagajne tiskarne Bamberg tedensko podporo po 5 K. Zadnjo soboto pa gospod Bamberg ni pustil več izplačati podpore invalidnemu pomočniku! Blaga podjetniška, duša!
— - »Slovenec« hoče oblajati tiskarje v javnosti. češ, da je njihova organizacija najnevarnejši socialno-demokratski element. Hoče jo na vsak način razbobnati za strankarsko, v resnici pa Je tiskarska 'organizacija skozinskoz strokovna in kot taka se bori sedaj s kapitalisti. Kakšnega političnega mišljenja aH prepričanja da so posamezni člani te organizacije, to pa »Slovenca« prav nič ne briga!
— Nesramno laže »Slovenec«, ko trdi, da Je nastal v »Učiteljski tiskarni« konflikt zaradi tiskarskega tarifa, ker o kakem konfliktu ni duha ne sluha! Pika.
—■ »Posvečuj praznik!« To tretjo božjo zapoved prav posebno spoštuje Katoliška tiskarna. Svoje kruinirje, »šuštarje« in mladoletne vajence Je naganjala vse svete božične
praznike, da so ji garali! Te uboge slabotne vajence izmozgava, uničuje jim mlade moči in izpodkopava šibko zdravje in jim ne privošči počitka niti ob svetih praznikih! Izprto osobje pa je na ccsti. — Kšeft je kšeft!
— Ne more drugače — »Slovenec« namreč. Je pač tako navajen. »Na roko« iti komu mu ni prirojeno, najmanj pa menda res delavstvu, osobito če ni njegovega političnega kova. Tiskarske zahteve se mu zde kratkomalo krivične, pretirane, a Iz katerega dobička pa le zrastla ona majestetlčna stavba poleg jubilejnega mostu, katero tako radi bahato razkazujejo? Na njej ni videti »pretiranih« pomočniških zahtev! Še več! Celo to mu ni po volji, da so bile druge tiskarne napratn izprtemu delavstvu prijaznejše in da so koncilijantno podpisale provizorični tarif. Kako strupeno piše:... v celi Avstriji so malodane poleg socialno-demo-kratičnih tiskarn podpisale edino le »Narodna« in »Učiteljska«. No, mi bi bili lahko zadovoljni, ako bi bile vse te, ki so tudi podpisale, naša podjetja! Kajpada ne bo povedal resnice, stara stvar! Brezdvomno bo »Katoliška« tudi pri tem človekoljubnem činu stopila zadnja v akcijo (če bo!), ko ji že to ni všeč, da so druge čutile bolj pošteno in previdno vzdržale svoj obrat v ravnotežju. S svojim zlobnim pisarenjem, škodoželjnim in nesramnim, kakršnega se ne poslužuje noben drug list, jih namerava indirektno pripraviti do tega, da bi preklicale svoj podpis in tako oprale njega pred javnostjo. Je pač čin njegovega okusa. Čedalje bolj se profanira! Kaj nc: »... stari urednik Ekar« se ne glasi lepo — a služi mu za odejo... Iz Kopitarjeve ulice za bomo slišali najbrž še kaj lepšega, mogoče je vse... — »Narodna« in »Učiteljska« so se že izkazale, »prijatelje delavstva« se pa o »Katoliški« še ne more reči. In kako hinavsko omenja: »— seveda na papirju —« — gotovo, v korita ne piše vsak! Sicer pa tozadevno pisarenje ni toliko njegovo in njegove stranke, kolikor bolj od par gospodov — tiskarskega kalibra, ki so pa vsled same častihlepnosti in prevzetnosti že pozabili, kaj so še pred kratkim sami bili, in danes z obrnjeno sulico podirajo to, kar so hoteli svoj čas pomagati graditi. Ilustrirajo svoj značaj: pa se lahko prigodi, da znajo gg. lastniki enkrat spregledati, koliko je vreden. — Boli ga. da »Dan« omenja, da sta izmed vseh slovenskih listov edino »Slovenec« in tržaška »E-
vjema popolnoma z resnico. Sic*r pn teinu ta lamentacija? — Ako ve, da se bori s krivico, je lahko miren: pravica zmaga — toda le poštenim potom. Kaj pa. Če se gospodje že zavedajo, da so jo »polomili?« ... V korist brezposelnih pa opozarjamo: Ne želi svojemu bližnjemu — slabega! Značajem — naš poklon!
— Krščanska morala. V tukajšnjem bogatem in strogo krščanskem podjetju Je Sel neke sobote pošten delavec za svoje pošteno delo prosit skromnega povišanja svoje tedenske plače. Ošabno sta ga sprejela v pisarni dva »visoka« gospoda. (Eden izmed teh gospodov jo je moral že radi razkrinkane moralne čednosti odkurlfi.) »Prosim, gospodje«, prične delavec ponižno, »za povišanje tedenske plače vsaj za eno kronco! Poglejte, draginja, oženjen, doma Sena in pet otročičev . . .* — »Ha-ha!« sta se )šabno zasmejala. »Kaj pa to nas brigat čemu p a vam Je treba otroki Zakaj pa ste tako neumni! Mi vam ne moremo pomagati!« S temi plemenitimi besedami sta odpravila svojega delavca, zakonskega in družinskega očeta, skozi vrata . . .
— Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko ima svoj XII. redni občni zbor v nedeljo, dne II. jannarja 1914, ob 10. dopoldne v dvorani hotela »Ilirije« v Ljubljani. Tovariši, udeležite se občnega zbora polnoštevilno.
— Društvo Jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, priredi nocoj ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije »Zlatorog« prijateljski sestanek, na katerem predava tov. Pečar o reviziji zadru«. Tovariši, udeležite se sestanka polnoštevilno. Odbor.
— Občni zbor podružnice »Svobode« za Rakek bo v nedeljo 1!. Januarja ob 3. popoldne v gostflnl g. Matije Oabrenja na Rakek« z običajnim dnevnim redom, SodrngJ na Rakeku, agitirajte za obilno udeležbo!
— Ljubljanski šahovski klub Ima v soboto dne W. t. m. v restavraciji pri »Zlati kaplji«. Sv. Petra cesta 25, točno ob pol 9. zvečer svoj II. redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Pr Ha telil šaha dobrodošli.
— Podružnica LJublJanal. avstr, društva drž. uslužbencev vabi tem potom, še enkrat na obisk jutrišnje veselice. Plesni venček se prične točno ob 8. zvečer s sodelovanjem godbe pešpolka grof Beck št. 47 iz Gorice. Vstopnina je 1 K. obleka promenadna. Ker je čisti dobiček namenien ublažitvi bede onnmoglih članov oziroma njih vdov in sirot, naj nihče ne zamudi posetiti jutri v soboto dne 10. januarja 1914 to prireditev. Ako ni bilo komu pomotoma dostavljeno vabilo, vabljen je prav prisrčno tem potom.
— Umri! so v Ljubljani. Frančiška Fišter žagarjeva žena, 37 let. — Josip Krošelj, sin želez. premikača, 7 mesecev. — Franc Zaletel, mestni delavec, 64 let. — Alojzij Ljubič, mestni ubožec, 78 let. — Anton Piteri, kleparski pomočnik, 48 let.
— Predavanje In shod v Idriji. V soboto, dne 10. t. in., ob 9. zvečer priredi društvo »Splošna mladinska zveza« v Idriji javno predavanje v pivarni pri »Črnem orlu« z sporedom »Pomen in potreba dramatike za delavsko ljudstvo.« V nedeljo, 11. t. in., pa se vrši ob 9. dopoldne v ravno istih prostorih javen rudarski shod z dnevnim redom: 1. Pomen ustavnosti za delavstvo in volitev v rudarsko zadrugo. 2. Slučajnosti. Poroča obakrat sodr. Etbln Kristan iz Ljubljane.
— Dopis iz Žlrovske okolice. V nekem listu, ki je po žirovski dolini zelo razširjen, smo či-tali pred kratkim vprašanje: »Kje so žirovski liberalci, ki so nekdaj zmagovali pri volitvah?« Odgovor je kaj lajiek. Postali so omahljivci, ker jim je bilo njihovo prepričanje manj sveto in vredno, kakor pa hipni dobički. In kadar so v stranki omahljivci, je razpad gotov. Kako so se čudili ljudje po žirovski dolini, ko so pričeli žirovski liberalci leta 1906. — zidati cerkev v Zireh! Liberalci so se ročno poprijeli dela za zidanje cerkve in ko so kopali temelj, ko so vsi ljudje videli, da mislijo liberalci resno, tedaj so se jim klerikalci tako smejali, da bi bili kmalu popokali in osoljene besede Je bilo slišati o političnem prepričanju gotovih ljudi. Ta akcija je precej omajala ugled liberalcev v žirovski dolini in klerikalizem se je pričel bolj bahato razvijati. Da ni klerikalizem v naši dolini še tako razširjen, kakor to žele njegovi agitatorji, to so pokazale zadnje volitve. Klerikalci dohro
dinost« uprla zahtevam pomočnikov. To se veda. a* h tasuptsje velika moč in zato so naš 1
farji na novega leta dan z vso silo agitirali v cerkvi za »Domoljuba«. Ta agitacija v ceritvJ pa naj zdrami tudi žirovske socialiste, da bodo začeli tudi krepko agitacijo za »Zarjo«. Saj nam vsake volitve pokažejo, da nas je vendar nekaj v naši dolini in dolžnost slehernega je. da ne izraža svojega političnega prepričanja le ob volitvah, temveč da se organizira in naroči na »Zarjo«, čitanje razbistri marsikaj in dobro bo, čc bomo tudi v žirovski dolini boljše spoznali tiste ljudi, ki so se nam ob času zadnjih volitev kazali za edine »ljudske« prijatelje, namreč naše klerikalce. Doma so največji demokratje, v državnem zboru pa glasujejo proti vsem ljudskim zahtevam. Na delo torej, da bo postalo tudi pri nas bolj jasnol
— Smrtna nezgoda na železniški progi. V soboto zvečer se je vračal Iz Grosupljega posestnik Jožef Gruden iz Spodnje Slivnice domu. Pot domu je ubral ob železniški progi. Bil je na eno oko slep. Ko Je bil že blizu Spodnje Slivnice ga Je zgrabil osebni vlak št. 2316 in ga treščil z vso silo ob stran. Gruden je priletel z glavo na kamen in obležal na mestu mrtev. Gruden zapušča sedem nepreskrbljenih otrok.
— Pretečeno leto le umrlo v Llubllanl 1178 oseb, za 32 manj kakor leta 1912 in za 194 manj nego leta 1911. Skoraj 58 odstotkov lani umrlih oseb Je umrlo v bolnišnici, hiralnicah in ubožnicah. Vsled hladnega poletja ni bilo lansko leto tako velike umrljivo«« med otroki kakor	je	y	ne(je|j0 jakob Drenškl, na-
jemnik na Železnem pri Podsmreki. Šel je v Deseniško. da bi obiskal svoje sorodnike. Ko se je vračal, je spotoma oslabel in prosil pri neki hiši v Podsredi, naj ga vzamejo v toplo sobo. Prošnjo so mu odklonili, mož Je ostal na dvorišču, kjer Je oslabel in se zgrudil ter zmrznil.
— »Žrtev odlične gospe«, drama Nordisk-film-Co Iz balkanske vojne v 4 dejanlih, v kateri igra glavno vlogo svetovnoznana tragedi-nja Betty Nansen Je poleg 5 drugih krasnih slik na sporedu kinematografa »Ideal«. Nadalje predvaja se še izven sporeda zabavna veselo-
igra »Kako sem se poročil«, v glavni vlogi znana komika Gigetta in Rodolfi. V soboto velikanski kriminalni roman »Senzacijski proces« ali »Eno minuto prepozno«, v treh dejanjih, in amerikanska veseloigra »Vojna v miru«.
Za resnico.
Roman.	r
Spisal JožefLaichter.
(Dalle.)
»Pa nikar se ne bojte, ne bom uničeval. Ne
znam dosti sovražiti In zato je treba znati
zdo sovražiti.«
»Vi ste se strašno hspremenili. Soumare,« je vznemirjen dejal Iva«. »Tako niste govorili pred dvemi leti.«
Soumar Je iznova skomizgnil. Nato Je podal Ivanu roko, hoteč se posloviti.
»Pojdite z manoj«. Je vabil Ivan. »ostanite pri na«, dokler «
»Ne. hvala vam.* le odbil Soumar. »Tako ral ne ustrežete. že nekako poskrbim zase.«
To Je rekel v naglici ln ne čakaje odgovora se je hitro oddaljil.
XVI.
Ivan Je nekaj časa topo zrl za njim. Potem Je polagoma korakal domu.
Razgovor Je vzbudil v njem vprašanja In •dvome, s katerimi se Je mučil na Borih in kateri so se mu sedaj v odločilnejših trenotkih vračali.
Seveda mnogo Je že preje — takorekoč nehote preklical od svoie preteklosti. Ze takrat, ko le prišel Kačerovskrmu povedat, da ne bi mogel moriti, je bil na lovi poti. V ječi pa je
vedno napredoval, dasi ga Je često naslajalo in omamljalo načelo: »Zob za zob. oko za oko.« Združivšl se sedaj s Kačerovsklm zaradi izda-vanja ženskega lista Je le znova potrdil, kam smeruje njegov razvoj.
In vendar ni bil tako popolnoma trden v svojem prepričanju, vendar n! še izgovoril poslednje. neovržene besede. Se vedno se Je čutil odvisnega od vsega, kar ga le časih prevzemalo. Pravzaprav v nlegovi glavi ni bilo dovolj jasno. Deloma je živel v njem vedno ideal tiste države, kakršno Je imel v mislih pred dvemi leti, deloma le bil to še tisti zračnejši raj dobrega in popolnosti, o katerem Je sanjal še za gimnazijskih let.
Ideal države se mu ni zdel nedosežen, ovire Je videl le v gospostvaželinosti in nepravičnosti. ki znasilule narod, ki ne privošči narodu možnosti samostojnega razvoja. In zato je smatral za potrebno odstraniti oviro, zlomiti nasilJe. da bi prišlo novo življenje, nov svet.
Toda ideal dobrega in popolnosti ga le odvračal od nasilnosti. Ta ideal ni eksistira! samo zato. ker so bili vsi liudie nepopolni, vsi lludie bi se morali preroditi, da bi nastal tak raj. In vrhu tega že tretji navadni. vsakdanH. materialni svet. kakor ga ie videl na prvi pogled pred saboj. svet. s katerim se je že enkrat hotel pomiriti, v katerem se Je že potarlial. na-zivale se civilizirano zver in smatrajoč to za pravo, v Čimer je kipela animalnost
Žepni koledar
za delavce in prometne uslužbence je izšel.
Sta fersko.
— Ojstro. V tukajšnjem rudniku se je zgodila zopet velika nesreča. Pri skopavanju gorskih mlinov je padla približno dva kubična metra velika kamnita plošča na rudarja Martina Potočana. Zmečkala mu je spodnji del telesa. Ponesrečenec je skoraj izkrvavel. Ko so odvalili skalo z njega, je bila prva njegova beseda »Kaj bodo moji otroci in žena!« Omenjeno bodi, da Potočan že ni dobil skozi petnajst let niti vinarja plače v gotovem. On je delal, dobil »fa-sungo« pri rudniku, včasih tudi premalo (ker se med mesecem vstavi), bil je čisto navaden suženj Trboveljske premogokopne družbe. In tako napravo hvalijo gotovi ljudje, zlasti davčni urad, kj je potrdil dodatek k službenemu redu, da se sme odtegovati od plače tudi znesek za živila. Samo ta slučaj zadostuje, da se vsak prepriča, da je rudar navaden suženj, ako nakupuje svoje potrebščine v rudniškem skladišču. Skozi petnajst let je robotal samo za hrano, in ni videl niti vinarja. In potem pravijo, da je današnji družabni red pravičen l? Ponesrečenca so oddali takoj drugi dan v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Trst.
— Jugoslovanska socialistična mladina naznanja vsem svojim članom, da bo v nedeljo 11. januarja ob pol 10. dopoldne v dvorani via Aplarl St. 12 prvi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: I.a) Pozdrav predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika, d) či-fanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Predlog o povišanju mesečnih doneskov od 30 na 40 vin. 3. Pomen mladeniških organizacij. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. — Volitev odbora se vrši od začetka občnega občnega zbora do izčrpanja tretje točke dnevnega reda. Voli se z glasovnicami, ki jih dobe člani od 3. januarja naprej v društvenih prostorih. — Odbor naznanja, da se vrši še ves ta teden vpisovanje novih članov tamburašev ™ da je v pondeljek 12. januarja ob 8. zvečer prva vaja za nove tamburaše. — Vse sodružice in sodrugi, ki so se vpisali v tamburaški zbor, so vabljeni, da gotovo ta dan pridejo in da privedejo s seboj še nove člane. — Oni mladeniči in gospice, ki žele sodelovati pri dramatičnem odseku, so tudi vabljeni, da pridejo v pondeljek ob 8. zvečer v društvene prostore.
— Domišljavost tržaške »Edinosti« presega že vse meje. Revica si domišljuje, da ljudje jočejo po njej, da brez nje ne morejo niti živeti. Zares moramo priznati, da občutijo tržaški Slovenci pomanjkanje »Edinosti«. Občutijo pa to tako, da se vesele. Pomislite. Tržaški slovenski narodnjaki, ki niso bili z »Edinostjo« nikakor zadovoiini. so Jo vendar »iz narodne dolžnosti« kupovali, pregledali naslove člankov in notic in jo potem vrgli v koš. Narodna dolžnost }e torej zahtevala precej malo. Sedaj pa, ker »Edinosti« ni. je odpadla tudi ta obveznost na veselje tržaških slovenskih narodnjakov, pri katerih opazujemo, da so t »ostali, odkar ne izhaja »Edinost« pametnejši, treznejši in bolj zdravi. Ako bi bila posledica tiskarskega gibanja, da bi »Edinost« sploh prenehala izhajati, bi bila to največja sreča za ves slovenski narod. Za 1000 odstotkov bi si brez nje povišali vpliv pri tujih narodih. Manjši bi bil vpliv policijske oblasti pri Slovencih in pamet bi s tem izgubila svojega najpredrznejšega sovražnika.
— Političnim pristašem na znanje. Sedež političnega odbora je v Delavskem domu, II. nadstr. vrata št 28 (Železničarsko tajništvo), kjer je vsak večer od pol devetih do pol desetih en odbornik političnega odbora članom na razpolago. Tem potom torej poživlja odbor vse člane, da vršijo napram stranki svojo prvo
dolžnost s tem, da plačujejo redno strankin prispevek, še le potem lehko zahtevajo od političnega odbora, da deluje za stranko. — Pri blagajniku političnega odbora dobe člani tudi »Žepni koledar«, katerega priporočamo vsem članom. Ni dovolj, da pripovedujemo, mi smo socialni demokratje, marveč vsak, ki je resnično socialni demokrat, mora svoio stranko v vsakem oziru podpirati, ter Jej dajati možnost, da vrši svoje naloge. Zdaj smo v začetku leta zato pa vabimo pristaše stranke, da urede svoje članske prispevke. — Blagajnik političnega odbora.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. V nedeljo, 11. t. m se uprizorita v deželnem gledališču dve veleza^ bavni burki, ki sta želi po vseh večjih gledališčih sijajne uspehe, in sicer se igra popoldne ob 3. pri premieri dne 1. januarja z velikanskim uspehom uprizorjena burka »Navihanci« ob znižanih cenah zadnjič v sezoni, na kar še enkrat opozarjamo, posebno odre po deželi. — V glavnih vlogah so zaposlene dame Bukšekova, Gjorgjevičeva, Wintrova, Oorjunova iti ga. Juvanova, ki igra neumno deklo Spelo, katero je pri premieri izborno kreirala. Glavno moško vlogo igra g. Skrbinšek, v večjih vlogah so zaposleni še gg. Peček, Šest in Drenovec. Predstava se vrši pod spretnim vodstvom g. Pov-beta. Konec ob četrt na 6. — Zvečer ob pol 8. pa se igra na novo naštudirana burka »Oj t? tasti«. Ta igra je repertoirnl komad dunajskega dvornega gledališča, ki ob vsaki vprizoritvf napolni gledališče. Sploh pa sta obe burki polni komičnih zapletljajev, in kdor se rad zabava in smeje, odide zadovoljen iz gledališča. Glavno vlogo senatorja igra topot namesto g. Danila naš karakterni bonvivant g. Peček, ki se je pred kratkim povrnil od vojakov in bo odslej zopet redno nastopal. Glavno humoristično vlogo (dr. Gehringa) igra g. Pavl*®, MH*©rba. cha g. Šest, njegova soprogo ga. Bukšekova ostale.vio*c so v rokah dam VVintrove, Juvanove in Gjorgjevičeve in gospodov Skrbinški in Groma. Burko je vestno naštudiral režiser g. Skrbinšek. Konec ob tričetrt na 10.
f
Pošljite naročnino,
če ie še niste!
DEŽELNA ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE SOC. DEM. STRANKE V GORICI
sklicuje
— zaupen sestanek
vseh sodrugov iz Gorice in okolice, ki bo v
nedeljo, dne 11. januarja 1914
ob 10. dopoldne v dvorani »Delavskega doma« v Gorici, ulica Treh Kraljev, fetev. 16, s sledečim
dnevnim redom:
1. I5oročila.	1
2. Naša politična organizacija.
3. Raznoterosti.
Ker Je ta sestanek zelo važen za nadaljuj razvoj naše politične organizacije na Goriškem, je dolžnost vsakega sodrnga, da se udeleži tega zborovanja.
Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici.
Op. Zborpvanifi SH vrši na podkvi $ 2 *bo-rovalnega zakona.	___
Zadme vesti.
GRAŠKI PODŽUPAN — SOCIAUST.
Gradec. 9. Na snočnji seji graškega občinskega sveta je bil sodrug Ausobsky z 31 glasovi proti 7 Izvoljen za druzega podžupana.
GOSPODJE IN POSLANCI.
Dunaj, 8. Danes dopoldne Je predsednik gosposke zbornice knez VVindischgrfitz obiskal predsednika poslanske zbornice drja. Sylvestra. da bi se z njim pogajal zaradi skupne komisije odposlancev obeh zbornic, ki naj bi konferirala o nasprotjih zaradi davčnih zakonov. Knez Win-
Ti trije problemi so zadevali v njem drug ob druzega. Časih je Ivan skoro že videl pot, vodečo proti izhodu, pravzaprav Je bil, ne da bi bil vedel, že na poti. toda bilo je tu mnogo postajic in ovinkov, in tako se Je pogosto dogajalo, da sploh ni videl predse. In tu se ga je lotevala nepotrpežljivost. mahoma ie hotel uteči iz raja. Pa biJ Je včasih i malodušen. Videl je, da je sam v sebi razdvojena, uboga bitost. da Je danes dober Jn plemenit, da bi bil danes pripravljen žrtvovati vse i življenje svoje za druge, da se mu vse zdi tako krasno ln vzne-šeno, a Jutri da Je hudoben, da zadivja v njem nekaj neplemenitega, da bi sam počenjal nasilje in z nasiljem si pridobival, da se mu zdi vse žrtvovanje samega sebe čisto nepotrebno In brez namena. »Sploh pa, za koga se žrtvovati? Za vse, za vse ljudi se žrtvovati? Saj jih mtl ne poznam — to Je tako himerlčno.« In blodile so mu misli o popolni ničevosti vsega po glavi.
»I ta priroda 1 ves mir vse. kaj Je
to? Vse uniči samo sebe. požre se. pogoltne. Zemlla se ohladi, ljudje Jzumro. samo kak Ome-gar in Eva ostaneta ln si osladita zadnle minute z ljubeznijo. Ali Je torej kal ali nič? Kal sem laz v vsem tem — v tem ogromnem niču?«
XVII.
Te misli je v njem zopet izzval razgovor
S Soumariem. »Podvizati in podirati in-------------
le podirati? In zato sovražiti?«
Zavidal je v duhu KaČerovskemu, češ, kakšno formulico življenja je on našel, da se je mogel tako pomiriti z vsem. da more mirno in polagoma iti. ne da bi morda videl, da je na konci pravzaprav vse ničevo. »Ali Je pa morda baš to tista umetnost, hoteti si izboljšati življenje, hrepeneti po njem z vso silo in vendar
biti uverjen ?«	 ^
»Je-li torej res popolnoma »enrogoc tak boljši svet?«
Za nekaj ča»* st Je dejal:
»Da. podreti, zaravnati vse. Izruvati s korenino vred in potem morda---------------------v
tem ima Soumar prav.«
Napotil se je naravnost h KaČerovskemu. Pripovedoval mu je. »A. to je strašen položal«, je pravil, »človek bi tako rad vzletel, pa ko vidite, da se ne d& nič realizirati----------po-
vejte mi svoj recept, po katerem živite! Toda čemu vprašujem? To je vse neumnost. Saj spoznavam čisto dobro, kaj in kako. razumevam, kaj vas vodi. mene siJi to na Isto cesto, samo da se jaz ne morem povzpeti čez nasprotla. katera divjajo v meni. Jaz moram najpreje vse podreti. premagati sam v sebi------------in	potem
se oddam vsemu s polnim prepričanjem. vem, slutim v sebi. da pridem do tja. toda dospeti moram brez najmanjših dvomov.«
(Dalie.)
dischKriitz ie izrazil željo, naj bi poslala v to komisijo vsaka zbornica po devet članov. Dr. Svlvester jc odgovoril, da bo to iz tehničnih razlogov nemogoče, ker morajo tudi male stranke dobiti zastopstvo v komisiji. Treba bo torej, da izvoli vsaka zbornica po 26 članov v komisijo.
ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA.
Dunaj, 9. Ministrski preds. Krof Sttirgkh le povabil češke stranke za torek, 20. t. m., ob 10. dopoldne, nemške poslance za isti dan ob 4- popoldne in obe skupini veleposestnikov za 21. ob 4. popoldne na dogovor zaradi podlage, na kateri naj bi se vodila češka-nemška spravna Pogajanja.
Cehi groze z obstrukcijo.
Dunaj, 9. Češki agrarci in češki radikalci so imeli včeraj popoldne sejo. na kateri so izjavili, da bodo preprečili proračunski provizo-rij bodisi z obstrukcijo.
TOVARNA ZA OLJE ZGORELA.
Zidani Most, 9. Včeraj ob pol 4. popoldne je izbruhnil ogenj v Wertheimerjevi tovarni za olje. V kratkem je bila vsa tovarna v plamenih, vsled česar se je primerilo tudi več eksplozij. Alarmirali so takoj požarne brambe po vsej okolici, ki pa niso mogle zmagati požara. Ob pol '• zvečer se je pripeljala s posebnim vlakom Požarna bratnba iz Celja, ki pa že ni imela kaj reševati, ker je že vse zgorelo. Škoda je velika, toda večinoma pokrita z zavarovalnino. Veliko število delavcev ie ostalo brez dela.
TOVARNA ZA FILME ZGORELA.
Dva mrtva, mnogo ranjenih.
Dunaj, 8. V tovarni za filme »Gaumont« na MariahilierstraBe Je ob 9. dopoldne eksplodiralo nekoliko filmov. Plamen se Je hipoma razširil in planil do strehe. Našli so dvoie ožganih trupel. Dognali so, da Sta zgoreli dve uradnici zavarovalnice »Austria«, ki ima v prvem nadstropju pisarno. Več oseb je ranjenih.
Trije mrtvi, pet ranjenih!
. Dunaj, 9. Snoči je izmed onrh, ki so bili vče-ut t>0^'aru v tovarni za filme poškodovani, * J. r‘i Nemec, ki je bil vposlen v pisarni tvrdke, umrl. V bolnišnici je še pet težko poškodovanih.
ZABERNSKI PROCES.
Strassburg, 9. Včeraj se je zaključilo doka-v procesu proti polkovniku ,n laltnantu Schadtu. Zastopnik obtožbe je predlagal, nai se polkovnik R e u 11 e r oprosti obtožbe, da sl je prilastil eksekutivno oblast, zaradi omejevanja svobode in zapiranja ljudi v pandursko klet, pa predlaga sedem dni Moora. Za lajtnanta Schadta predlaga, naj se oprosti obtožbe zaradi omejevanja svobode in kalitve hišnega miru, zaradi telesne poškodbe na naj se obsodi na tri dni zapora. Razsodba se razglasi v soboto ob 10. dopoldne.
SOCIALISTI V BAVARSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Junakovo, 9. Na včerajšnji seji bavarskega deželnega zbora je socialno demokratifini poslanec S c h m i 11 ob priliki debate o vojnem Poračunu omenil zabernsko afero ter ostro napadel nemškega prestolonaslednika in pruskega vojnega ministra.
ENVER BEGU NI TELEGRAFIRAL.
Berilu, 8. Pariški »Figaro« Je pravil, da Je nemški prestolonaslednik lani. ko Je bil Enver best obdolžen, da Je umoril vojnega minTsrra wa-zima, brzojavno pohvalil Enver bega. Wolffov urad Je pooblaščen za izjavo, da nemški prestolonaslednik sploh ni nikoli brzojavil Enver begu.
LJUBA ALBANIJA!
Obsedno stanje v ValonL
n . 1'ra*on^ Včeraj se Je vrnil iz Brlndlslja penlr Aga iz Orabenov, ki ga smatrajo za enega •zmed kolovodij upornega gibanja, zaradi katerega ie razglašeno obsedr o sta.ij« »'"o Je prišel V Valono, so ga takoj aretirali.
Berchtold se tolaži.
Dunaj, 9. V tukajšnjih dlplomatičnih krogih so prepričani, da se Je ekspedicija Izet paše ponesrečila, ker so oblasti v Valoni pravočasno nastopile proti Turkom. Sicer pa ni verjetno, da bi bile velesile priznale Izeta, tudi če bi bil res razglašen za albanskega kneza.
Izet ]e vojak.
Carigrad, 9. Turška vlada odklanja vsako odgovornost za načrte Izet paše, ki ni več tur-Pfci vojni minister. V vladnih krogih mislijo, da Prevzame Izet vojno ministrstvo v Albaniji.
da ni	ampak	vojak. Izet
Uo	V«-
Princ Wied kandidira.
Berlin, 9. Po zanesljivih informacijah vzdr-«ije princ Wied svojo albansko kandidatura kljub dogodkom v Valoni.
TURČIJA.
Enver beg penzlonlra oficirje.
. Carigrad, 9. Novi vojni minister Enver beg “ **°slal doslej 33 divizijskih generalov. 40 bri-K»dnih generalov. 12 polkovnikov generalnega ®«ba in 76 drugih polkovnikov v pokoj. Med »Pokojenimi sta tudi maršala Zekl paša in Ibrahim paša. Med oficirji, ki so imenovani na njih
mesta, so tudi Nemci polkovnik Bronsart von Schellendorf, general Liinan von Sandern in drugi.
Tudi SukrI Je vpokojen.
Carigrad, 9. Med generali, ki jili je poslal Enver beg v pokoj, je tudi branitelj Odrina Šukri paša.
Novi vojni atašeji.
Carigrad, 9. Skoro namesto vseh dosedanjih turških vojnih atašejev so imenovani novi. Le na Dunaju in v Berlinu ostaneta dosedanja.
SUFRAŽETKE PRI KRALJU.
London, 9. Zensko politično društvo, osred-nja organizacija sufražetk, je sklenilo poslati deputacijo h kralju Jurju s prošnjo, naj prepove trpinčenje političnih zločink na Angleškem In naj dd ženam volilno pravico.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V JUŽNI AFRIKI.
Pretorija, 8. Vse podružnice železničarske zveze so dobile nalog, da prično o polnoči s stavko. Ministra Smuts in Malan ter šef policije so po končanem ministrskem svetu odpotovali v Johannesburg.
Razredni boj!
Pretorija, 8. Oblasti so izdale poziv, naj meščanstvo organizira prostovoljne brambovske čete. Popoldne so zaprisegli že mnogo prostovoljcev.
Generalna stavka?
Pretorija, 8. Člani strokovnih zvez izjavljajo, da se razglasi v soboto generalni štrajk,
če se dotlej ne doseže sporazum.
Poslano.
*
Cenjenim gospodom žurnalistom okrog dnevnika »Dan«.
Lansko spomlad vlekli ste me mnogo po ^e"da« se tedaj nisem hotel mnogo z ČP zadovoljil sem se s samimi popravki, ker sem pač računal na to, da bo kompetentno sodišče resnico dognalo in razsodilo.
Vam sem predložil listine, iz katerih bi se bili lahko o resnici prepričali. S pričetka ste omahovali: Enkrat ste bili za resnico, pa zopet proti njej. Zmagala Je vaša slabša stran ter ste gromadili laži proti meni še potem, ko ste bili od sodišča poučeni, da ne delate prav. Pozneje niste hoteli objaviti sodnih razsodb.
Ne vem, kako se to strinja z ljubeznijo do resnice, katero imate vedno na Jeziku.
Na to ste nekaj časa ponehali. Menda so vam vendar imponirale obsodbe, ki so sledile druga za drugo.
Kakor iz vaših predalov sledi, imate zelo usmiljeno srce. Ali so se vam smilile žrtve Plan-karjevih in vaših natolcevanj?!
Do sedaj izdane razsodbe okrajne sodnije v Ljubljani se glase v izvlečku:
1. 31. maja 1913 U III 189/13/7 potrjena od druge inštance:
Zakrajšek Anton, posredovalec v Ljubljani, kriv je prestopka žaljenja časti v smislu § 488. k. z. storjenega s tem, da Je pred kakim mesecem v gostilni Lovro Šarca na Dolenjski cesti pravil o zasebnem obtožitelju dr. Franu Po-Čeku, da Je dve ženski na kant spravil, pisal da Je le par pisem, se malo semintje peljal, pa da so stroški toliko narasli, da jima Je prodal 6000 K vredno posestvo, pa da še ni bilo zadosti, da ste morali ženski še ribati, da sta Počka odslužili. ter kazaje fotografije posestev dr. Počeko-vih pravil da bo dr. Poček pravdo proti Plankarju zarubil, da se bodo intabuMralf na njegova posestva in da do icmnt« nlih; obsodi se v kazen 14 dni zapora poostrenega z i postom na teden.
2. 7. oktobra 1913 U III 349/13/4:
Korenčič Alojzij, delavec v Rudniku, kriv
Je prestopka v smislu §§ 487. in 491. k. z. storjenega s tem. da Je v vlogi na c. kr. deželno sodnijo v Ljubljani z dne 10. junija 1913 pisal
0 zasebnem obtožitelju dr. Franu Počeku. da Je odvetnik, ki hodi na kolodvor kmete čakat, da Je zaračunal v nekem ekspenzarju 1400 K, a mu Je sodišče adjustiralo le 300 K. da pri dr. Pbčeku ne more biti vse v redu. da le slišal interesantne stvari o njem, da Je sklepal v hotelu Lloyd-Tauses pri cvička in šampanjcu neko pogodbo, da Je dalai kmetom v vino šampanjec, ko so se že navlekli, da ga Je dr. Poček pripravil ob vse premoženje; ter se obsodi na kazen 5 dni zapora poostrenega z 1 postom in
1 trdim ležiščem.
3. 7. oktobra 1913 U III 354/13/4:
Zajc Frančiška. Ljubljana, Dolenjska cesta, kriva je prestopka po § 487. k. z. storjenega s tem, da Je v svoji izpovedi pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani rekla o zasebnem obtožitelju. da je ta nekoč povabil njo in njenega moža v svojo pisarno, predložil jima eno belo polo papirja in Jima rekel, naj podpišeta, ne da bi pri tem kaj drugega povedal, vsled česar Je ona podpisala, ne vedoč, da podpiše menico za 362 K: obsodi se v kazen treh dni zapora.
4. 11. novembra 1913 U III 299/13/17:
ia r,r»cIrt>*«L Ant0£- delavec v Kresnicah, kriv
da^e v svotil*!	k-	*•	Urjenega	s	tem.
J	c*	kr-	državno pravdni-
Y v	,0-maja 1913 očital za-
sebnemu obtožiteljn dr. Franu Počeku da je
po njegovi zaslugi ob vse imetje prišel’ da ga
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
je zasebni obtožitelj mamil, da je vsled zapeljivosti in po njegovi krivdi on in njegov brat zgubil premoženje, da ju je na beraško palico spravil. sebe na njihov rovaš okoristil, da je s svojini nezakonitim postopanjem zgrešil svoj poklic, kakor nekako sramotno postopal, da Je njega in brata gmotno uničil, in govoril o oropanem imetju; in pa s tem, da ie, zaslišan pred c. kr. okrajnim sodiščem v Litiji, dne 20. maja 1913 in 26. junija 1913 kot priča rekel o zasebnem obtožitelju. da si je na njemu še do danes nepojasnjen način lastil pravico do njegovih premičnin, da se je dal od njega speljati po obljubah, da je opustil izpodbijanje domika pri zdraženju posestva Poganek, da zasebni obtožitelj ni spolnil dane obljube, da bo ustavil tožbo naperjeno proti njemu zaradi zapustitve stanovanja na Poganeku in končno, da mu je zasebni obtožitelj nastavil v znesku 18.000 K račun za trud in pota v Poganek; ter se obsodi v kazen enmesečnega zapora. To kazen je druga instanca glede krivde potrdila, kazen pa znižala na tri tedne zapora.
5. 14. junija 1913 U III 245/13:
Kozina Franc, pečar na Gllncah, kriv Je prestopka zoper varnost časti, storjenega s tem, da se je dne 31. maja 1913 izrazil o zasebnem obtožitelju v njegovi pisarni, da take surovine ni videl, kakor je zasebni obtožitelj, ter da .Je dne 13. junija 1913 v sodni dvorani v Ljubljani zopet očital zasebnemu obtožitelju med razpravo, da ie slednji surovo ravnal ž njim; obsodi se na 10 K globe, za slučaj neizterljivosti ria 24 ur zapora.
6. 14. junija 1913 U III 233/13?
Keber Ivan, Tacen pod Šmarno goro, kriv je prestopka po §§ 488. in 496. k. z. storjenega s tem, da je očital zasebnemu obtožitelju goljufijo In ga tudi še na drug način sramotil; obsodi Se v globo 50 K, za slučaj neizterljivosti na 5 dni zapora.
7. 13. Julija 1913 U III 306/13:
Sterkovič Mate v Ljubljani, kriv Je pre-
stpka po § 491. k. z. storjenega s tem, da Je zasebnemu obtožitelju rekel: »Ce vas niso naučili Kranjci poštenosti, vas Je bodo naučili Hrvatic; obsodi se na globo 25 K, za slučaj neizterljivosti na 48 ur zapora.
8. 7. oktobra 1913 U III 439/13/3 potrjena od druge inštance:
Novak France iz ISke vasi št. 93 kriv je prestopka po § 491. storjenega s tem. da Je U. septembra 1913 rekel zasebnemu obtožitelju: »Saj ga poznamo, kakšen Je dr. Poček«; obsodi se v denarno globo 25 K, v slučaju neizterljivosti na 5 dni zapora.
9. Z razsodbo C. kr. okrajne sodnije v Litiji z dne 25. julija 1913 U 344/13/4, potrjeno od druge Inštance, bila Je krivim spoznana prestopka zoper varnost Časti in obsojena na dva dni zapora Angela Skubic iz Kresnic, ker mi Je očitala, da sem fajn gospod, da lepo zdelavam, da bom prišel pred porotnike.
To Je dosedanji deloma posredni, deloma neposredni uspeh hujskarij. katere ste započeli s Plankarjem proti meni. Vsled vaših člankov so biil nekateri mnenja, da sem »vogelfrel«. da tedaj smejo mene obrekovati In žaliti, kolikor Jim ljubo.
Glavni krivec In drugi še dobijo svoje plačilo.
Dosedanje kazni so deloma zelo nizke, ker meni ni bilo za maščevanje, marveč le za to, da se sodno dožene brezprlmerna hudobnost gotovih elementov.
Človek bi mislil, da po takih obsodbah vendar le pridete do spoznanja resnice. Pa ne. V svoji božični izdaji 8t. 720 priobčili ste »Povest Amerfkanca«, to le tistega Anton« Skubica, ki je thobil za svojo brezmejno častUtraJo 3 tedne zapora.
Ali vi to razumete?
Ne. ne razumete.
Zakaj pa ne razumete?
To povem Vam Jaz. Kakor se v vašem listu lahko skoraj dan na dan bere. nočete nobene oblasti nad sabo poznati. Vi hočete biti prva in zadnja inštanca. K nesreči pa imate vedno
druge nazore, kakor zakonito obstoječe oblasti.
Gospoda, vi ste pošteni, milosrčni, sploh imate vse najlepše lastnosti, jaz pa sem klerikalni razbojnik. Vsaj tako se mora soditi iz vašega lista, osobito pa iz vaše »povesti Amerl« kanca«.
Ker je temu tako in nič drugače, stavim vam sledeči predlog:
Jaz sem sedaj res kolikor toliko lastnik posestev Jožefa Plankarja, ki so po njegovih trditvah vredna okrog 600.000 K, posestvo An-, tona Skubica, ki je vredno ne vem koliko, in dveh hiš Frana Weilgony. ki ste tudi lepega denarja vredni. Vse to dam navedenim trem možem nazaj, ako mi povrnejo moje gotove Izdatke ter me oprostijo vseh nadaljnih plaČlL Sami seveda tega ne morejo, ker nimajo potrebnega denarja. A vi ste tako milosrčni! In premožni ste tudi, vsaj imate list, ki vam nese, kakor vedno bobnate, težke tisočake, imate tudi dovoli kredita. Priskočite tem možem na pomoč, dajte jim toliko, da mi povrnejo gotove izdatke, drugo se bo že doseglo. Od tega, kar Jaz dobim na ta način, podaril bom vam lepo vsoto, da boste zamogli še marsikaterega revčka osrečiti.
Ako pa nimate toliko — o vašem dobrem srcu ne dvomim —, da bi na tako cenen način Izročili zopet navedenim ono premoženje, na katerem se jaz solnčim potem imam drug predlog. Kakor se vidi iz vaše povesti Amerikanca In drugih. Imate v osebah Jožefa Plankarja In Antona Skubica neprekosljive romanopisce, tragikomike itd. osobito za indijanerce. ki so za otroke silno Interesantna paša. Nastavite ta dva pri svojem listu kot nove zvezde Žurnali-stike ter jim plačujte letno vsaj 10.000 K. Jaz sem pripravljen Jima Izročiti vse nfuno premoženje, kolikor ga bom mogel obdržati, kakor hitro izplačata moj Imetek v letnih obrokih.
To ponudbo pa morate nemudoma sprejeti, ker se zna zgoditi, da bi jaz pozneje tnkaj vam dane obljube ne mogel spolniti.
Ako moj predlog (ta ali oni) sprejmete, boste pokazali, da ste res blage duše, obenem se boste pa prepričali, da tak klerikalec, kakor sem Jaz, ni najslabša duša na svetu. Ako pa ne sprejmete nobenega izmed mojih predlogov, vkljub temu pa še naprej mažete papir z ame-rikanskiml povestmi, mislim, da ml ne boste zamerili, ako vam bom zaklicat; »»Podle duše, nehajte že vendar enkrat moriti tiste, ki vam nič hudega ne storž.«
Ljubi Jana, 3. Jan. 1914.
Dr. FRAN POČEK.
!■!■■■  .... II!	■	■■	     ■■!■■!!!	■■
Odgovorni urednik Etbin K r Is m.
Izdala In zalaga založba »Zarie«.
Ti«-Vn -1’Čitellska tiskarna« v Ljubljani.
SANATORIUM
ZA-NOTRANJE
LJUBLJANA-
PRMJRU
MENSKEGA
DanaaaaDOoaonnaaaDaaaaaiinoDCiDaiiDDna
Kmečko delavska gospodarsk. zadruga V Dobravljah na Goriškem
r. z. z o. z.
Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno-žino dobrega In naravnega vina svojih za* a družnikov. Za pris nost od zadruge prodanega " m	vina	se	jamči.
Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec.
□
□ g
sl
Danaoaoaaoaaaaaananaaanaaaniii]0UDiin
Mesina hranilnica ljubljanska
Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana
Denarnega prometa koncem leta 1913 Vlog.................................
Rezervnega zaklada...................
K 700,000.000 — 43,500.000'— 1,330.000 —
n
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4tt
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
INJoQHi1a ,. .Podpisani sem prevzel dobavo kruha (komisa) za domobransko vojaštvo A	“r	naznanjam slavnemu občinstvu, da se ta tečni, na francoski način
občinstvo, zlasti na ««• -notn .1.	, razProdaja tudi na drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno
«. uri 7VP^r	«g-goseničarje in kavarna^, da je pri rnaui dobiti vsak dan izvzemši nedelje in praznike ob
v Ljub-na kvas
uri zvečer zadnje sveže pecivo
nedelje in praznike
Jean Schrev.
Potniki
v severuo in južno AMERIKO
se vcadjo sedej le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-l\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
MjnovcjiM brzopartriki s (hrena vrthricama, ikUrKM rumUjav«, krtzIKnln brzojavom, m katerih J« ta vsakega potnika preakrbHeao, de dob) d«volj domafe km« t ritoa, uvet krati, poetelje, kopal) ItA
S
52
S
Z
E
z
s
MtaMumrimiiMT nnr wnwnatijw«»iaB»«Bwwa»a8BBBaaMi
Odhod parnikov: ——---------------------
r. Ameriko mko soboto, v Južno Anteriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pr! glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
 -----------Kolodvorska	ulica	štev.	26.---------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s ten;, da je v svoji seji dne 9. svečana 1918 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestuje]© od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do SO dni je obresti prost. Cez SO dni do (3 mesecev sc imajo računati obresti po 6 odstotkov r.	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej,
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. -« Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira j remoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
Načelstvo.
Družinski kruh i
svoje prihranke svojemu zavodu.
S
■
s
s
■
■
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1‘75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
■ ■
H g—-»*S H
HB |	B	a
m
12
■
S
m
m
m
S
n
m
Ml
M
m
■
g
Si
m
m
l
S
*
IS'
m
e
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
n=o
r. z. z o. z.
■BPKMWaW
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	n
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	u
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	času.
••
*•
I
		
		
Konsumno društvo za Ljubljano
1—b in okolico
1 i' - ^
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
jj hranilne vloge članov po 5 Vlo 2 2! S.
D Dosedanie stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne! v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
£ ~ Nadzorstvo.	Načelstvo.