Jxhaja IrikrainaietUri: ttiorekjčeMelt, soboto. / GLASILO tLOYUIKSQA issued threetimes a weak Tues day f Thursday Sadurday. ŽTEV. (No.) 145- KATOUiKKGA DBLAV8TV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORN E""DRUŽBB SV. MOHOR TA V rwir Attrv CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER, 8, 1923. LETO (VOL.) I* Zmešnjava v kongresu končana. REDNI REPUBLIKANCI PRIŠLI DO KOMPROMISA Z "USKOKT ALI S TAKOIMENOVANO REPUBLIKANSKO RADIKALNO MANJŠINO. — ZA PRED|SE-DATELJA JE IZVOLJEN FRIDERICK H. GIL-LET. — LA FOLLETTE NAPRAVIL REKLAMO ZASE. AMERIŠKE YESTI. j JUGOSLOVANSKE NOYICE; Po treh letih .našli "mrtvega" moža; Washington. D. C. — Naša sedanja vladna večina, ki vladaj. Združene države, to je republikanska stranka, ni več tako edina, kakor je bila ob začetku sedanje vlade, ko je nastopil predsednik Harding. Takrat so bili vsi republikanski poslanci krepko združeni in so terorizirali celo državo. Zadnje čase se je pa v stranki znatno spremenilo. V eč poslancev se ie uprlo I.odge-je- vi diktaturi in strankinemu absolutizmu in pokazali voditeljeiji rope. To se je posebno občutno pokazalo ta teden, ko se je se-*el naš parlament ali kongres k rednemu letnemu zasedanju "Uskoki/' kakor se imenujejo uporniki republikanske stranke, so nastopili krepki) iti združeno in vzeli republikanski stranki absolutno večino. Razkol se je pokazal pri volit vi predsednika ah govornika ('\speaker-ja") zbor nice, Uskoke vodi \\ isconsm-ski poslanec La Follette, ki se! pripravlja na velik politični na-j skok na predsedniški stolček pri! volitvah prihodnje leto. Zato je nastopil sedaj tako odločno, ker j mu bo to služilo pri kampanji.i Prva dva dni zasedanja zbornice' so zato, porabili, da bi 1 >i 1 i prišli do kakega zaključka, vendar kar ni sit). Nekateri so celo pre roko-1 vali. da sploh ne !><> šlo, da se bo moralo zasedanje prekiniti, ker ne bo 111» gnče dobiti kake vladne večine, s katero bi se dalo. spraviti pod streho vladne zahteve. Vršila so se-podajanja in posvetovanja skoraj dan in noč Vsi "pacifisti" in "dobrički" 1 kongresa so delovali s polno pa-' r 30 dnevih /e lx» moral pa zoj*:t najti sporazum. ali se bo pa zopet vladni *troj ustavil. Najbrže bo treba novega premoga naložiti, dobro podkuritu pa bo zopet šlo. RAZMERE Y NEMČIJI, Nova vlada se pripravlja za resno delo. — Prihodnji torek bo imenovana komisija za pogajanje s Francozi. Berolin. — Novi kabinet pod načelstvom dr. Marxa pripravlja svoje načrte. Marx ima zbrane okoli sebe najspretnejše eksperte v ekonomiji in drugih strokah kot svetovalce, na katerih nasvete ho gradil svoje načrte za ekt nomsko preureditev države. 1 Vroča se. da so v parlamentu dvignili precej prahu med naci-, onalci in komunisti, ko je prišel na dnevni red predlog za polno moč sedanji vladi, katero priporočajo meščanske stranke. Tudi so glasovali proti predlogu oboji. Parlament je odločil, da se začne s sodnijskim procesom proti Adolf Hittlerju in generalu Lu-! dendorffit prve dni v mesecu januarju prihodnjega leta. Iz Wan ne y Westfaliji se poroča, da so včeraj izbruhnili krvavi izgredi, v katerih je bilo sedem oseb ubitih. Izgredi so se pripetili radi demonstracij, ki so jih \prizorih brezposelni. Policija jim je h< tela demonstracije j zahraniti in prišlo je d»j pobojev I irezposelni dt►bivajo podporo, ki pa nikakor ni zadostna za življenje. Pričakujt* se v kratkem šc hujših izgredov. Herolinska borza je včeraj naznanila. da st* je nemška marka dvignila za 50 odstot. I — Washington. — Prezident-; Kratke politične vesti. Coolidge je v svojem otvoritve-; Belgrad. — Jugoslovanski nem govorn pred kongresom ob-i klub je energično nastopil in razložil svoj namen, v katerem preprečil redukcijo sodnega o-se strinja z predlogom za zniža- sobja v Sloveniji. — Poslanec nje davkov. Nasprotuje pa voja-| Žebot je ponovil v parlamentu skemu bonusu, kar je bilo priča-[ staro žalostno resnico, da s^ da-kovati. Obenem odobruje med- vek plačuje samo v Sloveniji v narodni tribunal in je zato, da Srbiji pa malo ali pa nič. — Dr. postane Amerika član takegaj Kulovec je vladi navedel več tribunala. j slučajev, da ima za vse denar le' — Washington. — Takoj po za kmetijsko zadružništvo v' otvoritvenem govoru med odmo- Sloveniji ga nima. Povedal je ra-| EDWARD SAILSTAD POTEGNIL JAVNOST IN OBLAST* DA JE ZGOREL. — V RESNICI PA JE D J AL V KOČO MRTVEGA MOŽA, KI GA JE IZKOPAL NA POKOPALIŠČU TER NATO ZAŽGAL HIŠO IN POBEGNIL. ri so se začeli politični voditelji posvetovati, kako bodo nekateri vodili boj proti raznim Coolid-gejevem načrtom. Kajti veliko jih je, ki se z niegovimi načrti prav nič ne strinjajo. — IndianUpolis, Ind. — Guverner Warren T. McCray se nahaja v jako slabem položaju. Političarji govorijo, da bo podal rezignacijo kot guverner. Drugi pa zopet pravijo, da zna priti cela stvar pred senat države Indiana, in da bo moral na zagovor radi njegovih finančnih zaplet-Ijajev. — Chicago. dikalni vladi v parlamentu da Slov enci niso dolžni na korist Srbov gospodarsko propasti. — Vlado se je te dni prijelo, naj se nikar ne vmešava v grške notranje zadeve. Nasilje Orjuncev. Dubrovnik. — Orjunci so nastopili z orožjem in težko ranili hrvatskega delavca Marko Ivan-koviča, nakar je čez tri dni umrli vsled hudih ran. -o-- Napa, Calif. — Na svetu se ._ dogajajo vsakovrstne stvari. Pri UPORNI DUH NA GRŠKEM. raznih zvijačah se svet danda- '— nes vsega posluži, samo da si1 _ - odpre pot e v občinskem svetu. tero je prišlo do 1000 žena. Na -o- seji se je dalo ženskam direk-: Blagoslovljenje novega zvona, tivo za agitacijo za prihajajoče Želimlje. — Na Martinovo ne-predsedniške volitve. j deljo se je vršilo slovesno blago- — Sterling. 111. —Tukaj je u-< slovi jen je novega bronastega mrl David R. Liewellyn, ki j#*zvona„ ki smo ga baje najstarejši moški v celi o-, viške zvonarne. kolici. Umrl je v starosti 95 let. Liewellyn je dospel v Sterling na prvem železniškem vlaku, ki je pripeljal v to mesto leta 1856. — Sioux City. Ia. — Trije dečki, ki so se igrali na bregu reke Missouri so našli v vodi kake tri metre od brega mrtvo truplo. Ko so oblasti mrtveca potegnili na kopno so našli prij njem indentifikacijo, da je doma! iz Omaha. Nebr. — Adrian. Mich. — Demokra-I ti bodo postavili za predsedni-j škrga kandidata Henry a Forda za primarne volitve, ki se bodo vršile prihodnjo spomlad. — Richmond, Mo. — Cel tr-1 govski blok je uničen od požara, ki je izbruhnil na nepojasnjen način. Med drugim je zgorel tudi poštni urad. Materialna škoda sega do $250.000. — Omaha, Nebr. — Zvezni sodnik J. \V. Woodrough je včeraj razsodil pri nekem procesu.j da suhaški a.gentje nimajo pravice izdajati " warrantov," kakor tudi ne istih deliti obtožencem. Sodnik pravi, da suhaški a-gentje niso javni uradniki in vsled tega nimajo te pravice/ — Cleveland1. O. — Vojaški major A. V. Dalrymple iz Texa-sa je predvčerajšnjim dolžil Ku-kluksklane pred tukajšno trgovsko zbornico, da so nevarni elementi konštitucionalni vladi.i Major je baje imel že več slučajev s Klani. — Brownsville, Pa. — Neznani banditje so odpeljali na treh tovornih trnkih 17 sodov stare viške, ki je bila pod nadzorstvom Vandergrift Distiling Co. Skladišče so straiili trije stražniki, katere so banditje premagali in zatem izvršili svoj napad. Odpeljana viška se ceni do $50.-000 vredna. — Fort Worth, Tex. — Deževje in sneg je povzročil po za- na Icr— mjju samo še z absolutistična-^ močjo. Priprosto ljudstvo si žela govern 11 podjetju, ki ga "je vodil ]i"dovlade, dočim reakcionarfi v Kan Claire. Wis. Zato si je '!SCe S ^snim režimom, omislil tak le načrt. Na poko-'kl Je. vla?aI za ca5a Konštentt-pališču je izkopal mrtveca nje-'!13: Seda,jna .yIada fe sicer gove velikosti, ga položil v ne j ZUJe na krmiI»> tr**<1 samo rad« ko njegovo kočo in potem je ko-' kcr ,ma svoJ° ^slombo tt čo zapalif. Sam pa je bežal in.armadl- se skril. Na ta način si je mis-! Iz mesto Vodena se poroča,, lil bodo našli človeka sežganega da so cxlkrili veliko komurnstič-mene ne bo. in to bo dalo po- no zaroto, proti sedanji vladi, vod. da bodo mislili, da sem zgo- Namen komunistov je bil zavrel. Žena pa bo lahko zahteva- sti uporni duh med vojaštvo• Ia mojo zavarovalnino in bo pla- in s pomočjo teh potem nastopa-čala dolg. Zmenjen je bil pri te- ti proti vladi in jo strmoglavi mu načrtu s svojo stenografisti-j Toda pri vojakih so se opeidii. njo, katero je ljubil in katera je Ti so jih takoj izdali in šesfafe- tudi šla za njim in ga potem na njegovem potovanju spremljala. Hodila sta okrog kot poprav-Ijača pisalnih strojev. Po svetu se je izdajal pod imenom King-stona. Tako je minilo tri leta in oblasti so bile m erjene, da je mož zgorel. Njegova bivša žena se je poročila z nekim trgovcem v Kan Claire in zahtevala zavarovalnino za rajnkim možem. Družba se je nekaj časa upirala in sodnija je ukazala plačati zavarovalnim) vdovi. Zavaroval ninska družba je na to vložila priziv na okrožno prizivno chi-caško sodišče in zaslišanje se je vršilo zadnji mesec, ki pa je bilo zopet preloženo in še ni rešeno. Iiivša Sailstadova žena sedaj set komunistov je bilo prijetih, ki bodo postavljeni pred vojaško sodišče. -o- PAPEŽ POMAGA NEMŠKIM" REVEŽEM. (Dalje na strani.) Berolin. — Sv. Oče Pij XI. je nakazal nemškim škofom za moč nemškim katoliškim siromakom 350 tisoč lir. Tako pokaže katoliška cerkev vedno usmiljenje dr- siromakov neglede kake narodnosti so! Pa bo zof>rt tetka P rosveta prikobacala iz svoje luknje na Lavvndale, pa f>o pribila čisto "resnico", da cerkev je proti revežem in da zatira revne delavske sloje! Tetlcs se je zadnje čase tako navadite potvarjati in lagati, da je sirots. od samega lažnjivega klepetanj?« j že čisto škrbasta ! Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze" s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 100 — Lir. .. 200 — Lir .. 500 — Lir .. 1000 — Lir ... $ 5.10 $ 9-85 $23-75 $46.25 . . in župnik Josip Erker je obha- padnem delu države silne popla- jal 13. nov. ob 10. uri v stolnici ve. Cele pokrajine pravi poročilo} svoj zlati mašniški jubilej. so pod vodo. — New York. — Na največjem hotelu na Broadway so pro-hibični detektivi včeraj zaplenili 8 tisoč zavojev kanadskega piva. Kaj bodo storili s pivom poročilo ne pove. -o- Tatvine pisalnih strojev. Ljubljana. — Od maja ^iese-ca do novembra je bilo v Ljubljani ukradenih 12 pisalnih strojev. L~zmovičev se ne da izslediti. 500 — Din.....$ 6.45 1000 — Din. .... $ 12.55 2500 — Din.....$ 31.25 5000 — Din.*____$ 62.00 10.000 — Din.....$123.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po mož*-nosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav-Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem. Vam _vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark # 70 — 9th Avenue, New York, City. EDINOST (UNITY.) L*h&ja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company »«49 West aand Street, ^ CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. OTAROČNINA: Za Združene Države za celo leto................$300 Za Združene Države za po! leta................................$i-5o Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evtfopo za pol leta .... $i-7S "--BSCRIBTION: For United States per year ............................$300 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _____2__Chicago. Canada and Europe for half year.. $i-75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do ta. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne " torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tudi vas STARI naslov. S tem prihrani*^ nam mnogo dela. ^Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office st Chicago. III., under the act of March 3rd 1879. _**BP7~OST* \ takega pričakoval ' Je pa treba vzeti na znanje, da so razmerje v Nemčiji skrajno neugodne in da ne bo nič čudnega, če n. pr. prfde že jutri vest. da je tudi nova vlada dala slovo vladnemu šimeljnu in se umaknila v ozadje. Vendar eno je. da je ta nova vlada edino in zadnje upanje za splošno pangermansko zvezo, ki je energično živela od Bismarkovih dni naprej. Čigava bo konečna zmaga. + + + + * * IZ SLOVENSKIH NASELBIN * + * + + — Družinsko pratiko se dobi Sv. Jurij v So. Chicago. Letos so se pa enkrat postavile dekleta v naši naselbini. Kaj pa je vendar bilo? Imeli smo dne 24. novembra samo en večer cer- kveni fair, ki je bil letos nepričakovano dobro obiskan. In. ta večer je tudi finančno dobro uspel. Zanimiva točka je bila posebno ta, ko se je razglasilo, ko-likgso za kontest nabrale 3ekle-__. ta. Aliss Jennie Špan je bila pr- v ... . 1 j., 1 t. 1-1- t • . . va in je nabrala na kontest Z veliko pozornostjo je sledil sleherni državljan boju. ki $I_>o4.5o lmenovana je prva, ki nastal te dni v kongresu, ko so se zbrali kongresniki za 68-ti je Sp]Qh iznierilikah vedno glasovali, da ostanejo stara pravila v veljavi In' h° še nadaljevalo, je že marsika-če se vpošteva n*d 90 odstokov starinov v republikanski stran-' !ercT pr1emo^}x fci tudi za stara pravila, potem ni nobenega strahu da bi jih* yT Zacttk°"! decembra je *do spremenil. Progresivni aH radikalni b& kakor ga že We imenovati ne bo štel pri tem nič. kvečjemu bo v tem slu-' pet Tmamo lepo jasno nebo nad aju nastopal starinom za zabavo. j seboj. Pregovor starih ljudi pra- Taka je ta politika, ki ne bo povzročila ničesar drugega, ka-' vi: "Dež in veter pred Božičem kor to. da se bo s tem zapravilo precej časa in z njim tudi koplje jamo rad mrličem." Ker precej ljudskega denarja. Progresivci pa bodo kmalu izpregleda-! ®mo imeli dosedaj le par deli, da so jih stari konservativni lisjaki temeljito potegnili s tem. ževnili dni, zato se ta pregovor so jim rekli: zmagali ste. | gotovo ne bo uresničil to zimo. Vsaj upajmo tako! — Mladeniško di^ištvo Najsvetejšega Imena priredi v nedelj o dne 16. decembra krasno igro "IZGUBLJENI SIN." V igri so spretne igralske moči, zato se lahko že v naprej pričakuje najboljšega izida. Igra se bo vprizorila popoldne in zvečer. srečen. In ta srečni človek je bil nek. neki Dalmatinec po imenu Mr. Na ta sestanek je prišel tudi Pavel Melvan. ki stanuje na 1 novo-izvoljeni predsednik K. S. Nemško poslednie upanje. Nemčija je podobna v današnjih dneh hiši, pri kateri no-oena dekla ne more ostati. Tako poizkuša vlada za vlado v Be-Tolinu a brez vsakega vspeha. Strcsemannova vlada je padla kmalu v nemilost pri magna- _______________J tu Stinnesu, ker Stresemann kot kancelar se ni pustil diktirati to prireditev bo prišel ta dan «1 Stinnesa v večjih slučajih. Nastopil je z novimi metodami,! tucli posebni govornik, organiza-\i se mu pa tudi niso obnesle. Zahteval je neomejeno diktator-' tcT mJacteniških društev Najsve--tvo. katero se mu je deloma podelilo, a samo diktatorstvo ni' Imena Quiffley gimna- vse. Ko je Stresemann hotel pokazati svoje politične možnosti j kj h° imeI an^leški govor je Stinnes mobiliziral vso svojo finančno moč. brez katere ie v' ** "f®* tmlfdenice; ^akor tudi - Je za odrastle bo zanimiv. Sloven- iinančnem oziru država nič. Zato je tudi Stresemann takoj popustil 111 končno sprevidel, da je najbolje, da vlado prepusti dru-^emu. ki bo morda bolj priljubljen med vsemi nemškimi razredi kot on. Odbrali so Dr. Marxa pristaša in vnetega zagovornika klerikalne stranke. Dr. Marx, če tudi denunciran od sovražnikov klerikalne stranke ni mož brez zmožnosti, kakor ga opisujejo 7 nasprotnih taborih. Na znanje je treba vzeti to dejstvo, da se je katoliška Bavarska že docela odtujila od celokupne nemške države. Stresemann jo ni mogel potolažiti dasi je poizkusil vse. Torej če tudi je ta politični manever formiran po Stresemannu je poleg vsega Dr. Marx edini faktor, ki je v stanu kot vodja 'klerikalne stranke priti do kompromisa z Bavarsko, ki tvori važen del nemške države. Če bi prišlo do tega, da Bavarska postane popolnoma samostojna in od Nemčije neodvisna, tedaj gre vsa ostali Nemčija h neizogibnemu razpadu. To je torej politika nemških političnih voditeljev, da se ohrani pangermanska t veza, sicer bo šlo delo velikega Bismarka v franže. Zato bo naloga nove vlade stabilizirati pangermanski spo-razum, zediniti vse politične struje, ter tako pripraviti teren za bolj šo bodočnost nemške države. Zato sicer vidimo danes Stresemanna \ Stinnesovi družbi in oba skupaj v družbi klerikalnega voditelja Dr. Marxa. Vsi trije so med seboj načelni sovražniki, a so toliko gentlemani da SO na načelno sovraštvo pozabili, ko se gre za obstoj p^nger-»lanstva. \ tem oziru je za občudovati nemške politične voditelje. N. pr. od Jugoslovanskih državnikov bi zastonj kdo kaj K. [. Mr. Anton Grdina, kateri je seboj pripeljal tudi še več drugih Clevelandčanov; Mr. John Žulič, Mr. Strniša, Miss Josephine Menard, kateri omenjeni so nastopili na odru v dvorani dr. Domovina in nam povedali zelo mnogo lepega in koristnega. Ljudje so jim burno-ploskali in pritrjevali. Dovolijo! naj mi torej tukaj, da se jim vi imenu vseh katoliško-mislečih rojakov v našem mestu in okolici srčno zahvaljujem za obisk s želji . da se ob priliki kot naši nam bližni sosedje zopet o-glasijo pri nas. Zelo človeka veseli, ko more ob taki le priliki stisniti roko svojemu sorojaku enakega mišljenja, enakih idej ter se prijateljsko, neprisiljeno ter podomače pogovoriti. Iz srca prihajajoče ovacije Vam Mr. Grdina ob tej priliki naj Vam tudi služijo v zadoščenje za napad na Vas od Vašega lastnega sobrata. Ljudje in članstvo je za Vami ter Vam želi največjega vspeha na polju, na katerem ste začeli in boste delovali, ker vse preveč se je med nami katoliškimi Slovenci dosedaj uresničeval rek: M ož z besedami pa brez dejanj. je kakor poln vrt plevela. A. Okolish. —<>- sko javnost v Chicago se že sedaj opozarja na ta dan. da se v obilnem številu udeleže lepe prireditve, ki jo bodo priredili naši mladeniči Najsv. Imena. — Mr. Martin Cvenk organist naše cerkve sv. Štefana in pomožni upravnik pri Edinosti je te dni mogel za par dni v bolniško postelj, kamor ga je položil hud prehlad. Upati je, da kmalu ozdravi in se vrne na svoje mesto. — Mr. Ivan Zupan urednik Glasila K. S. J. K. je nas poklical telefonično včeraj iz postaje gredoč v Cleveland, Ohio, kamor se seli z Glasilom, ki bo od- ............__ slej izhajalo tam. Ker mu oseb- rejeni duhovni — svoje trebuhe; no nikakor m bilo mogoče priti med te spadajo seveda tudi patri DUHOVNIKI IN L A JI KI, ČI- TAJTE KAJ PRAVI PRO-SVETA. ^ štev. _;86. Prosvete se čita dobesedno med drugim tudi to le: "Vsi farji so enaki. Vse vere humbug. Vse cerkve grabijo. Nobena cerkvena organizacija ne da od sebe niti ficka, zato kar znosijo njeni nevedni verniki v njeni nenasitno bisago. Kdaj ste že culi, da bi dala kaka cerkev kaj ljudem, če ni videla pri tem, da bo žetev zanjo potem tisočera? Vsaka cerkev je tiranska, ki zatira zlasti delavske sloje. Vse, kar je kdo dal tej ali oni cerkvi, je mrtev kapital, s katerim si rede njeni 'hlapci' — pre- raznih verskih humbugarjevf ko ne bo več videlo v cerkvenem hlapcu svojega malika, ko bo kupovalo napredne, poučne in znanstvene knjige namesto masnih bukvic in podobne cerkvene šare." I Ponatisnili smo, da bodo tudi tisti, ki so do danes Prosveti prizanašali videli kaka nevarna pro-tiverska kača klopotača je ime-, novani list za nevedne ljudi, ki ne znajo s svojim lastnim razum« m ločiti dobrega od slabega.'. Pred1 vsem pa javno vpraša-, mo, ako je naši duhovščini prav.' da se kaj takega piše med slovenskim narodom v Ameriki in to v listu, katerega tudi mnogo J še kolikor toliko katoliških Slovencev podpira ?! -o- Vandling, Pa Že precej časa je minulo kar! sem vam poslal zadnji dopis iz| te naselbine. Toda g. uredniki naj nikar ne zameri, ampak naj . upošteva to, da je tukaj nas bolj malo in zato se ne zgodi toliko novic, kakor tamkaj, kjer jih je dosti. Delamo za silo. Včasih smo tudi kak dan doma na počitnicah. seveda neplačanih, ker pre-mogarski baron je nas prav nič ■ne poznajo ako za nje ne vihtimo krvavo svojih krampov pod j zemljo. Kar dobimo od njih moramo resnično krvavo zaslužiti. Nekaj se čuje, da bomo stalno! delali do drugega leta, ko poteče pogodba, drugi pa zopet pravijo, da !><> nastala še preje stavka. Naj bo že kakor hoče, dobrega j ne bomo dobili nič preveč. I)e-! lavec je trpin, ki mora plesati.! kakor mu bogatini žvižgajo. Vsake kvatre nas pa tudi ka-; ka bolj vesela novica zadene.j Družini Mr. in Mrs. Anton ()-, peka je prinesla gospa Štorklja krepkega sinčka. Naš Tone je sedaj jako ponosen na svojega; malega princa. Družini prav is-j kreno častitam ! Vse drugo je pri nas po sta-: rem. Kadar zopet kaj vjamem-na svoj radio vam že sporočim.; Pozdravljam Slovence sirom Amerike! Poročevalec. ( MRTVEGA MOŽA NAŠLI. (Nadaljevanje s 1. strani. ) omožena z nekim Mr. Ross Ri-| chardsonom je zelo užaljena in pravi, da ne bi šla živeti nikdar! več z Sailstadom tudi če bi bil on zadnji mož na svetu. Njego-| va žena baje ni ničesar vedela o njegovem begu. Bila je docela^ u ver jena. da je zgorel. Sailstadj pa je med tem travo tlačil poj Kaliforniji, misleč, da bo vse srečno izpadlo in da bo družba plačala njegovo zavarovalnino. Sailstad je bil v Eau Claire predsednik tamkajšne družbe Phonograph Co. katera je pa bila neki v finančnih stiskah, zato jo je hotel rešiti z načrtom gori pojasnjenim. Za varoval n i i\ska družba*, ki se je upirala plačati zavarovalnino njegovi bivši ženi. je pa gotovo* hvaležna, da je odlašala tri leta.1 ker si je s tem precej prihranila po zaslugi spretnih detektivov.' ki niso njega iskali temveč nekoga -drugega, a so ga ponesreči zalotili in ga oživeli, da je od mrtvih vstal^mož, ki je bil že tri leta proglašen za mrtvega. Kaj se dandanes svet vse ne zm i si i! po slovo h njegovim starim chi-caškim znancem in prijateljem, jih torej potom te novice najpri-srčnejše pozdravlja! 4~ Slovenski trgovci in obrt- in kozli, ki vam obetajo zlate gradove po smrti, sami pa žive v razkošju in lenobi ob žuljih nevednega delavskega ljudstva. Ne cerkva, nego dobrih šol niki, ki bi radi imeli svoj oglas, nam je treba. Delavstvo bo pri-v posebni božični številki, naj šlo šele tedaj do svojih pravic sporoce uredništvu vsaj do 13. ko mu bo skrbeti le za šolske za-deCembra- ; vode, ko ne bo več v krempljih INDIJANCI PRIHAJAJO S SVOJIMI ZAHTEVAMI NA DAN. Washington, D. C. — Min-nesotski indijanci bodo sedanje-| mu kongresu predložili račun, ki bo znašal več sto milijonov. Zahtevajo namreč, da se jim plača za gozdove, za les in zemljo. -o— NOVA TOVARNA ZA ZRAKOPLOVE V LONDONU. London. — Te dni se je organizirala družba, ki bo postavila v londonskem predmestj veliko novo tovarno za zrakoplove. Družba bo začela s 4 milijoni dolarji kapitala. -o- LLOYD GEORGE GOVORI O AMERIŠKEM ZLATU. Liverpol. — Na nekem politč-nem shodu je povdaril Lloyd George, da ima Amerika praktično vse evropejsko zlato. To liko ga ima, da bi lahko svoje u-lice potlakovala z njim, je deja£ Eh, časi se spreminjajo pr. kdo bi si kdaj mislil, da Terček svojo kolono flikal Komarjevo Špelo, čez katero svoječasno rad pozabljal kot W nični zgagar. ♦ * * Sicer pa ta slučaj pokazuje d pregovor, ki pravi, da je hudič! sih muhe jedel ni fingiriran' Vsak7> stvar predno j0 iZVN šiš dobro premisli, je dejal T čar na Lawndale, ko je st na ulico, da odide v Milwai Nato se je vrnil in premi« je bolje če ostane doma. * * * Pri Narodni Jednoti je dovo-ljeno* misliti, gledati, plačevati prispevke, v srcu prav na tiho godrnjati, tako da ga nihče nt sliši, dovoljeno je tudi pohvaliti Prosveto, očanca Zavertnika Moleka že ne preveč sicer, so o-čanec radi ljubosumni. Kdorima vse take lepe lastnosti se mu d? čast. da postane ud jednote, katero jezdijo in vodijo lawndal-ske velečine. * # * Skoda, da se ne dene v5e v zapisnik, kar se govori in debatira na sejah glavnih Iawndal-skih velečin. Interesantno bi to bilo vsa i za tiste, ki dosedaj lg> tega. Hm. Del. S!, je prav toliko potrebna kot Proletarec. Manj sta potrebna slovenskim delavcem kot je vozu peto kolo. v farbarijah sta oba doma, far-bat a namreč dobro, da rešujeta delavsko vprašanje. Y resnici pa Novak in Zajec rešujeta sama sebe na račun delavskega vprašanja. Seveda, pri njih glavno ni. koga se rešuje, ampak da >e rešuje. * * * T avcarjevo poročilo o zvezi slovenskih organizacij je jako žalostno. \ svojem lastnem kon-fiteorju pravi: " . . . potrebujemo šole za našo mladino, da ?e naj za silo priuči slovenskega jezika ; da je treba tudi šol za od-raščene. da se nauče, kako dobiti državljanske pravice." Na drugem mestu pravi: 4 . . . Nas chi-cažane bo enkrat tudi viezilo. videč, da imajo povsod dni£wi svoje domove in se nam smejejo, češ, "Chicažani," pa še svoje dvorane nimajo." Tako pravi Tavčar. Pravi chi-caški Slovenci pa pravijo drugače. In sicer tako le: "Mi ima mo zase kar potrebujemo, imamo svojo lastno slovensko šolo. svoje lastne dve slovenske dvorane, imamo svojo cerkev, več kulturnih organizacij in za silo vse kar potrebujemo." Ker je Tavčar v Chicagi se bolj zelen, morda on za slovensko šolo še ne ve. To tudi ne bo. Ampak veste kdo je ta Tavča: ček? Lawndalčan je postal1 Rdeč je! Pa misli v tej domis liiji. da kar ni rdeče ni slovensko! Mr. Tavčarju bodi javno povedano, da je s tem naredil nam veliko uslugo, ker s dotičnim dopisom je nehote pokazal vso chicaško rdečo gardo, da je slednja tako revna na kulturnih m narodnih delih. da jo je sedaj lahko sram pred vsemi druginU rdečkarji po Ameriki! Koliko vpitja prihaja iz Lawn-dale v rdečih flikah. Ljudje P* Ameriki bi mislili, to so organ1' zirani ker nam dajejo taka vodila itd. Pa še ene uboge h nimajo in zraven niti ene sam« "cesarske" kamrice ne! Mr. Tavčar prav dobro ste ka* rakterizirali v svojem poročil® vso vašo rdečo naprednost, mate jo pa res, da le kaj! I - DRUŽINSKA PRATIKA. za prestopno leto 1924- cena 15c., se dobi v zalogi knjigarne, "EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chi s 1 Ameriška Slovenka. s 33 Cherryvale, Kans. Naj vam tudi jaz napišem par vrstic. za naš ženski korner, ker vidim vedno več dopisov od na-žena. Tako je prav. Zdaj. ko srno dobile svoj korner nazaj se maramo tudi potruditi, da ga bomo obdržale. Dopisnice se naj zapomnijo, da samo en dopis v letu ne bo zadostoval, da bodo radi. tega pri uredništvu držali /.a nas posebno rubriko. Vsaka, ki je zmožna pisave, naj prime Vrepko za pert* in večkrat kaj •napiše. Tako bomo ženske pokazale. da smo vredne, da se nam daie prostor v našem listu. Tukaj smo imeli dalj časa jako lepo jesen. Vreme je bilo tako prijazno, kakor prav spomladi. Danes na zahvalni dan pa je padal sneg in ga je že precej zapadlo, kar bo jako dobro za nase ozimno žito. Lansko leto nismo imeli prav nič snega, pa je bila zato tudi letna slaba. Tukaj sni farmarji so se začeli jako zanimati za mlekarstvo kar je v resnici še najbolj dobickanosno. Posebno sedaj bo mlekarstvo dobro se obneslo, ko fe dobilo tukajšne mesto svojo lastno "Cheese Factory,'* kjer vsak lahko proda mleko kolikor1 £a ima. V tukajšni katoliški cerkvi, (angleška župnija) smo imeli zadnji teden < d 18. do 25. sv. misiion. Dvanajst let bo kmalu, i ir smo tukaj 11a farmi pa nisem še doživela toliko zanimanja in veselega dušnega razpoloženja kakor zadnji teden. Mi smo edi-ni Slovenci pri tej fari in živimo 7 milj proč od cerkve. Ker -mo imeli tako lepo jesen smo skoro vsak večer peljali h misijonskim pridigam z vso družico o nas po številu. Otroci so ko-■nai čakali noči, da smo šli. Zju-*-aj smo se pa vrstili enkrat eni ' rugikrat drugi, da smo bili ta-ko vsi pri sv. maši in prejeli sv. */ akramente. Glavna pridiga je bila zvečer,' c?er je g. misijonar v priprostih besedah povedal marsikaj lepe-' in koristnega. Cerkev je bila' vsaki večer polna ljudstva. Prav oliko tudi drugovercev med nji-1 mi. Prav zanimiva stvar je bila "Que: %tion Box" kamor so dru-^overci vsaki večer metali razna vprašanja glede katoliške cerk-ve in šole in č. g. misijonar jim ie vse sproti lepo odgovarjal in obrazložil. Ker sem že tako predaleč za-vla boljše da neham. Morda se >e drugič kaj oglasim. N. S: -o- Grattan, Minn. Pri nas se ravno ne dogajajo posebne novice, ker živimo tu bolj na samem. Zato pa z velikim veseljem čakamo vsikdar vaše cenjene liste, ki nam prinašajo toliko lepega berila in novic. Dolžnost me veže, da zahvalim vse. ki so tako lepo zavrnili rdečo Veroniko, ki je v Mil-waukah svet rodila. Ko bi bila tako zmožna peresa ko ni-vem- bi tudi večkrat kaj pisala. / ^ daj res takim zapeljanim judem malo več pameti in spo-- ranja, da bi vsaj vedeli, da ko teke stvari povzročajo, da se kregajo s svojo lastno pametjo. To povzroče seveda največ vlabi listi. Jaz sem tudi bila čla-r,'ca Narodne Podporne Jed note. ko smo se sem preselili sem i0 pustila. List je še dolgo howl brezplačno kot glasilo. Dok-fer smo Narodni Vestnik imeli SPOMINI STAREGA SLOVENCA Priredil Josip Jurčič. ♦ (Dalje.) * se za glasilo nismo menili. Ko je pa ta prenehal smo dobivali potem en čas samo glasilo od Jednote. Ko smo pa hitro enkr%t dobili Ave Maria in kasneje list Edinost je šla pri nas Prosveta takoj v peč, kakor hitro smo jo prejeli. Potem enkrat jih je moj mož dve skup poslal nazaj in potem so jo ustavili. Tako naj bi naredili povsod, pa bi na Lawn-dale kmalu drugače pisali. Delavske razmere so pri nas nič bog ve kaj. Po gozdovih delajo in dobe $60 na mesec s hrano vrtd. Druge stvari so pri nasičeno. Meso na živo vago 8c. | funt. Krompir 6oc. bušelj. Ana Plemel. ' Cleveland, O. Cenjeni g. urednik: — Odkar sem čitala pismo rdeče Veroni-. ke sem se pripravljala, da napra-J vim dopis za vaš list. Vsaka jo je pošteno okrtačila, kakor je zaslužila. Meni že ne preostane torej več mnogo, ker glavno delo so že druge izvršile. V srce me je zaskelelo, ko sem čitala v vašem listu ponatis. kar je Prosveta pisala svojim čitateljem. da bi bilo najbolje vse cerkve zapreti^itd. Naj navedem en slučaj v tem dopisu. Tisti dan. ko je tisto prišlo v svet se je neki tnlad kakih 25 let star fant postavljal ,da je res tako in da ima Prosveta prav. Rekel je. farji samo delavca goljufajo itd. Fant ie bil seveda korajžen, ker je imel ravno isti dan plačo ali kakor pravimo v Ameriki pedo. Ker je dobrovolj-' ček prve vrste, je vse kar je prejel za 14 dni dela še tisti večer zapil deloma zakvartal. Dos-pevši domov pozno ponoči, je začel zopet ponavljati, da ima Prosveta prav, da farji samo ljudi goljufajo. Drugo jutro se je streznil je obžaloval ker je vse pognal prejšnji večer v zrak in je imel samo še par dajmov in nikelčkov v žepu. Star možak, ki ga je imel priliko videti prejšni večer, ga je sarkastično vprašal : No, ali so tudi tebe sinoči farji ogoljufali? Nič ni rekel sram ga je bilo. Kajti možakar ga je bil ujel. * Tako je vidite, razni pijančki, ki jih pijača ali kaka druga stvar že docela ubije, in potem vse poženejo sproti v zrak delaj o krive duhovne, da so krivi, ker oni nič nimajo. Kar je pa ravno narobe, ko bi duhovnika poslušali in bi živeli kot se človeku spodobi, kot ga duhovni u-če, bi kaj imel in bi ne bil revež. Taki duševni "velikani" od alkohola ubiti se še strinjajo s Pro-sveto. Pametni ljudje pa malo drugače mislijo kot mislijo gospodje v Chicagi pri Pros veti. Če cerkev uči ljudi živeti tako, kakor se ljudem spodobi je zato nazadnjaška, tako vsaj jaz ''razumem rdeče liste- Toda le potolažijo se naj. Še precej bo vode poteklo v Pacifik in Atlantik predno bo tako kakor uči Prosveta s svojimi bedarijami. To sem napisala in če se vam zdi vredno pa objavite v listu. Pozdrav vsem čitateljicam in čitateljem po celi Ameriki kakor tudi v stari domovini, katere bodo dosegle te vrstice. J. B. naročnica. V Šoli. Profesor : "Peteršilj je dvoje sorte: pravi in divji. Pravi se razloči od divjega po tem, da prav močno po peteršiljir diši!" > 4v jeseni jih nekaj pokoljejo in pv pri nas nekateri kmet trpj, lepem redu in pa vsi vse. Jaz sem se vdal v vse, za vsako delo sem prijel, radi so me poučili, kako naj se obračam. Kmalu me je vsak otrok y vasi poznal in vpil za menoj: "En-drisos!" Manjkalo mi ni ničesar, ne jesti ne piti ne prijateljev. Ali vendar nisem bil zadovoljen, nisem bil srečen, ker sem bil na tujem, daleč daleč proč od ljubljene domovine. Kdor pravi, da je človek povsod doma, kjer se dobro ima, ta se moti ali pa srca nima. Kolikokrat sem v večernem mraku s polja vračajoč se obmolknil v veseli druščini, ker sem se domislil na dom! Bom H še kedaj videl ljube dole in jarke, kjer stoji očetova hiša, kjer mati stanuje z brati in sestrami ^ Taki vzdihljaji so mi vstajali iz globočine srca in sol-i Med prazniki imajo veliki petek za največji dan v letu. O kresu, o božiču in o veliki noči tri dni ne delajo nič. Te dni gredo vaški možje od hiše do hiše. Gospodinja jih pri vsaki hiši že pri vratih z žganjem čaka, gospodar pa pri mizi z domačim pivom in kruhom. Pijo in pomenkujejo se dolgo. Primeri se tudi včasih ob takih prilikah, da se kdo prepi-je. Vendar se nikdar ne sliši o kakem tepežu in o drugih siro-vostih, ki se — Bog pomagaj! — skoraj zmerom gode pri nas, kjer si ljudje precej v lase silijo, ako so le malo vina videli. Pijanim fantinom sem jaz mar-sikako krajnsko nagajivo šalo napravil, da so se drugi smejali. Vendar nikdar mi fni nobeden zameril. Ljudje tam razumejo šalo in se ne prepirajo radi. Tudi delavni so tako, da naj „ ___________________ se skrije marsikateri narod pred za mi je oko zalivala: odgovo- 1 riti pa si nisem mogel. Na večer so se vaščanje dostikrat zbirali v kaki hiši. Jaz sem šel tudi med nje. Igrali so marsikake igre, ali pa so mene Cerkvene pesmarice za mladino smo prejeli iz starega kraja. PARTITURA stane 75c. Posamezni glasovi 20c. Ker smo prejeli le omejeno število, priporočamo, da kdor jih želi, naj jih naroči takoj dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22mA Street, INOST i Chicago, 111. B aSt njimi. Ženske po zimi volno pri-pravljajo za prejo, deklice tkejo, moški pa v stope vozijo, da se sukno naredi. ^Matere in hčere vzemo boljšo volno proč, pobarvajo jo in stkejo si pisana nedeljska oblačila. Za obleko se torej doma preskrbe, ni jim treba denarja izdajati. Vsak moški si naredi trinajst parov opank na leto. Po letu dene namreč lipovega lubja pod streho, da se posuši; po zimi ga zmoči, splete koške na noge, prevleče je po zimi s suknom, po letu s platnom, ter pridrgne to na nogo z mot-vozjo in nikdar ga ne zebe. Ker je tam mraz veliko hujši ko pri nas. ozebli bi vsi. ko bi takega obutala ne imeli. Ker torej denarja ne potrebujejo. ga tudi malo imajo in malo dobodo. Za voz rži, ki smo jo v mesto Tilzit peljali, dobili smo lajto soli. Na potu nismo zapravili nič, ker smo po litovsko imeli s seboj suho gosje meso in kruh. Žito smo po letu kosili. Žanje ga tu nihče ne, ker se srpov nimajo. Vsak kosec, ki s spodve-zanim kosjem tako maha, da se odkošeno žito na stoječe rahlo naslanja, ima eno žensko za seboj, ki nakošeno žito hitro pobira, k nogam ali pripognjena v ogib stiska in s povresli v snope veže. Na ta način se hitro žito pospravi v snopje. Tudi kozolcev nimajo, ampak po deset snopov postavijo čez razbor po koncu. V treh dneh je suho. Dežela je posebno bogata rži, pšenice in ječmena. Mlatev se začne šele po zimi, to je v septembru in oktobru. Ta čas mora vsak o polnoči vstati in mlatit iti. Vsi enako jedo, vsi enako delajo, moški in ženske. Mlatijo do dne kakih osem nasadov; klasje 'obračajo v sredo; po ritovju pretepavajo možje, po drugi strani za njimi pa žene V jutru se" gredo po vsakdanji navadi umivat in dolge svoje lase česat, potem pa po drugih delih. Po delu je čaka tolsto kosilo, ki ga je gospodinja pripravila. Ljubijo zabeljeno jed. Čeravno niso litovski prašiči tako rejeni ko naši, zakoljejo jih pa veliko za dom in ne manjka jim slanine in mesa. Tudi gosi imajo; JUNAKINJA IZ ŠTAJRA je dospela z ravno došlo pošiljat-vijo. Rojaki sezite po tem krasnem romanu. Kaj tako zanimivega še niste čitali. Knjiga vsebuje do 750 strani krasnega berila. Stane samo $1.50. Pišite po njo dokler ne poide. Knjigarna Edinost 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. imeli. Fantini so se zbirali na vasi okoli mene, deklice so me •ljubo pogledovale, gospodinje so mi tlačile v malho slanine in suhega mesa za pqpotnico. "Bog vas obvaruj za vselej!" rekel sem in s solznim očesom sem zapustil vas in sem se napotil proti Kraljevcu. Dvajset milj od imenovanega mesta sem hodil čisto sam. Vendar sem bil uren in lahkonog, če sem pomielil, da grem domov, da sem prost! V Kralj evcu najdem v zbiralni hiši kakih dve sto mož Francozov, ki so bili kakor jaz do zdaj jetniki okrog in okrog po Ruskem in Pruskem. Precej drugi dan marširamo naprej. Premišljal sem po potu svoje dozdajno usodo in moral sem Boga hvaliti, da mi je zmeraj pomagal, da me ni zapustil tudi v največjih nadlogah. Kako lahko bi se mi bilo v vretju na YZR0K NALEZLJIVIH BOLEZNI. \ sakdo že zna, da vsaka živa snov, bodisi živalska ali rastlinska, je sestavljena iz stanic ali celic. Te stanice so tako drobne, da jih moremo razločevati Ie s pomočjo mogočnega mikroskopa ali drobnogleda, potom katerega vidimo predmete stoterokrat večje. Staniča je sestavljena iz snovi, takozvane protoplazme, in tvori »podlago vsega življenja. Vsaka stanica živi svoje posebno življenje; ona živi za nekaj časa, se pomnožuje in umre. Da živi, potrebuje gotovo količino gorkote, primerno hrano in via- Tudi naše telo in vse njegove sestavine niso nič drugega kot mogočna stavba samih stanic. Ravnotako vsa druga živa bitja, kakor tudi rastline. Izmed naj- lzpraševali, kako je kaj pri nas.jcozi so se obrnili proti Renu, kaki so naši ljudje, naša deže-jdrugi proti Magdeburgu, jaz in la. Jaz sem pravil na daljnem j en mlad Hrvat pa sva jo maha-tujem o lepoti svoje slovenske j la na Wurzen in Draždane. Tu-domovine. kaj sem poslednji denar dobil. Šla sva potem čez Kulm, Toplice in Prago na Češkem. Od Prage dalje nisem imel nobene dnevne plače in denarja mi ie zmanjkalo. V Pragi sva se bila sicer še zglasila, ali rekli so nama gospoda, da francoskim voj-nikom nič ne dado. Mene je sicer malo jeza zgrabila, češ, ali sem jaz kriv, da sem moral na rusko s Francozi; Bog ve. kako bi bil rad doma ostal! Ali vse to ni nič pomagalo, moral sem molčati. Še enkrat me je nadloga pograbila za vrat. Morala sva namreč 1 j, ^ ,, , . ; . n.ttKor luui ras led'enem potu spodletelo m bi me u - , - , bili pohodili, kako lahko bi bil Z ?* ,mam° °ne' kl °Tb" lakote umrl ali zmrznil kakor ti-' lzy ^ ^amce. In soč mojih pajdašev! In vendar j I™^™ ^ ™tf«k.h mi je bil večni Večni Bog mi-j ™ !ftT al, zi- lostljiv! j vajskega telesa je pripisati vse Gremo na Marienburg, Gdan-sko, Starigrad, Berlin, Brani-bor, Witemberg (kjer je Martina Lutra grob), Lipsko. Tukaj je bil transport razdeljen. Fran XIV. Kako sem se domu vrnil. Sklep. Dvajset mesecev je preteklo, kar sem bil na litovskih kmetih. Lahko bi bil ušel in napotil se v domovino, ali zastonj bi mi bilo upati brez postavnega privoljenja kakor tujec čez tujino romati ; veliko dežel me je ločilo od doma. Moral sem torej počakati. da se sklene mir, da se mi dovoli in od vlade pomaga. V kratkem času, kar sem bil jaz s Kranjskega pa do zdaj, bile so se državne razmere v Evropi zelo spremenile. Rusija in njena zima je bila Napoleona vrgla z vrhunca, iznad katerega je Evropi zapovedoval, čigar mogočni glas je bil tudi mene i ornol »-»o fina t» or Sreča nalezljive bolezni. Te rastlinske stanice zovemo klice Ii b'akterije. Nikakor pa ne smemo misliti, da so -Vse bakterije povzročiteljice nalezljivih bolezni. Narobe, jako mnogo izmed njih so naše do-brotnice, druge niso ni koristne, ne škodljive in le razmeroma majhna skupina izmed njih povzroča bolezni, ako prodrejo v naše telo. Razun teh rastlinskih stanic je tudi nekaj malo sličnih živalskih stanic. ki so vzrok nalezljivih bolezni. Za nestrokovnjaka je jako težko pojmiti velikost teh mikro-skopičnih rastlinskih stanic. Klice so tako drobne, da milijoni od njih lahko plavajo v kaplji vode, ne da bi trčile druga z drugo. Morda si lažje prestavite velikost bakterije, ako primerjate n i eno velikost z ono človeka. A-ko bi bakterijo povečali tolikokrat, da bi dosegla velikost pike tem časopisu, in bi človeka po- TX . . .... i V icui vti^njpiau, xii ui tiuvcKa DO- s Hrvaticem prositi in - i- i-t 1 , . , - .. . ^ j V vecah ravno tolikokrat, bi clo- brnjati od Prage doli po Ce-I „T « t - i« . . Xs* . . 1 , . : vek dosegel višino 6,300 čevljev, skem in cez Štajersko vsak do 4 V ^ . t . • t • t t Bakterije so torej premajhne, svoje domovine in dvajset dni » 1 • --i - - . bera ski 'osel o r 1* ' da bi jih naša čutila utegnila o- j as 1 pose oprav ja 1. f paziti, razun ako rabimo mikro- (Konec prihodnjič.) ima perutnice in pred- gnal. daleč na tuje v orožje. Vsi: večji in manjši vladarji so se bi-|MO človek more videti že zle-li zvezali zoper njega, zato je t! bilo sklenjeno vojne ujetnike iz Ruskega poslati na dom. Proti jeseni leta 1814. je prišlo od okrajnega predstojnika bližnje gosposke zame privoljenje, da smem po svoji volji potovati domov. Povedano mr je bilo, naj grem na Kraljevec, tam naj se oglasim v zbirališčni hiši: kaj se bo nadalje z menoj zgodilo, to se mi bo tam povedalo. Kako bi popisal svoje veselje! Zdaj začnem slovo jemati od svojih Litovcev. Solze so mi stopile v oči, ko sem po ondukajš-nji navadi pri slovesu vsakega človeka poljubil in ko sem videl, kako radi so me ti dobri ljudje A nima pa repa, da bf človek takole o priliki, i i dal na rep. Tel.: Rose vel t 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa da v to stroko. Vsem se najtopleje Driporoča! Pokličite ga po telefonu! skop, a vendarle jih je vsepov-sodi. Klice so 11a stenah in na podu hiš, jahajo na prašnih drob-tinah v zraku, nalK^ajo se v na~ ši obleki, v naših ustih in v vseh vodah, na površini zemlje in na površini naših teles. Ako koža poči, ali je ranjena in rana ni pravilno obvarovana, klice povzročil jejo, da se koža prisadi. Časnikarsko poročilo. "Včeraj zvečer je poskušal neki človek očitno na cesti napasti neko osebo. Stvar ^e je srečno končala, ker se je ponesrečila !" J.KOSMACH 1804 w. 22nd St. Chicaeo. Ill Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BAjIV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. nainižie cene Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai, uokladam stenski * Daoir. JOHH R. JRYAN POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago. Kupčuje tudi s konji. Vsem se toplo priporoča! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega lista po državah Wyoming, Montana, Oregon in California naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave-Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk. Uprava Edinosti, Avf Maria in Glasnika P. S. J. KOLEDARJI. Bajgali! Takih stenskih koledarjev pa že še niste imeli: Mislite si kakšne slike imajo: Kranjska vas, Pri-prosta Ameriška hiša, Slovenec in Slovenka v Narodni noši, Ribničanke z rešeti, O pa kajše: Kranjski fantje z Baližem in Harmoniko! Ali ste kaj enakega že slišali? Da taki so Grdinovi koledarji za leto 1924. Slike nam je poslal slikar Ivan Tišier iz Vrhnike. Pa to še ni vse: Koledarji so zelo veliki, imajo 12 slik, so čisti in različni pa "Litografirani" kakoršnih še dosedaj nismo imeli! Kdo ne bi ljubil takega v svojemu uradu ali pa v hiši. Naši odjemalci jih dobe zastonj, kdor pa ga želi poslati svojecm, ali ga dobiti v druga mesta naj nam pošlje ali plača 35 centov, ali ^ za en dolar za komad s poštnino, to leto stanejo več vas in nas, pri tem pa so mnogo bolji kakor so bili druga leta. Naročila prejemam takoj, odjemalci jih dobe v sledečih prostorih, (ali pazite samo enega vsaka familija, nikar jemati jih za sebe potem pa pošiljati jih v stari kraj ako niste ga plačali) Dobite jih: Pri meni v stanovanju, v veliki prodajalni za pohištvo 6019 St. Clair in v obeh podružnicah Collinwood in Nottingham. V New-burgu jih dobite v Narodnem domu. Pošljite naročila za vaše znance v domovini, pa tudi za Vaše hiše in urade. Pišite na: Anton 1053 East 62 St. —— Cleveland, Ohio. I MATAJEV MATUA VESELA NOVELA. Spisal RADO MURNIK. da njej! Ali me ne hvali, kadar le more? Ali ni to dobro znamenje?"* Čudovito prijetno ga je grelo okoli srca. Zadovoljnost mu je dvignila gorenjo ustno, da so se mu videli korenjaški okajeni zobje, mu dvignila in razpela nosnici, ožila oči in mu presmešno nagubala ves obraz. - Ko mu je Anka prinesla polič vina pa kozarec na mizo in videla njegove izpremenjene poteze, je mislila, da -se mu hoče kihniti; zatorej mu je želela prijazno: "Bog pomagaj!" "A — saj ne bo nič, prijateljica!" se je široko muzal Matija. "Ne bom kihnil, ne!". Domnevala je, da ga boli bunka na čelu in da on le zatajuje hude bolečine, ker se drži tako čudno. "Veš, moj obraz ni kar si bodi!" se je imenitil Matija. "Ka-j dar sem prav zidane volje, se pa držim, kakor bi moral zdajzdaj kihrniti. To je zmotilo že marsikoga, he he! Zavoljotega sem doživel že tudi dokaj sitnosti. Nekateri zarobljeni cepci so celo. mislili, da se jim pačim nalašč-! I — saj sem bil že tukaj, ali ti nisem še nikoli nič povedal o tem?" "Se nikdar ne." je odgovorila kar najresneje. "Dobro se mi zdi, da ste tako veseli pri nas." Prijel je polič v oglate, dolge prste z močnimi nohtovi in natočil kozarec. "Na, ne pojdeš pit?" Porinil je čašo pred njo. j "Čakajte, tako ne moreva trkati," mu je odvrnila in se obrnila po drug kozarec. Nalil ji je in trčila sta. "Bog ti daj zdravje in pravo pamet!" ji je napildobrodušni Matija. "Tudi vam tako," se mu je odzvala Anka. On je izpraznil kupico do dna, ona pa je komaj srebnila iz "A — kaj! Trezen ali pijan, Matija drobi vedno enako modre! Veste kaj, Anka? Jaz se skrijem pol urice za peč, da se bosta mogla vidva lepše pogovarjati! Matija bo kajpada mislil, da sta sama, in laglje mu pojdejo sladke besede z jezika. Če bi bil pa jaz poleg, bi ga to preveč motilo, in on ne bi izdal za nič, kaj ima za bregom/To bo nekaj! Ne bojte se nobene zamere! Njemu se nos ne zaviha tako kmalu." Hudopisk je naglo izpil, vzel palico pa slamnik in smuknil za zelenkasto peč. Tam se je stisnil v mračen kot in gledal iz svojega skrivališča kakor lisjak iz lisičine. 2. ZALJUBLJENI GOST. » "Bog daj —!" je zaklical dolgi Matajev Matija na pragu, druga polovica prijaznega pozdrava pa mu je obtičala v goltan-cu. Pri vratih se je na oboju hudo zadel ob čelo; klobuk mu je padel raz glavo in odeta suknja mu je spolznila z rame na tla. Za- svoje, vzela šivanje in sedla k drugemu oknu. Njegove oči so se čuden je vzdignil oglato, rdečelaso glavo in namrdnil obraz, radostno pasle na njenem prijaznem obličju, da mu je lezlo ve-' koder je bilo že zaoranih nekaj preranih naborov okoli širokih jno bolj narazen, vedno bolj na kih. Kako sladko se ie znala sme-1 ust in krotkih, modrih oči. Mačka je prestrašil nenadoma po- jati in pogledovati človeka! Jokal in smejal bi se obenem! Ču-grom tako, da je neutegoma planil izpod mize in jo skokoma dovito milo mu je bilo pri srcu. ubral iz nevarne sobe. Ker mn zazdaj ni hote,a it- nobena .modra več na misel, "Dober dan, Matija !;> mu je odzdravila Anka, k, izprva m jt. nekoliko pogledal skozi okno. kakor bi iskal tam zunaj zavedela, ah naj bi se smejala ponesrečenemu nas opu, ali naj bi h;ivnenm p0govoru pripravnega predmeta. Ob jelševju i v, pomilovala prihajalca. "All ste se kaj hudo udarih? je vprašala - - 1,,i:riKi.„„- „ , ■ . . J , . F . , , , J , J11 M z mlinskega jezu šumel openjen potok preko proda m sočutno. Ali vas hudo boli r r,.r t,:t„i ♦ - - - . , , ......... .. , ! ttr hlUI mimo pisanega vrtica po soteski, zagozeni med strmo- "Tega se m treba bati! jo je nnnl Matija, se malce po- vitfma hriboma božal po nizkem čelu in se pripognil po kamižolo. "Prav nič me ne beli!" "Mislila sem. da ste si razčesnili glavo!" je dejala in mu pobrala klobuk. "He he, kaj še !'* se je samozavestno smehljal gost in si po-gladil viseče brke. "Moja glava je prav tako cela in zxLrava, kakor je bila prej zunaj na cesti in doma. To naj te nič ne skrbi! Telebanovci imamo kaj trde buče. \ rjameš?" "Vrjamem, vrjamem!" s "Trde buče imamo, posebno pa jaz, lie he!" se je pohvalil, se zamišljeno prijel za potlačeni debeli nos in ogledoval irto nad vrati. "Pač pa skrbi mene, če vam nisem jaz kaj poškodoval vašega zidu aH ga kaj okrušil ali celo premaknil! Presneto bi mi bilo zal i* "Nobene razpoke ni videti, prenehoma ponujal smeli. "No, potem je pa vse dobro!" je dejal zadovoljno. "Da le ni nobene razpokline! Tvoj oča so vedeli najti dobrega zidarja, pametnega in poštenega, kakor višini." Počasi se je okrenil od vrat in kolovratil proti mizi, kjer je prej sedel berač Andraž. Vsak giblja^j je ovajal nerodno moč. Težko je prestavljal dolga, dolga gibala v irhastih hlačah, pod-vezanih pod koleni. Previdno je gledal na desno, gledal na levo in tiščal kitnate roke ob kladasti trup, da se ne bi zopet kje kaj zadel in da ne 1 j i česa prekucnil ali celi) razdrobil. Ob odpetem telovniku, okrašenem z debelimi gumbi, mu je bingljala jeklena verižica in cela reč drobnih obeskov, kakor: ključek, konjska glavica, podkevca, zvonec, tolar, čekan, samokresek, piščalka. "Močni ste res, Matija, posebno trdni ste pa v glavi," se 11111 ie smejala Anka. NEKAJ ZA NASE ODRE. Prejeli smo iz starega kraja knjigo Kupleti infpesmi. Omenjeno knjigo je uredil nadučitelj Fran Silvester. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. Knjiga je jako zanimive vsebine, razdeljena je v štiri dele, prvi del obsega Komit no-satirične speve. Krojač in čevljar, komi-čc^i dvospev. Liberal. Zupan. Mizar. Narobe svet. Piskrovez. Dimnikar. Smolar. Knajpov ku-( plet. Kavarica. Vipavska nolet-nica. Drugi del, dve smešni i-gri, Botra nerga, burka v enem dejanju. Natakar veseloigra v enem dejanju. Tretji del. Domo- ljubne pesmi in druge, ljive za razne deklamacij! trti del. Napevi h kuplei so uglasbeni vsi zgoraj ni komično satirični sp naših najboljših sklac, Ant. Foerster, Ferjančič, nik. Premrl in A. Dekleta" Priporočamo knjigo vseni dr, matičnim slovenskim odr Prepričani smo, da bo omenje^ knjiga režiserjem dostikrat *** magala iz zadrege pri programov. Cena 75c. Dobi *e knjigarni Ečinost 1849 ~ West 22nd Street CHICAGO, ILL. ' -o--- ŠIRITE LIST vrbov-skal rmo- iz sence proti jugu, proti ozki planoti, blesteči v jasnem, toda krotkem solnčnem svitu. Lahno so nihale bujne vrtnice ob ograji in se gledale v srebrnih valih, kjer so se tu-I in tam zabliskavale zlate iskre in sevale biserne pene. Ob levem . bregu je belela prašna desta prav pod zelenim obronkom in skoraj izginjala z ostrim ovinkom za dolenjim skalnim zidom. Od vode. od onkraj nega volhkega mahovja in smrečja je udarjala! hladilna vlaga. "Ali ste bili kaj v Zaplani?" je pričela zopet Anka. je rekla Anka, ki se ji je ne- smejala "Res je taka!" je zagotavljal ponosno, odrinil klop od mize 111 sedel. "Veseli me. da me hvališ, Anka! Trkal 1 >i se lahko z vsakim kozlom! Pa kaj pravim s kozlom! Z največjim bikom bi se šel trkat vsak dan za stavo ali pa tudi samo za čast! Pa rajši mirujem, ker se mi smili uboga žival. Vsak ima svojo glavo najrajši celo. tudi najhujši bik! Zakaj bi 11111 zadajal bolečine ali morebiti še celo pogin? Tak nisem." I "Usmiljenega srca ste, Matija, to je lepo!" "Lepo je to. lepo in pametno, vse skupaj," je pokiinal 1110-1 in se zamišljeno prijel za nos. "In veseli me. da sem tebi ^ Slovenska kuharica ki je najboljša knjiga te vrste. Vsebuje 670 strani in okoli sto slik. ki kažejo razne priprave v kuhanju. Kupite jo za svojo prijateljico stane samo S4.00. Pišite še danes po njo, da jo dobite predno zaloga poide. KNJIGARNA EDINOST 1849 — West 22nd Street, Chicago, 111. r dro "Kaj naj vam pa prinesem?" je vprašala, stopivši k omari. "Polič najboljšega!" je velel moško in jo gledal, gledal. Po godu 11111 je bila ta jedrena, gibka postava, ta ljubka poredna glavica. Zaljubljeni pogledi so mu polzeli od njenega glavnika do čevljev. Ko se je zasukala in vzpela po kletni ključ, je lahno zavihralo njeno modrikasto krilo in beli predpasnik ; ko je stopala po sobi, se je previjala v pasu in zibala v bokih. Vso to je neizrečeno ugajalo njenemu občudovalcu in Še je zrl za njo proti vratom, ko je že odšla v klet. "Ni napačna'" si je mislil. "Prav povšeči mi je, jaz pa men- ■ ^ T M -M ^ » — ^ T, TE ^ u Slovenska Laundrija v Chicago. U Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da A obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno pe-^ rilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Ka-^ darkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po te-^ lefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam f pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom. Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico! izšel je KATEKIZEM ZA AMERIŠKE SLOVENCE. ( r artr slovenskim duhovnikom in čč. šolskim sestram naznanjamo, da je te dni izšel v drugi izdaji iz-bolj šan Katekizem za Ameriške Slovence. Vprašanja in odgovori tečejo paralelno v angleščini in slovenščini. Priporočljiv je zlasti tudi za one otroke, ki nimajo priliko pohajati v katoliške šole. Iz tega katekizma se lahko nauče slovenske in angleške molitve. Naročite ga od: Park View Wet Wash Laundry c«. STEFAN HORVATH, lastnik. 1501 — So. California Ave. sssss Tel.: Rockwell 1230. ! KNJIGARNA 1849 West 22nd Street, EDINOST Chicago, 111. i POZOR! KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA so dospele. Udje jih dobijo prihodnje dni. Kdor jih še želi. jih lahko takoj dobi. Iztis z vezanim molitvenikom stane $1.30. brez molitvenika $i.<^>. Takoj se sprejema tudi udnina za leto 1925. Udnina je $1.00. z vezanim molitvenikom $1.45. Obrnite se na zastopnika Družbe sv. Mohorja- REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, North Dakota. KAMPANJA ZA NOVE NAROČNIKE List Edinost začne s 1. januarjem 1924. izhajati redno po štirikrat na teden. Sedanjim trem izdajam smo se namenili dodati posebno nedeljsko številko. Težko smo se odločili, ker smo se komaj pririnili, da se list zdržuje in to boli revno pri trikratni izdaji. Toda neprestane prošnje r.aših dragih naročnikov, prijateljev in dobrotnikov ne moremo prezreti. Ti so se lista tako navadili, da bi fia najrajše čitali vsak dan, ko bi le bilo to mogoče. Zato smo se pri vsej svoji skromnosti odločili povečati izdaiaflije našega lista za eno izdajo na teden. List bo izhajal drugo leto štirikrat na teden. Toda povedati pa moramo vsem cenjenim naročnikom in prijateljem lista, da za štirikratno izdajanje na teden potrebuje list več naročnikov, kakor jih ima sedaj. Zato se mi terti potom obračamo z obratno prošnjo na vse cenjene naročnike, prijatelje in naše dobrotnike, da ta mesec pridno agitirajo za list Edinost. Pridobivajte mu novih naročnikov, da bo list mogoče vzdržati pri štirikratni izdaji na teden. Mi nudimo ta mesec posebno priložnost vsem, ki si hočejo na list naročiti s tem. da damo list Edinost za celo prihodnje leto, kdor si ga naroči tekom meseca decembra za staro ceno $3.00. Po na vem letu bo list stal $4.00 na leto in za stari kraj $4 75. Torej kdor si naroči list v*tem mesecu si s tem prihrani cel dolar pri naročnini. To je izvanredna prilika za vse. ki si hočejo naročiti list za prihodnje leto. Za marljive agitatorje, za'katere smatramo ta mesec vsakega, ki se hoče potruditi za naš list in mu pridobiti kakega novega naročnika, smo določili posebno nagrado. — Vsakdo, ki nam pošlje tekom tega meseca enega novega naročnika, bo prejel od nas za spomin na to kampanjo za naš list krasen, lepo poniklan takoime-novani "VENUS" SVINČNIK, ki je lep in zelo pripraven za vsakogar. To bo nekak spomin, ki bo Vas spominjal, kdaj ste agitirali za naš list. Ta svinčnik dobi vsakdo za enega celoletnega novega naročnika. Za one, ki bodo nam poslali tri nove celoletne naročnike smo poskrbeli posebno nagrado, lep "FOUNTAIN PEN", ki je prvovrstno pero in stane vsepovsod $3.00. Ta pero bo Vas spominjal na agitacijo, ki ste jo vršili za katoliški list Edinost. šeLFItllinp Fountain Ta "Fountain Pen" dobi vsakdo, ki nam pošlje tri celoletne nove naročnike. Vsak naš naročnik, prijatelj in dobrotnik je prosen, stori ta meset nekaj za svoj list Edinost. Vsakdo izmed naših naročnikov naj nosi spominek, če že ne 'Fountain Pena/* pa vsaj lepi spominski svinčnik na svojih prsih. Za ženske in dekleta imamo "Fountain pene" posebne vrste, ki se nosijo na lepi verižici. Vi dajte listu Edinosti nove naročnike za božično darilo, mi pa bomo Vam dali lep spominek zato, kot božično darilo. Rojaki vsi od prvega do zadnjega na noge za katoliški list Edinost!