ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER * Commerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XL. — LETO XL. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 29, 1957 ŠTEVILKA (NUMBER) 20 Zadnje vesta Po mešanem vremenu zadnjih par dni, ko smo imeli sneg, sodro in tudi nekoliko dežja, ki je hitro zmrznil in pokril ulice s tanko ledeno plastjo, je za jutri napovedano, da bo mrzle je in oblačno. Zvezni obrambni tajnik Wilson je v Washingtonu os»tro kritiziral milico posameznih ameriških držav, takozvano National Guard. Dejal je, da so se posebno za časa vojne na Koreji mnogi mladi moški vpisali v milico v svojih državah, ker so se s tem najlažje izognili redni vojaški službi. National Guard bi bila torej nekako zavetišče "draft dodgerjev"—izraz, .ki .ima .v ustih Amerikancev slab okus. . Takoj so se oglasili poveljniki raznih državnih milic in zahtevali, da tajnik Wilson prekliče svoje besede, ki da so bile žaljive za mlade ljudi, ki služijo v teh polvojaških edinicah. Na predsednika Eisenhower ja je bil naslovljen poziv, da poskrbi, da bodo ljudje, ki so znanstveniki na polju letalstva, bolje plačani, kakor pa jih plačuje vlada. Trdi se, da najboljši taki znanstveniki odhajajo v privatno zaposlitev, kjer so mnogo bolje plačani. Združene države so podprle generalnega tajnika Združenih ftarodov Daga Hamrnnr^' Id" v njegov! zahtevi, da se morajo judovske vojaške čete najprej povsod umakniti z egiptske-ga ozemlja, nakar šele bodo Zdiruženi narodi posredovali, da se večni mejni spori med Egiptom in Izraelom rešujejo v okviru te organizacije. Dva tuja državna glavarja, eden, ki je danes prispel v Ameriko, drugi, Id ima priti sem v bližnji bodočnosti, sta bila včeraj predmet debat v javnosti. Arabski kralj Saud, ki se je danes izkrcal v New Yorku, ni bil tam sprejet z nobenimi častmi, kakor je to navada, kadar pride v New York kak visok gost iz tujine. Kralj Saud je znan kot strupen nasprotnik Judov, teh pa je v New Yorku veliko in tudi Vpliv imajo. Kljub temiu pa je bilo v New Yorku pripravljeno predsedniško letalo "Columbine," da kralja Arabije odpelje'v Washington, kjer bo uradni gpst ameriške vlade. Člani kongresa, ki so začeli protestno gibanje proti obisku jugoslovanskega predsednika Tita, so zbrali med poslanci 100 Podpisov za peticijo, ki naj bi bila predložena predsedniku Ei-Senhowerju. V poslanski zborni-ci je bila tudi vložena resolucija. da naj kongres ne dovoli niti dolarja za uradno razvedrilo ^ita, če bi prišel v Washington. Vrhovno sodišče v Washingto-je pristalo na to, da vzame v pretres priziv italijanskega ^ketirja Franka Costello, ki je b>l obsojen na pet let zapora, ker Vladi ni plačal dovolj davkov. ^riziv temelji na trditvi, da k Mia kazen, ki je bila izrečena ^ njim, prestroga. Tovarne družbe General Mo-^ v Daytonu, Ohio, v katerih J® izdelujejo električni hladilni- so odpustile 1700 delavcev, j ^ teh tovarnah, pet po števi-U> ^la normalno 19,000 ljudi. Problem zadostnih zalog vode v severnem Ohio Znano je, da je v Ameriki mnogo krajev, kjer je vpra šanje zadostnih zalog vode že danes resen problem, še večji pa bo v prihodnosti. Kaj pa država Ohio? In pa mesto Cleveland s svojo okolico, kar v industrijskem oziru ne pomeni le okraj Cuyahoga, temveč celotno industrijsko okrožje v severnem delu države. Kot širši ali veliki Cleveland-fc—---- se danes šteje osem okrajev v severnem Ohio. Inženirji so o vprašanju zalog vode v tem področju izvršili temeljito preiskavo in zaključek, do katerega so prišli, je ta, da če se to veliko industrijsko področje že danes ne bo pripravilo za bodočnost, bo leta 1980 trpelo zelo občutno pomanjkanje vode. Preračuno je, da se bo v letu 1980 rabilo več kot še enkrat toliko vode, kakor danes. Če se torej ne bomo pravočasno pripravili, bo dnevni primanjkljaj vode znašal 1,150 milijonov ga-lonov, kar je toliko kot 90 odstotkov vse vode, ki se danes v okrožju porabi. Inženirji, ki so položaj preštudirali, toraj priporočajo, da se zgradijo na obali jezera Erie tri vodovodne naprave za črpanje vode iz jezera, in sicer eno v Ashtabuli, drugo v Avon Parku, tretjo pa v Fairportu. Začetni stroški bi bili 56 milijonov dolarjev. Kakor bi se načrt v celoti izpeljal, bi to stalo 200 milijonov, ampak potem bi indu-trije v Ohio imele dovolj vode tja do leta 2000. Preračunali so tudi, da bo v tem okrožju, ki ima danes 2,139 prebivalstva, da leta 1980 živelo 60 odstotkov več ljudi, do leta 2000 pa že 126 odstotkov več. VELIK OGENJ V LETOVIŠKEM MESTU V znanem letoviškem mestu in zdravilišču Saratoga Springs v državi New York je ogenj razdejal en cel mestni blok. Ubit je bil en policaj, poškodbe pa je dobilo deset ognjegascev. NOVE ARETACIJE NA MADŽARSKEM Madžarska policija je objavila aretacijo 34 nadaljnjih oseb, pri katerih da so se našle zaloge orožja in municije. Vsi so obtoženi protirevolucijonarnega delovanja. Med aretiranimi so bili tudi mladoletni, ki so imeli svojo posebno skupino. Ti so bili izročeni mladinskim oblastem. Nov osumljenec v chicaškem umoru Policija v Chicagu je prijela in drži na izpraševanju novega osumljenca v zvezi z umorom sester Barbare in Patricije Grimes. To je William Cole Wil-lingham, nekak diletantski pevec takozvanih "hillbilly" popevk, ki je menda tisti mladi moški, o katerem je obtoženi po-mivalec kuhinjske posode Edward Bennie Bedwell trdil, da je bil z njim, ko je spoznal umorjeni sestri, in da je pomagal pri umoru, ko sta se deklet, potem ko sta jih oba spolno rabila, naveličala in sta se jih hotela iznebiti. Vendar policija precej dvomi, da je Willingham tisti, katerega išče. Bedwell je svojega slučaj-nostnega znanca imenoval "Franka," ampak ko je policija poizvedovala po okolici, kjer je bil Willingham znan, ga tam ni nihče poznal pod tem imenom. Bedweu se nahaja v ječi pod obtožbo umora. Ko so mu tam pokazali sliko Willinghama, je rekel, da je precej podoben "Franku," ki ga je spoznal v nižinskem svetu Chicaga. Tudi glede Bedwella obstoja pri oblasteh še nekak dvom, da je pravi morilec, to kljub temu, da je dal polno izpoved zločina. Policija išče še nekega tretjega mladega moškega, ki baje odgovarja opisu "Franka," kakor ga je dal Bedwell. Tega tretjega moškega so videli menda ljudje v nekem zakotnem hotelu v Moline, 111., preden pa so ga mogli prijeti, je hotel zapustil. Obtoženi Bedwell je prišel v Chicago iz hribov v državi Tennessee. Willingham je doma iz Ričhmonda v Virginiji, v Chicago se je priselil pred štirimi meseci. Ko je padel nanj sum, da je on Bedwellov tovariš "Frank," se je nahajal v chicaški mestni ječi radi pijanosti. SENATORJI ZOPER DULLESA Vodilni demokratski senatorji so začeli odprt boj za odstranitev državnega tajnika John Foster Dullesa, o katerem trdijo, da je ameriško zunanjo politiko tako daleč zavozil, da je postal absolutno nemogoč. Zvezni zakonodajci v obeh zbornicah kongresa nimajo več zaupanja v Dullesa in čas je, da njegov položaj v kabinetu zavzame kdo drugi. Prvi strel v boju zoper tajnika Dullesa je sprožil demokratski senator Humphrey iz Minne-sote, njemu pa so se pridružili še štirje vplivni demokratski senatorji. To so Sparkman iz države Alabame, Kefauver iz države Tennessee, Fulbright iz države Arkansas, in Clark, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v Pennsylvaniji. Senator Fulbright je objavil, da bosta dva senatna odbora, odbor za zunanje zadeve, kakor tudi odbor za vojaške posle, dvignila zahtevo, da se vse Dul-lesovo delovanje v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu temeljito preišče, predno bo senat sploh glasoval o resoluciji administracije za priznanje Eisen-howerjeve doktrine. Od vseh senatorjev, ki so se spravili nad Dullesa, je šel najdalj senator Clark iz Pennsylva-nije. On je kratkomalo zahteval, da Dulles odstopi s svojega položaja, ker je izgubil zaupanje držav, ki so zaveznice Amerike, kakor tudi ameriškega kongresa. Med tem pa gre delo za odobritev Eisenhowerjeve doktrine v poslanski zbornici gladko naprej. V odboru, ki ima resolucijo pred seboj, je bil stavljen predlog za konec debate, da bi se resolucija čim preje odobrila in predložila plenumu zbornice. KOT SENATOR LAUSCHE NI VEČ—"GAŽDA" V Washingtonu je bil v hotelu Shoreham banket, ki ga je priredila organizacija Ohio Society za prebivalce iz Ohio, ki bivajo v glavnem mestu Amerike. Med gosti sta bila tudi senator Frank Lausche in njegova soproga Jane. Poklicali so k besedi Lau-scheta kot novodošleca v Washingtonu. On se je odzval in povedal, da v kratkem času, odkar je senator je odkril, da ni več "gazda" (chief), kakor je bil kot governer v državi Ohio, temveč le eden izmed 96 senatorjev. Senat je označil kot "zbornico, kjer vsakdo pride hitreje do spoznanja, da ni tako velik in važen, kakor si je sam domišljal, kakor pa kje drugje na svetu." Nekateri so rekli, da je Lauschetu skoro šlo na jok, ko je govoril o sebi kot novem senatorju. Mnogo veselosti je povzročila med navzočimi Mrs. Lausche, ko je povedala, kaj se je dogodilo, ko se je prvič sama vozila z avtom po Washingtonu. Opazila je, da so ji ljudje z roko mahali, pa je mislila, da to delajo, ker so opazili njeno ohijsko licenčno tablico. "Mislila sem, da so to nekdanji Ohijcani, ki me pozdravljajo," je pripovedovala. "Predstavljajte si moje razočaranje, ko sem spoznala, da so me ljudje le hoteli posvarjti, ker sem vozila v napačno smer na ulici, kjer je dovoljena le vožnja v eni smeri." LEUKEMIA V ZAPADNIH DRŽAVAH Ameriški zdravniki študirajo zagonetko, zakaj je število slučajev leukemije (krvnega raka) v petih ameriških zapadnih državah mnogo višje kot v ostali Ameriki. Te države so Nevada, Utah, Montana, Arizona in Idaho. Odgovora ne ve nihče. Možnost, da bi to imelo zvezo z atomskimi eksplozijami, ki so bile izvršene v Nevadi, se je defi-tivno izključilo. Slovenec policijski poročnik V rastoči naselbini v Richmond Heights, kamor se je zadnja leta naselilo veliko naših ljudi, je bil pred nedavnim povišan v policijskega poročnika poznani Joseph Kne iz Richmond Rd. Druga dva Slovenca, ki sta pri policiji v občini, sta Frank Erjavec in Valentine Pe-tac. Iz bolnišnice Po srečno prestani težki operaciji se je včeraj vrnil iz Woman's bolnišnice poznani Mr. Louis Cernich. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo na domu na 19319 Mohawk Ave. Letna seja V četrtek zvečer ob sedmih se vrši letna seja Gospodinjskega odseka Slov. društvenega doma na Recher Ave. Na dnevnem redu bodo zelo važne zadeve poleg volitev odbora, zato se prosi vse članice, da se je gotovo udeležijo. EISENHOWER PREDLOŽIL KONGRESU NAČRT ZA FINANČNO POMOČ AMERIŠKEMU ŠOLSTVU PREDVIDENA JE PODPORA V ZNESKU $2,200,000,000 Predsednik Eisenhower je zveznemu kongresu predložil načrt pomoči s strani zvezne vlade za javno šolstvo v posameznih državah. Njegovo priporočilo se glasi, da naj bi kongres v ta namen odobril $2,200,000,000—dve milijardi in 200 milijonov dolarjev. Ta vsota naj bi bila dana državam preko dobe štirih let, in porabljena naj bi bila tako za gradnjo šol, kakor tudi za zboljšanje izobrazbe kot take. V prvem letu bi vlada dala državam, ki same ne zmorejo finančnega bremena, vsoto 325 milijonov samo za nove šolske stavbe, ne da bi se od držav zahtevalo, da iz svojih lastnih viroV kaj prispevajo. Države naj prispevajo V naslednjih treh letih pa bi po tem načrtu tudi države kot take morale preskrbeti del denarja za šolstvo, nakar šele bi dodala svoj prispevek tudi federalna vlada. Od polne predlagane vsote bi šlo samo za gradnjo šolskih poslopij eno in tri četrtine milijarde dolarjev. Ostala vsota naj bi se rabila med drugim za zvišanje izobraževalnih standardov in pa za posojila za nabavo šolskih bondov. Predsednik je v posebni poslanici nujno pozval kongres, da sigurno odobri tisti del načrta, ki bi dal vladi pravico posodili državam denar za aktualno gradnjo šol, in to brez vsakih pridržkov ali pogojev katere koli vrste. Predsednik je očividno to omenil vsled tega, ker je sličen načrt za pomoč šolstvu lani propadel, ker so v kongresu dodali dopolnilo, da pomoči ne dobijo šole v onih državah, ki ne priznavajo črnce kot enakovredne z belimi šolarji. V svoji poslanici je predsednik poudaril ogromnost šolskega problema v Ameriki, kajti v preteklih petih letih se je število učencev povečalo za pet in pol milijonov, v prihodnjih petih letih pa bo zopet »arastlo za kakih ešst milijonov. Zato že danes Amerika rabi 59,000 novih šolskih razredov. Če bo kongres odobril predsednikov načrt, bo država Ohio v prvem letu prejela od federalne vlade $11,321,000 šolske pomoči. Novi grobovi VLAK JE POSKUŠAL VREČI S TIRA V mestu Seville v Floridi so oblasti prijele 26-letnega Henry Marrison Lyonsa, prej bivajoče-i v Milwaukee, Wisconsin, in njegovo 21-letno ženo Shirley Jean, in sicer pod obtožbo, da sta poskušala iztiriti potniški vlak železnice Atlantic Coast Line. Vlak je sestojal iz 17 vagonov in je vozil iz mesta Tampa v Floridi proti New Yorku. Lyons je pred policijo dal izjavo, da je poizkus za iztirjenje vlaka napravil, ker je hotel nekomu "dokazati," da ima dovolj poguma, da to napravi. Drugega pojasnila ni dal. Njegova žena trdi, da je moža skušala pregovoriti, da bi poskus opustil. Lyons je na progo železnice položil dve 40 funtov težki palici železa, nekaj minut prej, ko je privozil vlak. Diesel stroj pa je k sreči palici potisnil s proge in vlak je odvozil brez neprilike naprej. Obsojen, ker ni odgovarjal kongresu Lanskega januarja je bil klican pred senatni podobor za varnost Združenih držav 30-letni novinar Robert Shelton, ki je uposlen pri listu New York Times. Nanj so bila stavljena razna vprašanja, med ostalim tudi, če je bil član komunistične stranke, dalje, če je kdaj govo-.ril z neko žensko, ki je bila osumljena članstva v dotični stranki. Shelton na ta vprašanja ni hotel odgovoriti. Skliceval se je na državljanske svobodščine, ki so zapopadene v prvem dopolnilu ameriške ustave. To dopolnilo jamči ameriškim državljanom svobodo govora, tiska in mirnega zborovanja v svrho tega, da stavijo pritožbe na. zvezni kongres. , Justično tajništvo je Sheltona obtožilo, da je s svojim molkom omalovaževal oblast zveznega kongresa. Vršila se je obravnava in zvezni sodnik Ross Rizley je Sheltona proglasil za krivega, potem pa naložil kazen, ki je šest mesecev zapora in globa $500. Ko je obrambni odvetnik naznanil, da bo obsodbo apeliral pred vrhovno sodišče, je soclnik Rizley dovolil, da obtoženec ostane na prostem proti $1,000 kavcije. Obramba je sodniku predložila dokaz, da je Shelton lastništvu lista New York Times podal popolno razjasnitev svojega političnega delovanja, in da je lastništvo na tej podlagi Sheltona obdržalo v službi kot lojalnega Amerikanca. Obramba je tudi opozorila na to, da je lastništvo omenjenega časopisa ponovno izjavilo, da bo odslovilo vsakega svojega uslužbenca, o katerem bi bilo dokazano, da je član komunistične stranke, iz česar da izhaja, da je Shelton odklonil odgovore na stavljena vprašanja z načelnega stališča, ne pa vsled tega, ker je komunist. TI NESREČNI STARI HLADILNIKI! V San Antonio, Texas, sta se zadušila v starem električnem hladilniku, ki se je nahajal zunaj hiše, Grover Emery, star 5 let, in njegova sestrica Irene, stara 4 leta. Oče otrok, ki ima nočno delo, je pogrešal svoja otroka, ko se je ob treh popoldne prebudil. Spomnil se je, da ju je svaril, naj se nikar ne igrata s hladilniki zunaj hiše — tam so stali trije stari hladilniki. Šel je ven in enega odprl. V njem je našel svoja dva otroka mrtva. JAPONCI V ARGENTINO Iz Tokija poročajo, da je Argentina pristala na to, da v prihodnjih petih letih dovoli vstop _ | # 2,000 japonskim izseljencem. FRANK MEJAK Prošlo sredo je nagloma preminil opoldne ko je kidal sneg pred svojim domom, ^rank Mejak, star 72 let, stanujoč na 1658 E. 31 St., Lorain, O. Iz Jugoslavije je prišel v Lorain, O., pred 50 leti. Bil je član društva sv. Alojzija št. 6 K.S.K.J. Delal je 47 let pri National Tube Co., od novembra 1954 pa je bil upokojen. V Lorainu zapušča ženo Agnes, hčer Mrs. George ZLiovich, dva sinova, Anthonya v Elyriji in Andrew, polbrata Antona in sestro Johano v stari domovini ter šest vnukov in enega prav-nuka. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj ob 8.30 uri v cerkev sv. Cirila in Metoda ter nato na ondotno pokopališče Calvary. + PAULINE SIEMERS ".jutra} je umrla Pau1-ine Siemers, stanujoča na 11116 Potomac Ave. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. Zoper sladkorno bolezen V Clevelandu se je nahajal kot govornik dr. Charles H. Best, ki je znan kot so—iznajdi-telj insulina, ki je, kakor vemo, uspešno zdravilo zoper diabetes ali sladkorno bolezen. Z iznajdbo tega zdravila je bilo rešeno življenje kakih 15 milijonov ljudi. Insulin morajo taki, ki imajo sladkorno bolezen, sprejemati v svoje telo z vbrizgovanjem. Že mnogo let pa se delajo poskusi, da bi se insulin izdeloval v obliki pilul, katere bi mogli bolniki jemati skozi usta. Dr. Best je dojal, da se za insulin v pilulah močno zanimajo zdravstveni znanstveniki po celem svetu. Kljub temu. pa ni pričakovati, da bo tak insulin na razpolago prej kot v desetih letih- Dr. Best se je začel zanimati za sladkorno bolezen leta 1918, ko je za to boleznijo umrla njegova teta. Kritika za župana Člani elevelandske zbornice so župana Celebrezzea trdo prijeli, ker je kar na svojo roko in no da bi se prej posvetoval z njimi, v javnosti objavil, da se ne bo uporabilo polno pooblastilo za višje zemljiške doklade, katerega je volilstvo dalo meseni vladi. Finančni odbor zbornice je župana poklical na pričanje in zahteval pojasnila. Nejevoljna je tudi mestna policija in požarna bramba, enako drugi mestni uslužbenci, ker z vsoto, ki bo na razpolage, nihče ne bo dobil takega poviška v plači, kakor so pričakovali. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 29. januarja 1957 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto) --------------------------------------------- For Six Months — (Za šest mesecev) __________________________________ For Three Months — (Za tri mesece) ---------------------------------- $10.00 _ 6.00 .. 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) ------------------------------- For Six Months — (Za šest mesecev) ---------------------- _________________________________$12.00 ____________________________ 7.00 For Three Months — (Za tri mesece) ----------------------------------------------- 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. UREDNIKOVA POŠTA 104 TAK JE DANAŠNJI SVET... Predsednik Eisenhower je zveznemu kongresu v Washingtonu predložil proračun, ki je najvišji, ki ga je Amerika kdaj v svoji zgodovini odobrila za eno fiskalno leto v mirnem času. Malo manj kot 72 milijard dolarjev. To je isti predsednik Eisenhower, ki je v svojih kampanjskih govorih, ne le pred štirimi leti, temveč enako v minuli kampanji lansko poletje in jesen obljubljal, da se bodo znižali izdatki zvezne vlade, s tem pa olajšalo davčno breme Amerikanca. Sam predsednikov zakladni tajnik George Humphrey, bankir in industrijski magnat iz Clevelanda, ki poleg predsednika Eisenhowerja velja za najbolj vplivnega moža pri vladi, je o tem proračunu dal značilni komentar, da je previsok, in da če Amerika v doglednem času ne najde poti, da bi se vladni izdatki zmanjšali, bomo doživeli tako inflacijo, "da se nam bodo vsem lasje jezili." Ampak ta proračun bo vseeno sprejet. Zakaj se bo to zgodilo? Demokratje, ki imajo dobro delovno večino v poslanski zbornici, kontrolo, čeprav zelo tesno, pa imajo v senatu, ne bodo predlagali, da se vladni proračun zniža na račun narodne obrambe, ki zahteva največje izdatke. To bi bilo nelogično s strani demokratov, ker so ravno oni sami ponovno kritizirali Eisenhowerja in njegovega obrambnega tajnika Wilsona, da se preveč skopari pri obrambi, posebno še pri letalski sili. Čisto z objektivnega-vidika moramo dalje priznati, da politika štednje pri obrambi spričo obstoječih razmer v svetu, bi bila kratkovidna politika. Živimo v svetu, ki je daleč od idealnosti, v svetu, kjer se preizkušajo sile in se iščejo nova ravnotežja kontinentov. Azija, ki je bila takrat, ko smo mi doraščali, le ime na zemljepisni karti, je danes kipeči kotel nebrzdanih nacionalističnih strasti za oblast, ki se ne bodo umirile v časih, ki jih bomo mi dcži veli. Enako se prebuja kontinent Afrika. Ves zapadni svet, Evropa in Amerika, je na delenzivi, na tehtnici je to, kar se imenuje zapadna civilizacija, ali če hočete civilizacija belega človeka. Kolonializem v Aziji in Afriki je mrtev ali pa umira. Ta kolonializem je bil izkoriščevalen in dostikrat tudi krut. Ampak, če priznamo negativno stran kolonializma, bi ne bilo prav, če bi prezrli tudi pozitivne prispevke, ki jih je dal ljudskim množičam v deželah, ki danes napovedujejo vladi belega človeka smrtni boj. Znanstveni napredek, ideja javnega zdravstva, izobrazbe, da tudi idejo svobode in narodne neodvisnosti, so ti narodi, ki so pred prihodom belih kolonizatorjev skozi stoletja mirno nosili jarm svojih domačih tiranov in potentatov, črpali iz idejne zakladnice zapadnega, belega človeka. Ali ni značilno to, da so se skoraj brez izjeme vsi voditelji azijskih narodnih revolucij izobraževali v visokih šolah bodisi kje v Evropi ali pa v Ameriki? Lahko priznamo, da so Angleži, Francozi, Nizozemci in drugi delali napake. Ampak iz tega ne sledi, da so režimi, ki nastajajo danes širom po Aziji, izraz kake prave demokracije. Ogromna večina teh ljudstev niti brati ne zna, demokracija pa zahteva informiranega človeka, pa tudi človeka, ki zna disciplirati samega sebe. Amerika ima popolno demokracijo že nad stoletje in pol, ima visoko razvito šolstvo in vse mogoče pripomočke, da se človek z njimi lahko sam izobrazuje, ako ima voljo. Kljub temu bi bilo drzno trditi, da je naša demokracija celo blizu popolnosti. Pa naj bi demokracijo znali čez noč prevesti v živo prakso nešteti narodi in plemeni Srednjega in Daljnega vzhoda? Brež naravnih zakladov, ki se nahajajo v deželah Azije, bi naša civilizacija, naš lastni standard življenja, hitro začel propadati. Sovjetski komunizem tam danes na vse načine v kalnem ribrari in hujska proti zapadnemu človeštvu in proti vsem njegovim ustanovam. Da je ta komunizem imperialističen, o tem danes ni nobenega dvoma več, ne glede na utvare, ki jih je kdaj kdo mogel gojiti glede ruskega komunizma. V tem položaju Amerika ne more držati križem rok. Boli nas in še nas bo bolelo, predvsem v žepih, ampak tak je svet, v katerem se nahajamo, in drugega izhoda ni. Plesna veselica CLEVELAND, Ohio — Društvo France Prešern št. 17 S.D.Z. priredi plesno zabavo v soboto zvečer ob 9. uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Lepo bi bilo od vseh članov, da bi se odzvali in pripeljali s seboj svoje prijatelje, da se vsi skupaj zabavamo. Odbor je pre-skrbel za vse, da bomo našim gostom postregli z najboljšim prigrizkom in drugimi okrepči-li. Zabave bo dosti za stare in mlade, za ples bo pa igrala godba Johnny Pecon in Lou Trebar. Anton Logar. Človeško oko je manj zanesljivo kot optični instrumenti Vesti iz življenja ameriških Slovencev CHICAGO, 111.—Dne 30. decembra je na svojem domu preminil 73 let star John Kestner. Rojen je bil v bližini Novega mesta na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1902. Nekaj časa je živel v Johnstonu, 111., v Chicago pa je prišel leta 1926 in je ves čas živel tu. Bil je član SNPJ. Več let je živel v pokoju, zadnja leta pa je bil rahlega zdravja. Umrl je za posledicami srčne bolezni. Zapušča soprogo Magie, sina Josepha, 4 hčere in več vnukov in nečakinj. BROUGHTON, Pa. — John Škerbec je dne 24. decembra v krogu svoje družine proslavil svoj 80. rojstni dan. MILWAUKEE, Wis.—Dne 26. decembra je umrl 72 let star Joe Kure, član SNPJ. Doma je bil jd Črnomlja v Beli krajini. Dol-50 let je živel pri družini Franka Breganta. Tu ne zapušča nobenih sorodnikov. RED LODGE, Mont. — Po kratki bolezni je umrl v bolnišnici St. Vincent v Billingsu, Mont., rojak Tony Polk, star 72 let. Doma je bil iz vasi Klenk pri št Petru na Notranjskem. Bil je 51an SNPJ ter KSKJ v Crested 3utte, Colo. Zapušča žalujočo soprogo, sina, hčer, sestro in dva vnuka. DE PUE, 111.—Dne 23. decembra je za posledicami srčne kapi amrl Joseph Spolar, član ABZ. 3tar je bil 67 let, doma od Dobrega polja na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajal okrog 48 et. Zapušča sina Josepha v Ftacine, Wis., polbrata Johna Spolarja v De Pue, polsestro Vngelo Bučar v La Salle, 111. ter /eč sorodnikov v Ds Pue, La Salle, Chicagu in Fontani, Calif. Ne mine dan, ko se ne bi primerila prometna nesreča, nerazložljiva vsaj za tistega, ki po navadi velja za krivca. Pogosto se dogodi, da šofer, ki je povozil pešca, odgovori na vprašanje preiskovalnega organa dozdevno popolnoma iskreno, da ne ve, da ga ni videl in da se je pešec iznenada pojavil tik pred njegovim vozom. Znanstveniki povedo, da se šofer nikakor ne skuša '.zvleči s "slepimi" izgovori. Slika tega pešca se je v njegovem očesu sicer pokazala na mrežnici, vendar na tistem delu, ki mu pravimo slepa pega, in tako je šofer opazil pešca, ko je bilo že prepozno. Čeprav veljajo človeške oči na splošno za čudo narave, so vendarle pomanjkljivi instrumenti, ki bi se jih moralo sramovati sleherno optično podjetje, če bi jih izdelovalo. Ne samo zato, ker so oči delno slepe, samo da človek tega ne opazi, marveč tudi zara-li tega, ker človek pogosto vidi reči, ki jih v resnici ni. Če hočete to preizkusiti, si narišite na kosu papirja dva krišca 7 cm vsaksebi; nato pa si dajte list papirja navpično pred oči, tako da sta oba križca v vodoravni legi. Potem zaprite desno oko in poglejte z levim očesom desni križec in si začnite postopno pomikati ;ist k obrazu. Ko bo list 20 cm od vašega očesa, boste ugotovili, da je izginil levi križec, ki ste ga opazili mimogrede, medtem ko ste gledali desnega; če boste list še nadalje bližali očem, se bo križec spet pojavil na robu vašega vidnega polja. Za to izginjanje enega izmed obeh križcev je preprosta razlaga. Križec izgine v trenutku, ko pade njegova slika na tisti del mrežnice, kjer se k njej priklju-ei očesni živec, ta del pa je neobčutljiv za svetlobo, tako imenovana slepa pega. Z malce spretnosti lahko človek nariše na kosu papirja obrise svoje slepe pege za vsako oko posebej. Spoznal bo, da imajo slepe pege obliko fižola. V vsakdanjem življenju se človek sploh ne zaveda, da ima v očeh slepe pege. Če zapre eno oko in opazuje na primer list papirja, ki je tisti trenutek pred njim, ne opazi na njem nikakršne temne lise, ki bi dejansko pomenila slepo pego. V tem primeru človekova zavest popolni tisto, česar dejansko ne vidi. Za človeka, ki miruje, nima ta igra narave nikakršnih slabih posledic, vse skupaj pa se spremeni, če ima človek tisti trenutek v rokah letalsko ali avtomobilsko krmilo. Če se gibljete v prostoru, imate na obeh straneh svoje poti tako imenovane mrtve dele, ki jih opažate z enim samim očesom. Zato predmeti, ki jih vidite v teh prostorih, niso plastični, ker jih zaznava mimogrede eno samo oko. številne prometne nesreče je torej mogoče razložiti s tem, da pade na primer slika pešca na slepo pego. Šele nedavno so znanstveniki razvozlali skrivnost razpoznavanja barv. To so spoznali šele takrat, ko so uredili vsa tehnična vprašanja v zvezi z barvno fotografijo in torej rešili problem, ki ga je narava uredila pred sto tisoči let, že takrat, ko so se na zemlji pojavili ljudje. Biologi so ugotovili, da sestavljajo mrežnico elementi dveh vrst, tako imenovane paličice, ki so razporejene v glavnem na robovih in so občutljive za slabo svetlobo, ter drugi delci, v srednjem delu mrežnice; ti delujejo ob dnevni svetlobi in so občutljivi za barve. V teh drugih delcih so odkrili fiziologi tri občutljive živčne točke, pokrite z drobcenimi prozornimi plastmi modre, rumene in rdeče barve. Ob kombinaciji treh različno obarvanih slik istega predmeta dobi človek vtis naravne barve predmeta, ki ga opazuje. LAHKO PIJEM KOLIKOR HOČEM! William C. Rose je upravitelj velikega poslopja s 44 stanovanji v Miami, Florida, star je 44 let in precej obilen, tehta 238 funtov. On je eden izmed tistih ljudi, ki trdijo, da lahko pijejo, kolikor hočejo, pa se nikoli toliko ne upijanijo, da bi ne vedeli, kako se jim je obnašati. Prav za prav, če ga imajo malo "poc kapo," takrat jim možgani še-najbolj delujejo! Ko je bil Rose pred nekaj dne vi aretiran, je policija trdila, da je vozil avtomobil v pijanem stanju. V podporo tej trditvi je policija na sodniji predložila tudi znanstveni dokaz. Z inštrumentom, ki izmeri vsebino alkohola v krvnem obtoku, so napra vili na Roseu preizkušnjo; instrument je pokazal, da je bile vsebina alkohola v Roseovih žilah tako visoka, da je bil vsak dvom o njegovi pijanosti iz ključen. Ampak Rose je še zmerom trdil, da ni bil pijan, inštrumenti gor, inštrumenti dol. Potem pa je sodniku predlagal, da je pri volji priti na sodnijo katerikoli dan, vpričo sodnika izpiti v par urah 20 kozarčkov whiskyja, in na ta način dejansko in praktično podati dokaz svojih trditev. Sodnik je ponudbo sprejel! Včeraj je bila preizkušnja. Prinesel je na sodnijo tri "pajnte" whiskyja. V štirih urah in pol je izpil "pajnt" in pol, vmes je izpil več skodelic kave in použil je pol sandviča za opoldanski prigrizek. Ampak, ko je Rose izpil 20 kozarčkov, je sodnik preizkušnjo ustavil. Začela se je preizkušnja z inštrumentom. Ta je pokazal, da je bila vsebina( alkohola v njegovi krvi nižja, kakor pa na večer aretacije. Opazilo pa se je, da se mu je jezik malo zapletal, pa tudi glasneje je začel govoriti. Sodnik je odločitev odložil. Policiji je naročil, da Rosea pelje domov, za "vsak slučaj." Če je preizkušnjo prestal, o tem bo zvedel pozneje. NA PRVEM MESTU! Cleveland je na prvem mestu med vsemi ameriškimi mesti, kar se tiče darežljivosti za Community Fund. V zadnji kampanji lansko jesen je povprečni dar v Clevelandu znašal $6.16 na osebo. Na splošno v Ameriki pa je" bila povprečna vsota darila 55.47. DRŽAVLJANKE V VSEH DEŽELAH POSKUSI Z NOVIMI VRSTAMI PŠENICE V Jugoslaviji bodo na okrog 200 krajih začeli letos s poskusi 3 novimi sortami italijanske, avstrijske in grške pšenice. Namen poskusov je predvsem ugotoviti, kako bo raznim vrstam pšenice irijalo naše podnebje. Pšenico, ki jo je Zveza kmetijskih zbornic nabavila iz Grčije, bodo preskušali predvsm v Makedoniji, ivstrijsko pšenico v Sloveniji in la Hrvatskem, italijanske sorte >a na več krajih, vendar največ ,ia Hrvatskem, v Slavoniji, Makedoniji, ter v Kosovem in Meto-liji, manj pa v Vojvodini in ožji 3rbiji. Mnenja strokovnjakov glede jspehov so za sedaj še deljna, odgovor o perspektivi pridelovanja pšenice v Jugo- pa bodo v dobršni meri daii poskiisi, ki bodo prispevali tudi k izpopolnjeva-lju agrotehničnih ukrepov. IBEN1K DOBI KLET ZA J00 VAGONOV VINA Letošnje leto bodo nedaleč >d Šibenika zgradili sodobno vinsko klet, ki bo lahko sprejela kakih 300 vagonov vina. Že ob lanski trgatvi so bili v zadregi, :am z 200 vagoni grozdja, ker so že vse kleti polne. V letu 1957 pričakujejo, da bo zaradi povedanih vinogradniških površin itanje še bolj kritično. Nova klet bo imela poseben oddelek za polnjenje steklenic. Državljanke vseh dežel so vrane, ki so doma v vseh delih sveta. Mnoge vrste ptic in drugih živali je uničila ali močno razredčila napredujoča človeška civilizacija, toda ne vran; njihovo število se ni zmanjšalo. Že to samo dokazuje, da so vrane zelo inteligentne ptice, ki se znajo prilagoditi vsaki situaciji. Preživljajo se v gozdih, na prerijah, ob morskih obalah, na farmah, sploh kjerkoli. Vran je več vrst ali podvrst, toda vse so črne ali skoro črne. V Zedinjenih državah poznamo vrane treh vrst, ki se pa le malo razlikujejo med seboj. Angleška označba za vrano je crow, znanstveno pa spada v rodovnik Cor-vus. Vrane niso izbirčne glede hrane in tudi ne glede podnebja, kar je nedvomno prepogoj, da uspevajo povsod, kjer more živeti človek. Preživljajo se s semenjem in različnimi sadeži, pa tudi z mesno hrano. Pospravijo mnogo miši in hroščev in kobilic in mramorjev in črvov in drugih rastlinskih škodljivcev. S to di-jeto zelo koristijo farmarjem in vrtnarjem in sadjarjem; na splošno s tem koristijo narodnemu gospodarstvu. Na drugi strani pa si vrane včasih privoščijo jajčeca in neugodne mladiče ptic-pevk ali celo j piščance na osamljenih farmah, dalje koruzo in druga žita, im^ndlje, orehe in druge sadeže, ki jih človek smatra za svoje. ,To je črna stran njihovega poslovanja. Da li so vrane bolj koristne kot škodljive ali obratno, raziskovalci še niso ugotovili. Vrane so družabne ptice in verujejo v skupnost in sodelovanje. Kjer se spuste v prehranjevalne akcije v večjih ali manjših iatah, vedno postavijo stražo na 'izvidniškem mestu, da opozori družbo na morebitno nevarnost. Ako gre šolar ali farmer po svojih poslih, se straža ne zmeni zanj; ako pa se približa mož s puško, straža takoj zakavka alarm in vsa vranja družina se dvigne in odleti. Ako farmerji zastrupijo določene storže koruze ali mandlje na drevesih in se ena vrana zastrupi, vsa jata kor-porativno zapusti negostoljub-no okolico. Raziskovalci vranjih aktivnosti so zabeležili sledeče posebnosti: Vrane imajo nad 20 različnih klicev, ki naznanjajo nevarnost ali kaj drugega; rade kradejo svetle predmete in se igrajo z njimi; ranjenim ali betežnim tovarišicam skušajo na razne načine pomagati in jih ščititi; v ujetništvu se naučijo izgovarjanja besed in kratkih stavkov; imajo nekaka porotna spdišča, ki po dolgem kavkanju kdove česa obdolženo vrano puste, da odleti v svobodo ali pa jo okljuva-jo do smrti; v nekaterih okrožjih sklicujejo konvencije, katerih se udelfžuie tisoče vran in ki baje poslujejo nekako podobno kot narodne konvencije naših političnih strank, s to razliko, da dosedaj še noben znanstvenik ni ugotovil, kaj vrane na takih konvencijah sklepajo in zaključijo. V Sloveniji imenujejo neko vrsto vran kavke in včasih velja ta označba za vse pripadnice ali pripadnike vranjega plemena. Ime kavke je včasih obešeno tudi nekaterim ljudem obeh spolov. Pa morda se prizadetim ni treba sramovati teh vzdevkov. Vrane oziroma kavke so bile pred nami na tem in na drugih kontinentih ter so izmed vseh ptic najbližje človeku po inteligenci ter po svojih dobrih in ne tako dobrih lastnostih. Zakaj Poljaki mirujejo Ameriški novinar, ki se nahaja na Poljskem, opisuje svoje vtise, med ostalim zlasti, kakq to, da Poljaki, ki že od nekdaj niso shajali z Rusi, mirujejo. Poljakov je 28 milijonov, Madžarov pa le 8 milijonov. Madžari so poskusili z vstajo, ne pa Poljaki. Zakaj? Poljaki so po bridkih izkušnjah končno postali popolni realisti. Naravna meja med Poljsko in Rusijo je odprta planjava. Za slučaj, da bi Poljaki poizkusili z revolucijo, bi Rdeča armada v nekaj urah lahko poplavila celo Poljsko. Zato je neki visok predstavnik v sedanji poljski vladi, komunist, izrekel tele značilne besede: Poljaki bi radi odstopili vse koncesije, katere jim je zadnji čas dala Moskva, ko bi jim kdo zanje dal nekoliko nove geografije — to pravi, nekoliko boljšo zemljepisno lego s stališča obrambe v slučaju vojne. ( Poljaki tudi vedo, da Rusija Poljsko nujno potrebuje, če hoče obdržati direktno zvezo s svojimi postojankami v Vzhodni Nemčiji. Zato se Rusi ne bi obotavljali nastopiti z najbolj dra/ stičnimi sredstvi, da se jim Poljaki ne bi izmuznili iz rok. Poljska je danes navezana na Moskvo vojaško, gospodarsko in politično. Predsednik vlade Go-mulka ne ljubi Moskve, kljub temu pa vztraja, da mora tako tudi za naprej ostati. Na drugi strani pa se tudi Rusi zavedajo, da bi s takim narodom kot je poljski, imeli mnogo opraviti, če bi začel revolucijo. Zato so popustljivi, kolikor le mogoče, v mejah možnosti so pripravljeni na marsikatero '-oncesijo, samo, da stvari ostanejo tako, kakor so. Zdravnik obtožen kot morilec Zdravnik dr. John Bodkin Adams, je bil v malem angleškem letoviškem mestu Eastbourne, po zaključku 8-dnevne preliminarne sodne razprave formalno obtožen umora. Angleška policija trdi, da je dr. Adams, ki je imel paciente predvsem med premožnimi sloji, zlasti ženskami, povzročil smrt 81 let stare bogate vdove Edith Alice Morrell.' Polagoma jo je navajal k jemanju mamil, dokler brez njih ni mogla prestajati, pravijo oblasti, potem pa ji jeisam dal usodne dožepTa So povzročile njeno smrt. Dr. Adams, fci je 58 let star in samec, je po trditvi policije vedel, da ga je vdova Morrel v svoji oporoki določila za svojega dediča, pa je pospešil njeno smrt, da bi hitreje prišel do premoženja. LUKNJO V SRCU SO MU ZAŠILI V Indianapolisu je bil operiran na srcu šest let stari Bobby Eisert. Operacija je bila nenavadna in tvegana. Pri nji je sodelovalo šest zdravnikov kirurgov, ki so s pomočjo "mehaničnega srca" zašili v dečkovem srcu luknjo v velikosti pol dolarja. Stanje dečka je še kritično. Čez nekaj dni bodo zdravniki lahko definitivno rekli, če je bila operacija uspešna. NOV PLAČNI SISTEM— LEPI USPEHI Kmetijsko posestvo "Vukovar" že dve leti prakticira nov sistem plač. Predvsem so začeli pridelovati manj, a bolj donosne kulture. Namesto trideset raznih pridelkov, jih sedaj pridelujejo šest, delo pa so tako organizirali, da vsak delavec lahko konkretno vidi uspeh svojega dela in je po uspehu tudi plačan. Odvišne delavce so odpustili, ker so vrsto del,mehanizirali. Tudi strokovnjaki so stalno na terenu in pri roki delavcem, zato so Ia- DVA ZGORELA V BARBERTONU V malem lesenem domu blizu tovarne Sun Rubber Co. v Barber tonu, Ohio, je nastal ogenj, v katerem sta prišla ob življenje Herman Deweese, star 65 let, in njegov sin Ralph, star 26 let. Drugi člani družine so ušli z opeklinami. Ogenj je nastal, ker je bila velika okrogla železna pec, kakršnih je danes že malo v rabi, preveč zakurjena. ni kljub slabemu vremenu imeli NEW era. glasilo ABzdobro žetev. TURIZEM V ZAHODNEM BERLINU S priložnostnimi kulturnimi prireditvami in z različnimi razstavami skuša Zahodni Berlin okrepiti turizem, ki je v primerjavi s predvojnim še vedno neznaten. V prvih osmih mesecih lanskega leta je bilo v zahod-no-berlinskih hotelih 610,000 nočnin, torej 100,000 več kot v istem razdobju predlani. Tujccv je bilo lani v Zahodnem Berlinu 135,000. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IVAN LAH Knjiga Spominov (nadaljevanje) Nekoč smo doživeli lep dogodek. Ko smo šli s sprehoda, nam1 Je prišla nasproti po stopnicah ženska skupina iz gornjega nadstropja, določena za sprehod. Sle so same Jugoslovanke, lepe, mlade, živahne; po večini ^iteljice in druge veleizdajal-*e iz Istre in od drugod. Pozdravili smo se prijateljsko z "ži-yio," toda pazniki so zakričali ^ nas hitro ločili; odšli smo vsak na svojo plat. Ljubljanski prostori so bili ob tem času prenapolnjeni. Težko bi bil našel prazno celico. Koliko Je bilo tu joka, vzdihov in gorja. Glasen jok se je čul od vseh strani, posebno iz ženskih celic. Pogosto se je oglašalo pritajeno plakanje pozno v noč. Koliko nedolžnih žrtev je bilo v teh zido-^h, za temi zamreženimi okni! V splošnem se mora reči, da so veleizdajalci junaško prenašali svojo usodo. Opažati je bilo celo neko veselo razpoloženje saj so vsi vedeli, da je to začetek konca. Toda mnogi so trpeli duševno in telesno, daleč od svojih dragih, daleč od doma in ni bilo čuda, da jih je žalost prelagala. Nekega večera, ko je že skopaj vse potihnilo in se je samo se iz gornjega nadstropja odne-kod oglašal zamolkel jok neke ^nske, so ključi zarožljali pred Mojimi vrati in vrata so se odprla. Vstopil je stražnik in mi Je rekel, naj mu sledim. Šla sva P° dolgih hodnikih skozi nekoli- ko vrat, katere je stražnik sproti odklepal in za menoj zopet zaklepal. Po hodnikih je bila tema. Bil sem radoveden, kam me vodi. Nazadnje sva prišla na razsvetljen hodnik in sva stopila v neko sobo. Kmalu na to je vstopil v sobo sodnik dr. Stockl i zapisnikarjem. Bilo je torej zaslišanje. In ob tej uri! Prečital mi je ovadbo in narekoval nato zapisnikarju mojo izjavo o dogodku. Spočetka take stvari razburjajo človeka, ker ne ve, odkod se zbirajo nad njim črni oblaki. Za časa vojne je bilo tc tem težje, ker je moral vsak ve-leizdajalec biti pripravljen na najhujše. Vsi registri narodnih grehov so bili odprti in policija je napregla vse svoje sile, da bi odkrila vse, kar bi moglo pogu-j biti pri njej zaznamovane ljudi. Čudil sem se, da se o pisanju 'Dneva" tako malo govori v ovadbi in da se vse suče okoli ;istega dogodka v Črnomlju. Kaj je bilo prav za prav? Šel sem, kot poročevalec "Dneva" k otvoritvi belokranjske železnice meseca majnika. Poročevalci smo Imeli svoj oddelek. Gledali smo pozdrave na kolodvorih in se pripeljali končno v Metliko. Tam je bil zadnji slavnostni pozdrav in vrnil sem se v Črnomelj na banket. Ministri, poslanci in druga, visoka gospoda so odšli v dvorano, kjer so se vršile razne napit-nice. Bilo mi je do njih ravno toliko kakor do gospodov, ki so jih govorili, in niti jed v njih družbi mi ni dišala, zato sem ostal na HIŠE NAPRODAJ Hiša za dve družini; 4 sobe zgoraj, 4 spodaj; od E. 140 ceste v fari cerkve Marije Vnebovzetje; fornez na plin; v zelo dobrem stanju. London Rd.—hiša s 6 sobami za eno družino; 2 sobi na tretjem nadstropju; za veliko družino. Za podrobnosti se obrnite na: KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 REGISTRIRAJTE VAŠE HIŠE PRI NAS! SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ — $1.00 Ako Vas muči ZAPRTJE, poslužite se SLOVENSKEGA ODVAJALNEGA ČAJA. Slovenski Odvajalni čaj se rabi uspešno Proti ŽELODČNIM PLINOM, NAPETOSTJO in ZAPRTJU. Slovenski Odvajalni čaj odvaja lahno toda sigurno. SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ — $1.00 Za boljše zdravje pijte SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ. Slovenski Planinski caj vsebuje domače rastline, katere ugodno delujejo na človeški organizem ter obenem so pripomoč k španju. SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ in SLOVENSKI PLANINSKI CAJ se lahke dobi po POŠTI. Pokličite HE 1-529B ali pa pošljite ček ali money order na TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio čaj se dobi tudi pri Man del Drug Co. — 15702 Waterloo Road j 0 0 dvorišču, kjer sem našel našega znanca, preganjanega učitelja Potokarja, ki mi je pokazal, kje leži Dragatuš in razni drugi kraji okoli Bele Krajine; med tem so že podajali obed in sem v naglici sedel k neki mizi, kjer so bili sami duhovniki. Da bi jipi ne pokvaril dobrega apetita, se jim nisem predstavil kot urednik "Dneva," a to nas ni motilo, da bi se ne bili spustili v prijateljski pogovor o raznih vsakdanjih stvareh. Poleg mene je sedel debel župnik, ki sem ga po obrazu že davno poznal, za ime pa se nisem zanimal. Pili smo dobro belokranjsko vino in gospodje so se nekoliko vzdrževali zaradi šam-i panjca, kajti rekli so, da belo-kranjca imajo doma dovolj. Sedeli smo na kegljišču in zastopniki občin—sami naši preprosti možje—so kmalu postali glasnejši. Po obedu sem vstal od mize in sem odšel po dvorišču, srečal sem svojega davnega znanca Mihelčiča. Izpregovorila sva le par besedi, kajti on je med tem postal že deželni poslanec. Iskal sem kakega znanca po srcu. Med tem je prišel Mihelčič k moji mizi in gospodje so vprašali, kdo sem. Ko sem se vrnil, nisem opazil nobene izpremembe, le gospod župnik poleg mene mi je kazal hrbet. Začeli so se navdušeni patriotični govori. Enega je govoril bivši metliški župani Ju-traž. Beseda je nanesla na cesarjevo zdravje. Po govoru smo seveda trkali in na vprašanje svojega soseda, kaj sodim o cesarju, sem rekel, da je čudež, da pri teh letih toliko vzdrži. Na dvorišče je stopil dr. Krek in je govoril županom svoj govor, ki se je zopet končal na cesarjevo zdravje. Zabava se je veselo razvila in treba je bilo mnogo prigovarjanja, da smo odšli na kolodvor. Župnik, ki je sedel poleg mene, je postal moj denuncijant. Na klerikalne, pozive ob času vojne se je spomnil, da je sede' v Črnomlju z menoj in to se mu je zdelo menda tako veleizdajal-sko, da je slišal same veleizda-jalske besede. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da se v taki družbi ne govori neprevidnih besedi—reakcija bi bila sledila takoj. Zato si je župnik Tr-škan izmislil laž in jo javil na vodstvo SLS., ki je denuncijaci-jo izvršilo ... Ne gre za to, da sem z vsem svojim delovanjem kot nacionalist spadal tja, kamor so odpeljali druge, proti temu bi niti ne protestiral. Gre za to, da so me prijeli na denun-cijacijo slovenskega duhovnika in stranke, ki si je v polni meri zaslužila ime denuncijantske stranke, in žalibog še danes živi med nami. čakal sem torej, da bo sodnik položil predme kake hujše grehe. Toda nič. Sprejel je vse mirno, kar sem mu pove- >ooooo