48 Katarina V AUPOTIČ 1 Obujanje tradicije svilogojstva in svilarstva 2 na Ormoškem Svilogojstvo in svilarstvo, tudi na Slovenskem nekoč visoko razviti panogi, sta iz različnih razlogov zamrli v 60. letih prejšnjega stoletja. V članku so zraven kratke zgodovine predstavljeni ponovni začetki obujanja panog in prelomen prehod iz svilogojstva v svilarstvo, ki se je zgodil prav na Ormoškem. K temu so prispevali mnogi posamezniki v sodelovanju z različnimi institucijami, ki si prizadevajo, da se zgodba o pri/predelovanju svile nadaljuje tudi v prihodnje. Ključne besede Svilogojstvo, svilarstvo, obujanje, ormoško območje »Naravna svila je dragoceno vlakno, ki ga dobimo iz zapredkov gosenic sviloprejk. Razlikujemo dve vrsti naravne svile: pravo svilo, ki predstavlja strjeno izločnino gosenice sviloprejnega metulja »bombayx-mori«, in divjo svilo, ki izvira od gosenic raznih divjih, nekultiviranih sviloprejnih metuljev. Naravna svila se je že v pradavnih časih pridobivala na Kitajskem. Dokumenti o kulturi sviloprejke in uporabi svile za izdelavo tkanin segajo v leto 2698 pred našim štetjem.« 3 Po približno 2500 letih se je kultura svile začela širiti. »V Evropo sta prinesla jajčeca sviloprejke cesarju Justinijanu dva meniha s Ceylona v votlih bambusovih palicah leta 552 po našem štetju.« 4 Kitajsko svilo so tako poznali tudi stari Grki in Rimljani, iz Italije pa se je po letu 1130 razširila še drugod po Evropi. 5 V beneški republiki so z gojenjem bele murve 6 in sviloprejk poskusili že v 14. stoletju, zanimanje za to dejavnost pa lahko na Slovenskem najdemo šele v drugi polovici 17. stoletja na 1 Katarina Vaupotič, študentka Etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 2 »Svilogojstvo obsega vzgojo in oskrbo murvovih dreves, pridobivanje jajčec sviloprejk, izleganje in hranjenje sviloprejk z listi murv, vključno z zapredanjem sviloprejk v svilene zapredke ter nadaljnje sušenje svilenih kokonov, prav tako tudi izleganje metuljev z namenom parjenja in ponovnega pridobivanja jajčec. Svilarstvo vključuje odvijanje in združevanje posameznih svilenih niti iz svilenih zapredkov v debelejše niti ter v štrene surove svile, predelavo svilenih niti v prejo, tkanje blaga …« Berčič, 2022. 3 Kočevar, 1950, str. 271. 4 Prav tam. 5 Prav tam. 6 Listi bele murve (Morus alba L.) so sviloprejkam edina hrana, zato je razumljivo, da se je svilogojstvo (tudi v Sloveniji) najprej začelo razvijati v tistih pokrajinah, kjer je bilo najlažje zagotoviti dovoljšno količino hrane za sviloprejke. Bolle, 1908, str. 1. 7 Žontar, 1957, str. 15. 8 Botolin Vaupotič, 2019. 9 Žontar, 1957, str. 12. 10 Mavrič Žižek, 2011, str. 346. 11 Berčič, 2018. 12 ISS_RLB je edina slovenska pravna oseba, katere glavni namen je raziskovanje in razvijanje ugodnih razmer za ponovno vzpostavitev svilogojstva in svilarstva v Sloveniji ter nekaterih drugih evropskih državah. Inštitut si prizadeva za znanstveno, strokovno, teoretično in praktično podporo prihodnjim svilogojcem in svilarjem. Prav tam. Koprskem in v beneški Istri. 7 Na Slovenskem je dejavnost zacvetela v času Marije T erezije, ki je spodbujala gojenje monokultur, tisti, ki so bili pripravljeni zasaditi murve in se ukvarjati s svilogojstvom, pa so prejemali subvencije. Na Goriškem je bilo npr. svilogojstvo poleg vinogradništva dolgo najpomembnejša kmetijska panoga. 8 Skozi stoletja je bilo svilogojstvo na Slovenskem deležno večjega ali manjšega zanimanja, za nihanja pa so bile po večini krive gospodarske stiske in nato prizadevanja gospodarskih krogov, da bi dejavnost ponovno obudili. 9 Svilogojstvo je bilo prisotno tudi na širšem ormoškem območju, o čemer priča fotografija iz 1942/43. leta. Na njej učenke ljudske šole Središče ob Dravi prebirajo kokone sviloprejk. Fototeka Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. 10 Čeprav sta se tako svilogojstvo kot svilarstvo uspešno razširila v vse današnje regije, »sta po številnih vzponih in padcih v 60. letih prejšnjega stoletja zamrla.« 11 V letu 2018 je bil zaradi potrebe po raziskovalni in svetovalni instituciji, namenjeni ponovnemu uvajanju svilogojstva, ustanovljen Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo, dr. Rebeka Lucijana Berčič, Zasebni zavod za raziskave, Maribor (ISS_RLB). 12 49 48 Kopija odvijala iz Masanzzaga (v ozadju), odvijalo iz murvovega lesa (levo) in odvijalo za polavtomatsko odvijanje svilenih kokonov (desno). Foto: Katarina V aupotič. 13 Berčič, 2018a. 14 Prav tam. 15 Prav tam. 16 Načrt za uhane in zapestnico je izdelala Irma Pervanja, za knjižno kazalo pa Tina Koder. Na ormoškem območju deluje kot »ena vodilnih strokovnih sodelavk omenjenega instituta« Maja Botolin V aupotič iz Velike Nedelje: 13 »Moje navdušenje nad sviloprejkami se je začelo konec leta 2018, ko sem v časopisu prebrala intervju z dr. Rebeko Lucijano Berčič. Edina murva, ki smo jo imeli zasajeno ob hiši, se mi je zdela zadosten razlog, da ji pišem in zaprosim za nekaj jajčec sviloprejk spomladi, ko bo naša murva vzbrstela. Leta 2019 sem tako, ob sprotnem zapisovanju in fotografiranju, vzgojila svoje prve kokone, v jesenskem času pa dodatno zasadila 100 murvovih dreves. In če so pomladansko-poletni meseci namenjeni vzgoji sviloprejk in tekanju od murve do murve v skrbi za hrano ličinkam, so jesensko-zimski namenjeni iskanju podatkov o predelavi kokonov, preizkušanju raznih postopkov predelave in pogovorom o murvah …« 14 Začelo se je obdobje intenzivnega obujanja tradicije svilogojstva in svilarstva. Ormoško območje in nekateri tamkajšnji prebivalci so s svojimi prispevki na različnih področjih ponovno postavili temelje za izvajanje te dejavnosti po več kot polstoletnem premoru. Najprej je leta 2020 nastalo leseno motalo po principu motal, videnih na vrtnariji v Masanzzagu, kjer ohranjajo tradicijo svilogojstva že desetletja. Izdelala sem ga avtorica prispevka Katarina Vaupotič, leta 2022 sem nato izdelala še odvijalo v celoti iz murvovega lesa, nakar je v začetku leta 2023 nastalo še odvijalo za polavtomatsko odvijanje, pri čemer je elektronski pogon izdelal Timotej Bezjak iz Placerovcev. Leta 2021 je Maja Botolin V aupotič začela z ročnim odvijanjem svilene niti »po tradicionalnem postopku, ki ga uporabljajo v Dalmaciji.« 15 Ročno odvita svilena nit. Foto: Katarina V aupotič. Prvi izdelki iz ročno odvite svile, pridelane v V eliki Nedelji, so začeli nastajati decembra 2021. Majda Štampar iz Ormoža je izdelala klekljane uhane, zapestnico in knjižno kazalo. Foto, last: Katarina V aupotič 16 50 V letu 2022 je ISS_RLB v sodelovanju z Naravnim rezervatom Ormoške lagune organiziral prvo delovno srečanje slovenskih svilogojcev, ki je bilo namenjeno pridobivanju novih znanj, izmenjavi izkušenj in načrtovanju prihodnjega sodelovanja. Dogodka se je udeležilo osemnajst svilogojcev iz celotne Slovenije. Že novembra istega leta je sledil začetni tečaj svilogojstva in strokovno srečanje svilogojcev in svilarjev, organiziran v beli dvorani Grajske pristave, v sodelovanju ISS_RLB in Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Šestintrideset udeležencev, med katerimi je bilo veliko novih obrazov, se je aktivno vključevalo v predavanja in predstavitve na temo murv, svilogojstva in svilarstva, ki so jih pripravile dr. Rebeka Lucijana Berčič, Maja Botolin Vaupotič, Alberta Rožanec (svilogojka in svilarka), Majda Štampar (klekljarica) in Bojana Zemljič Kovačič (oblikovalka). »Sodobni slovenski svilogojci in svilarji želimo, da bi se zgodba o pri-predelovanju svile v naših krajih nadaljevala z občutkom dragocene vrednosti vseh sodelujočih deležnikov ter navdušujočo reminiscenco preprostosti, jasnosti, svetlosti, lahkotnosti in nežnih variacij čudovite igre naravnega sijaja svilenih vlaken.« 17 17 Berčič, 2022. Spletna vira • Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič, zasebni zavod za raziskave, Maribor, 2018. Dostopno na: https://sv.netfrik.com/institut/ [30. 1. 2023]. • Sodelavci ISS_RLB, 2018a. Dostopno na: https://sv.netfrik.com/sodelavci/ [30. 1. 2023]. Ostali viri • Rebeka Lucijana Berčič, Zloženka Muzejska vitrina meseca novembra: Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 2022. • Ivan Bolle, Franc Gvozdenović, Kako vzgojevati, saditi in oskrbovati murve in kako razumno izrejati sviloprejke. Gorica, c. k., ministrstvo za poljedelstvo, 1908. • Maja Botolin Vaupotič, Tam murva se dviga v višavo z belim plodovjem… Referat predstavljen na Zelenih četrtkovih popoldnevih v Knjižnici Frana Ksavra Meška Ormož, 22. 8. 2019. • Franjo Kočevar, Tekstilne surovine. Komite za srednje in nižje strokovno šolstvo pri vladi LRS, Ljubljana, 1950. • Irena Mavrič Žižek, Občina Središče ob Dravi v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja 1941–1945. V: Središče ob Dravi: Kronika 1910–2010 (Marija Hernja Masten, ur). Občina Središče ob Dravi, 2011, str. 333–354. • Josip Žontar, Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1957.