'‘'•asi
m jr
E\
UO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
^VZETEK SKLEPOV ZT — KONFERENCE
Konvertibilni izvoz, kakovost
IZDELKOV IN POSLOVANJA, INOVACIJE, kadri
Številka 43 — Leto X, 19. november 1982
V Horjulu delujejo deli kar treh TOZD DO tlekirozveze, kjer praznujejo petindvajsetletnico. Na sliki: iz montaže naprav za radijske zveze.
Tradicionalna Iskrina konferenca o mednarodnem trženju je za nami. Kljub številnim problemom, s katerimi se srečujemo doma in kljub zaostrenim pogojem trženja in recesiji v svetu, si je konferenca v svojih sklepih začrtala kot prvi pogoj pri nadaljnem delovanju povečevanje izvoza. Sklepi konference obsegajo kar sedem drobno tipkanih strani, zato smo se z organizatorji konference in oblikovalci sklepov dogovorili za nekoliko daljši povzetek tega pomembnega dokumenta. Seveda pa lahko dobite tudi celotne sklepe, in sicer v zunanje-trgovinsko temeljni organizaciji v Iskri Commerce.
s'°vna politika in cilji Iskre
Udeleženci konference v sklepih j^darjajo, da mora Iskra letos izvoziti ^konvertibilno območje vsaj 130 mi-!°nov dolarjev izdelkov. V prihod-letu načrtuje Iskra že 160 milijo-°v dolarjev konvertibilnega izvoza. V linjem srednjeročnem obdobju je I dn cilj izvoziti skupno poldrugo mi-Jardo dolarjev izdelkov in storitev, 'na rast našega izvoza pa mora prese-slovensko poprečje.
I Na konferenci na Brdu pri Kranju je Sl ra dala pobudo za organiziranje po-.0vne skupnosti slovenske industrije sistemsko nastopanje na mednarod-cni trgu. Ob tem Iskra ugotavlja, da je ? emalo vključena v vodenje politike in ..s,.ebia mednarodnega trženja v Slove-1' in Jugoslaviji. Vsekakor je treba ječati vpliv združenega dela na to de-vnost. Zaradi določenih intervent-1 1 ukrepov države bo potrebno ce-."o Iskrino poslovanje čim hitreje ;'agajati nastalim tržnim položajem ^krepom.
, Uilji in usmeritev mednarodnega tr-č|ija
u^onferenca je potrdila, da se mora "hn izvoz še naprej povečevati na
leto za 20 %, pri čemer naj bi do konca srednjeročnega obdobja torej leta 1985 izvozili že polovico vse Iskrine proizvodnje.
Konferenca je ponovno poudarila, da mora zaradi skupnih interesov potekati izvoz Iskrinih izdelkov in storitev izključno preko Iskre Commerce.
V obdobju do leta 1986 se mora spremeniti struktura izvoza, in sicer v korist izdelkom z visoko stopnjo obdelave in sistemov. V okviru celotnega izvoza bomo predvidoma prihodnje leto izvozili le 25 % sistemov, v letu 1986 pa naj bi bilo to že nekaj manj kot polovico.
Predpogoj za to je primerna inovacijska organiziranost Iskre, zato je treba takoj pristopiti k celovitemu organiziranju ciljno opredeljenih in teamsko vodenih inovacijskih procesov s sočasnim vključevanjem RR dejavnosti, proizvodnje in trženja ter premišljeno in selektivno vlagati razpoložljiva materialna sredstva v tista področja, ki posredno ali neposredno bistveno pripomorejo k izboljšanju tehnološke-sta-rostne strukture našega izvoza.
Poseben pomen pri posodabljanju
Vnanje trgovinske konference.
--------------—----------
Delovna skupina ck zks v tolminu
Ni razloga za dezintegracijo
V četrtek, 11. novembra je delovna skupina predsedstva CK ZKS obiskala temeljno organizacijo novogoriške Avtoelektrike (AET) v Tolminu. Kot je Znano, so v tej TOZD sprožili postopek, po katerem naj bi se tolminska TOZD odcepila od novogoriške DO.
Osnovna ugotovitev delovne skupine je bila, da ni nikakršnega razloga za dezintegracijo, ker bi to zagotovo hkrati pomenilo tudi odcepitev od SOZD *skra. Zato so menili, da je odgovornost vseh komunistov znotraj delovne 0rganizacije, ki je najbolj pristojna za reševanje problemov ta, da speljejo sistem dogovarjanja o rešitvah, ki bi bile vsestransko sprejemljive.
. Sestanek komunistov AET z delovno skupino predsedstva CK ZKS, ki jo Je vodil Ivo Marenk in so se ga udeležili tudi predstavniki SOZD Iskra, no-v°goriške DO in drugi, sicer ni mogel dati odgovora na temeljna vprašanja skrhanih medsebojnih odnosov med DO in TOZD.
Številni razlogi, med katerimi so najbolj bistveni čezmerna obremenitev ‘OZD pri pokrivanju skupnih potreb DO in TOZD, očitki, da so najpomembnejše odločitve osredotočene na ravni DO in vsebinske težave pri uvc-'javljanju dohodkovnih odnosov po mnenju članov delovne skupine predsedstva CK ZKS niso nerešljivi.
Zato naj bi komunisti Avtoelektrike na ravni strokovnega kolegija DO, ki naj bi se po možnosti dokopal do predlogov za ustrezne rešitve za obstanek Združenosti, predvsem med seboj vzpostavili strpen dialog. Pri tem dialogu naj bi jim pomagala tolminski in novogoriški komite ZKS ter medobčinski svet ZKS.
Po mnenju vseh naloga, ki naj bi jo izpeljali komunisti Avtoelektrike, vsekakor ni preprosta, saj bodo pri njej morali predvsem upoštevati družbeno Usmeritev, ki jo je na tretji seji v zvezi s problematiko združevanja dela in sredstev podal CK ZKS.
D.Ž.
izdelčne ponudbe Iskre ima uvajanje mikroelektronike v vse širši spekter izdelkov, naprav in sistemov. Osrednjo vlogo v širjenju deleža sistemov v tržni ponudbi ima postopno uvajanje lastne računalniške, strojne in programske opreme Iskre.
Sklepi nadalje govorijo o strukturi izvoza po posameznih območjih, pri čemer je srednjeročni cilj 50-odstotni izvoz v razvite dežele zahoda ter po 25% dežele v razvoju in dežele SEV.
Izredno pomemben je tudi sklep o nujnosti zagotavljanja primerne kakovosti za vse izdelke namenjene za izvoz. Udeleženci konference predlagajo v sklepih ustanovitev posebne kontrole kakovosti v okviru Instituta za kakovost in metrologijo.
Sklepi govorijo tudi o nujnosti povečanja števila Iskrinih enot v tujini, predvsem v DVR, kot tudi okrepitev že obstoječih.
Sklepi posveta regionalne mreže
V	prvem zapisu s konference smo že poročali, da so se na tako imenovanem internem delu sešli delavci matične zu-nanje-trgovinske organizacije in vodje Iskrinih enot v tujini ter ocenili izvoz v letošnjem letu in predlog plana za leto 1983.
V	deželah razvitega zahoda je zaradi nizke konjunkture in zaostrenih konkurenčnih pogojev bistveno otežkočeno trženje Iskre. V teh pogojih sta odločilni poslovna disciplina in kakovost izdelkov.
Trženje v deželah v razvoju je osnova za nadaljno rast Iskrinega (Nadaljevanje na 2. strani)
IZ RESOLUCIJE 9. KONGRESA ZSJ
Breme stabilizacije enakomerno porazdeliti na vse
V soboto, 13. t.m. je v Beogradu končal delo 9. kongres ZSJ. Iz kongresne resolucije povzemamo nekatere najpomembnejše poudarke:
Najvažnejše je krepiti samoupravni položaj delavca in z doslednim uresničevanjem socialističnega samoupravljanja reševati probleme in težave ter zagotavljati nadaljnji uspešni družbenoekonomski razvoj naše države.
V naslednjem obdobju je najpomembneje dosledno uresničevati politiko gospodarske stabilizacije. To pa pomeni: več in učinkoviteje delati in varčevati. Prav tako je zelo pomembno, da se breme stabilizacije enakomerno porazdeli na vse. Enotni pa si moramo biti glede tega. da resnične stabilizacije ne bo mogoče doseči, če ne storimo novih kvalitetnih korakov pri uresničevanju samoupravljanja. Resolucija pri tem v celoti vztraja.
Zaostriti je treba odgovornost slehernega posameznika in vseh družbenih subjektov za zaupana dela in naloge, prenehati je treba s prakso, da o odgovornosti govorimo posplošeno in nekonkretno, kot da so krivi vsi. ta pa v praksi pomeni, da ni kriv nihče.
Delavci zahtevajo, da se okrepi enotnost delavskega razreda in da se odločno premostijo umetne ovire in zapiranja ter vse druge pregrade, ki so na poti povezovanju, združevanju in prizadevanjem, da bi skupno poiskali prave rešitve za uresničevanje enotnih delavskih razrednih interesov.
kongres poziva in zavezuje članstvo, organizacije in organe zveze sindikatov. da s konkretnim, usklajenim in odgovornim delovanjem uresničujejo z resolucijo sprejete naloge. Kot notranje gibalo in povezovalna sila naše samoupravne socialistične družbe ho ZSJ pripomogla, da se bodo idejno-poli-tične opredelitve hitreje uresničevale v akciji za krepitev samoupravnega položaja delavcev in njihove odločilne družbene vloge.
Kongres zahteva tudi redno in pravočasno preskrbo delovnih ljudi in občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Najpomembnejše pri tem je. da je ta preskrbljenost enotna na vsem jugoslovanskem trgu.
DO Avtomatika v Turčiji
Modernizacija jugoslovanskih železnic je že vrsto let tesno povezana z Iskrinim imenom, oz. tehnologijo in znanjem, ki ga v program železniških signalno-varnostnih in telekomunikacijskih sistemov vgrajujejo delavci delovne organizacije Avtomatika. Modernizacija c ca 1800 km prog pa ni edini rezultat njihovih prizadevanj. Plasman na svetovnem trgu potrjujejo sklenjeni posli v Grčiji in Bolgariji, mednje pa sodi tudi dolgoletno sodelovanje s sosednjo Turčijo.

Sistematično spremljanje opremljanja in posodabljanja turške železniške mreže beležimo že od 1966. leta. Sprva so bili to le poslovni stiki — izmenjava informacij, ki zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev niso privedli do sklenitve konkretnih pogodb. Leta 1976 pa je Turčija pridobila mednarodne kredite in razpisala licitacije za projekt železniške telefonije.
V ostri mednarodni konkurenci evropskih in japonskih proizvajalcev tovrstne opreme, je prav na priporočilo mednarodne banke prišla Iskrina ponudba, tako v tehničnem, kot komercialnem pogledu na prvo mesto. Pogodba, v vrednosti 3 milionov dolarjev je zajemala dobavo 50 telefonskih central za turško železniško omrežje. Čeprav so montažna dela prevzeli sami, je
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ
Priprave na proslavo 36-letnice Iskre
Iskra organizirala 6-tedenske tečaje za približno 40 turških delavcev ter pri montaži in spuščanju v pogon tudi sodelovala. Prav tako je organizirala dodatne tečaje za vzdrževanje naprav.
V	I. 1982 je Avtomatika konkurirala, še na eni mednarodni licitaciji in sicer za daljinsko vodenje in krmiljenje naprav za električno vleko na 129. km dolgem odseku evropskega dela železniškega omrežja (Sirkesi — Halkoli — Ccrkezkov). Tudi tukaj je uspela z dobavo modernega telekomunikacijskega sistema enostavnejše izvedbe ( I M -15).
Svetovna energetska kriza je privedla do tega, da prihaja kot vir energije ponovno v ospredje premog. Zato je toliko bolj razumljiva odločitev turškega gospodarstva in turške železniške direkcije (TOZD), da pristopijo k posodobitvi hOO km dolge proge, ki pov ezuje centralni del Turčije, kjer se nahajajo bogati rudniki, s Sredozemskim morjem (luka Iskenderun).
V	tem primeru gre za zelo komplek-
sen projekt celotne signalne in telein-formacijske tehnike. Hkrati je s turške strani postavljena tudi zahteva, da pogodbeni partner omogoči turški industriji prevzem lastne proizvodnje sig-nalno-varnostnih in teleinformacijskih sistemov . Torej gre za prenos znanja, v projekt strateškega pomena in dolgoročne povzave. ki izhajajo iz tega. To je tudi razlog, da se bo na licitaciji, ki bo 9. decembra v Istambulu zbrala vsa mednarodna konkurenca izZDA. Japtonske in Ev rope. V rednost projekta je ocenjena na 50 milionov dolarjev .
V Avtomatiki potekajo trenutno zadnje, intenzivne priprave na licitacijo. Notranja organizacija dela je razdeljena na skrbniški svet projekta, ki ga vodi Stane Preskar, predsednik poslovodnega odbora Avtomatike in projektni team, ki ga vodi Stojan Rakar, vodja mednarodne menjave v TOZD Trženje. Tako team, kot svet vključujeta predstavnike vseh linijskih področij, od razvojnih, proizvodnih, projektivnih. tržnih, operativnih idr. Hkrati smo se povezali tudi z dosedanjimi partnerji iz Istanbula: s firmami Turkte-lefon, s Turk Telekomunikasvon in s Te k len insaat.
Projektiranje in dobava naprav in sistemov za tako kompleksen projekt, kot je modernizacija omenjene proge, bi pomenila ponoven dokaz, da v Avtomatiki obvladamo najmodernejšo tehnologijo in znanje, ki je potrebno za nastop v tujini.	5 q
V Kibernetiki potekajo zadnje priprave na proslavo 36-letnice Iskre, ki bo 19. novembra 1982, ob 19., v restavraciji Telekomunikacij na Laborah v Kranju.
Na proslavo so vabljeni jubilanti 30, 25 in 2(1-letnega dela v Iskri, ki bodo prejeli Iskrine plakete ter srebrne in zlitte značke.
Izveden bo tudi krajši kulturni program, v katerem se bo Iskrina folklorna skupina predstavila s primorskimi plesi. Po slovesnem delu ho goste zabaval Kranjski dixieland ansambel. Po 21. bo poskrbljeno tudi za prevoz obiskovalcev na kranjsko avtobusno postajo.
,	Alojz Boc
Od tu je dober pregled nad prometom.
KONVERTIBILNI IZVOZ, KAKOVOST
r„
IZDELKOV IN POSLOVANJA, INOVACIJE, KADRI
(Nadaljevanje s 1. strani) izvoza v srednjeročnem obdobju. To trženje je zdaj večinoma razpršeno, treba pa ga bo osredotočiti na najbolj perspektivne trge. Posebej je treba okrepiti trženje v Južno Ameriko.
V Iskri Commerce je treba najhitreje vzpostaviti strokovne zmogljivosti za vpeljavo vseh možnih višjih oblik ekonomskega sodelovanja, kot so: tehnična pomoč, prenos znanja, inženiringi, lokalna proizvodnja, konzor-cijski nastopi, prodaja sistemov, vezanje izvoza z uvozom itd. Posebno pozornost je treba nameniti tudi vsklaje-nemu in usmerjenemu trženju namenskim odjemalcem.
Glečle izvoza v dežele SEV narekuje Iskrina politika nadaljnje širjenje, vendar ne v škodo izvoza na drugi dve območji. Osnovni omejilni dejavnik je, kot je znano, oskrba izvoza z materialom s konvertibilnega območja.
Sklepi obširno govorijo tudi o gospodarjenju v Iskrinih enotah v tujini. Ob tem poudarjajo, da morajo te enote tako usmeriti svoje delovanje, da bodo posledice zaostrenih pogojev gospodarjenja v Jugoslaviji in recesije v tujini čim manj prizadele uspešnost Iskrinega poslovanja.
Nujen predpogoj je tudi postopna kapitalna okrepitev Iskrinih podjetij v tujini, da bodo lahko prevzela obsežnejše in zahtevnejše poslovne naloge. Beseda v njih je tudi o poravnavanju terjatev v tujini, o poravnavi stroškov, o večjem uvozu repromaterialov s klirinškega območja, itd.
Usmeritev, organiziranost in kadri
Ena izmed najbolj bistvenih novosti konference je bila v obravnavi izvoza po tako imenovanih ciljnih tržiščih. Pokrivanje potrebe večine izmed ciljnih trgov zadeva izdelke in storitve večjih Iskrinih organizacij. Srednjeročne projekte bodo v enem letu izdelale posebne skupine strokovnjakov iz IC in proizvodnih organizacij. Da bi olajšali delo Iskrinim delavcem v mednarodnem trženju v skladu s cilji Iskre bodo v pol leta izdelali tudi Kodeks mednarodnega trženja Iskre.
Konferenca nadalje v sklepih poudarja, da vzpostavitev zunanjetrgovinske skupnosti Iskre omogoča boljše združevanje in izrabo finančnih in tržnih zmožnosti Iskrine mreže v tujini. Tudi v tem delu sklepov konferenca priporoča, naj se Iskra Commerce organizira v izvajanje inženiring poslov in trženje sistemov.
Zaradi izredne pomembnosti objavljamo sklepe, ki se nanašajo na kadrovsko problematiko v celoti.
Konferenca ugotavlja, da je nujna hitra okrepitev izvozne dejavnosti, ki naj ima v enem letu dvokratno število nosilcev poslov.
Ob vse hitrejšem prestrukturiranju in naraščajoči kompleksnostitržne ponudbe Iskre, konferenca ponovno opozarja vse samoupravne in poslovodne strukture Iskre, da so kadri slej kot prej osnovni omejilni dejavnik za nadaljno rast mednarodnega trženja Iskre. Konferenca ugotavlja, da obojestranski pretok kadrov iz drugih dejavnosti Iskre v mednarodno trženje zadošča.
Konferenca nadalje ugotavlja, da znanje številnih delavcev Iskre, ki sodelujejo v mednarodnem trženju, ne zadošča za optimizacijo te dejavnosti. Zato predlaga, naj izobraževalni center Iskre nadaljuje z vsakoletno zunanje trgovinsko šolo v Iskri, vodstva delovnih organizacij pa naj odgovarjajo za primeren izbor udeležencev, ki bodo nadaljevali z delom v vseh organizacijah Iskre. Izobraževalni center Iskre naj nadalje do konca tega leta pripravi program obveznega periodičnega dopolnilnega izobraževanja ob delu, ki naj zajame širok krog poslovodnih delavcev Iskre.
LD
»Posojila naj plačajo tisti, ki so jih najeli«
Udeležence Iskrine znnanje-trgovinske konference je obiskal tudi podpredsednik slovenske SISEOT Vladimir Sodin. Najprej jim je spregovoril o splošnih izvoznih in uvoznih dejavnostih slovenskega gospodarstva. Ob tem se je zadržal že ob znanih izredno restriktivnih uvoznih omejitvah in ob tem, da ostane izvoznikom le slaba tretjina od deviznega priliva.
Navzočim je povedal, da izpolnjuje Slovenija dinamični plan izvoza le 79 %, še dosti večji izpad pa je glede na letni plan. »Vsekakor je pomanjkanje reprodukcijskih materialov iz uvoza najhujši problem, s katerim se srečujejo izvozniki, in prav večjim izvoznikom bi morali,« kot je dejal, »ta vprašanja rešiti.«
Dotaknil se je tudi velikega zao-‘ stanka pri prilivu od uvoza. Ta zaostanek je 38 %, česar ne občutijo le proizvodne organizacije, pač pa tudi poslovne banke. Spregovoril je tudi o odplačevanju posojil v tujini in o resnično težkem likvidnostnem položaju.
Podpredsednik slovenske SISEOT je v nadaljevanju poudaril, da se ta organ zavzema za korekcijo določenih ukrepov v prihodnjem letu. SISEOT predlaga zagotovitev fižične možnosti uvoza vsaki delovni organizaciji, ki bo dokazala, da bo uvoženi repromaterial uporabila za proizvodnjo za izvoz, druga takšna sprememba pa naj bi se nanašala na izvozno stimulacijo.
Vladimir Sodin je glede zunanje-tr-govinske dejavnosti Slovenije v prihodnjem letu podčrtal, da bi morali izvoz povečati za 18 %, uvoz pa zmanjšati za 13 %. »Položaj bo v prihodnjem letu izredno težaven, odplačati bo treba 500 milijonov dolarjev anuitet, podobno kot letos. Če ne bo novih spodbudnih premikov in ukrepov, tudi za leto 1983 ni pričakovati, da bi se položaj izboljšal.
V Sloveniji bi morali dati čimprej v javnost izhodišča o zunanje-trgovinski dejavnosti v prihodnjem letu. Slovenska SISEOT se zavzema, da bi prešli na določene (fiksne) obveznosti delovnih organizacij do Slovenije in Jugoslavije in bi torej delovnim organizacijam na ravni republik izračunali fiksne obveznosti.
Tiste delovne organizacije, ki bi te obveznosti plačale in prekoračile, bi vnaprej samostojno razpolagale s svojim deviznim prilivom. »Problem bo ver-
jetno le v določanju teh fiksnih obveznosti torej v objektivnem pristopu,« je
dejal Vladimir Sodin.
V zvezi z odplačilom anuitet in združevanjem deviz za določene namene je gost poudaril, da odplačevanje posojil v prihodnje ne bi smelo bremeniti »skupnega mošnjička« in naj posojila odplačujejo tisti, ki so jih tudi najeli.
Ob zaključku se je dotaknil nujnosti, da si v Jugoslaviji končno le začrtamo dolgoročno zunanje trgovinsko politiko, »kajti kratkoročne in pogoste spremembe nikakor ne koristijo gospodarstvu.«
LD
Brezprašna komora iz TOZD Upori
Brezprašna komora, ali kot ji še pravijo zračna skrinja, ali komora z laminarnim pretokom zraka (Flow-Box), se vse bolj potrebuje, tako v računalniški tehniki, mikroelektroniki, precizni telefoniji, za operacijske sobe in še kje. Doslej je v Jugoslaviji še ni proizvajal nihče. Zdaj pa so jo skonstruirali in izdelali strokovnjaki v TOZD Upori Šentjernej. Izdelali so prvo serijo, ki je že vgrajena v trboveljskih Polprevodnikih in TOZD HIPOT.
Brezprašno komoro, ali kot pravijo zračno skrinjo rabijo povsod tam, kjer je potrebna velika čistoča zraka, To pa je, kot smo že rekli v elektroniki, medicini, v jedrskih centralah in drugod. Bistvo naprave je v tem, da prod določenim pritiskom in v določenih, oz. potrebnih količinah dovaja zelo čist zrak. Doseže čistočo zraka 99,9%. Taka čistoča zavaruje delo, elemente, naprave, ali v medicini tkiva pred onesnaženjem z drobnimi delci iz zraka.
In kako zračna skrinja deluje? Laično provedano zelo enostavno. S pomočjo ventilatorja iz ozračja črpa zrak prek filtra v proseben prostor, od
Zračna skrinja izdelana v TOZD Upori.
Skupen nastop v tujini
Iskrine XI. konference mednarodnega trženja se je med gosti udeležil tudi sekretar združenja elektrokovinske industrije pri Gosprodarski zbornici Slovenije Ferdinand Trup>ej. Med drugim je dejal tole:
»Izkoriščam to priložnost, da vas obvestim o naših prizadevanjih za izboljšanje organiziranosti nastoprov elektroindustrije na tujih trgih.
V ta namen je bila izdelana obširna analiza, iz katere sledi, da imata svojo predstavniško mrežo v tujini le Iskra in Gorenje. Vse ostale članice se poslužujejo tujih storitev. Za ilustracijo naj navedem, da znaša ta izvoz letno okoli 70 milijonov dolarjev ali 20 % izvoza elektroindustrije. In prav v tem 20-odstotnem deležu posamične, ali pa zastopniške prodaje vidimo veliko izvozno rezervo, ki jo lahko aktiviramo z minimalnimi sredstvi in sicer:
L Ob racionalnem izkoriščenju obstoječih predstavništev Iskre in Gorenja tudi za prodajo proizvodov drugih OZD elektroindustrije Slovenije.
2. z ustanovitvijo novih skupnih organizacijskih enot v deželah v razvoju ter v preučitvi možnosti združevanja obstoječih enot Iskre in Gorenja v tujini.
Da bi se približali realizaciji teh probud pa potrebujemo proleg deklarativne pripravljenosti tudi nekaj organizacijskih priprav, ki bi v okviru Iskre proskr-bele za dogovorjenega koordinatorja,« je dejal predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Ferdinand Trupej.
tu pa ga prek filtra protiska v hermetično zaprto komoro, od tu pa v prostor, kjer ga protrebujemo. To bi bilo enostavno provedano načelo delovanja.
Zračne filtre izdeluje renomirani proizvajalec, ki jih tudi izvaža za te namene in ima potrebne ateste, ventilatorje pa Klima Celje. Regulacija dotoka zraka je v celoti elektronska in izdelana doma. Prav tako kovinsko ohišje z vsemi potrebnimi dodatki.
V delu imajo že novo serijo desetih zračnih skrinj. V Uporih so nam prove-dali, da je možno zračne skrinje naročiti in, da bi bil dobavni rok nekako 3 mese-
Ob vsem tem je treba povedati, da so se potrudili tudi z designom. Zračna skrinja je zelo lepo oblikovana in ima modro — Iskrino barvo. Doslej smo zračne skrinje izključno uvažali s konvertibilnega območja, zdaj pa jih bo možno v najvišji kvaliteti dobiti doma v Šentjernejski Iskri.
F. Kotar
Z
POTREBE PO SODELAVCIH
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovan«! nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako^bomo v skladu
členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali *>rolč ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotove ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge, glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prijele k nam do vključno vsakega ponedeljka.	-
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revokidje A Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25.
ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG
1.	Direktor INO FIRME ISKRE Elektronik — GmbH Stuttgart
Pogoji: dipl. ekonomist, ali dipl. ing. elektrotehnike, izpolnjeni progoji za zunanjem govinsko registracijo pri GZ, aktivno znanje nemškega jezika, 5 let delovnih izkušen). OD px> pravilniku za delavce Iskrinih enot v inozemstvu. Delavec se imenuje za mandatno dobo 4 let.
2.	Vodja izvoznega sektorja
Pogoji: dipl. ekonomist a'i dipl. ing. elektro, izpolnjeni pogoji za zunanjetrgovinsko registracijo pri GZ, aktivno znanje nemškega jezika, 5 let delovnih izkušenj
ISKRA COMMERCE DS SKUPNE SLUŽBE
1.	Pomočnik direktorja DO
Pogoji: II. st. fakultete ekonomske ali tehnične smeri, ZT registracija, aktivno zna nje tujega jezika, seminar za vodilne delavce, 5 let delovnih izkušenj.
ISKRA COMMERCE TOZD SERVIS
1.	Vzdrževanje, oz. servisiranje elektronskih central SI 2000-010-A
Delo je v Mariboru
Pogoji: elektrotehnik šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili p05" Ijite v 8-dneh na naslov Iskra Commerce, Kadrovski sektor. Topniška 58, Ljubljana-
ISKRA ZMAJ
1. Socialni delavec	.
Pogoji: višja izobrazba — socialni delavec, 3 leta delovnih izkušenj, poizkusno del 2 meseca
2.	Ključavničar	.
Pogoji: 3 letna poklicna šola — strojni ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj in P0-skusno delo 1 mesec
3.	Rezkalec
Pogoji: KV rezkalec, 2 leti delovnih izkušenj, poizkusno delo 1 mesec
4.	Izdelovalka baterij
Pogoji: končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, poizkusno delo 1 mesec
5.	Transportni delavec	.
Pogoji: končana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, poizkusno delo
mesec	.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Po tč. 2.4 in 5 je delo v dven izmenah, pod tč. 1. in 3 pa v dopoldanskem času. Pismene prijave z dokazili pošljite v dneh na naslov Iskra Industrija baterij ZMAJ. Ljubljana Stegne 23. kadrovsko socialna služba.
ISKRA ELEKTROZVEZE za TOZD Usmerjene zveze
1.	Samostojni analitik — planer
Pogoji: dipl. oec. ali dipl. ing. organizacije dela, ali oec., oz. ing. organizacije dela Željena je praksa na plansko-analitskih delih in poznavanje mrežnega planiranja.
2.	Vodja tehnološke skupine (načrtovalec tehnolog za MHI vezja)
Pogoji: dipl. ing. elektro š.t., 3 leta delovnih izkušenj v tehnologiji.
3.	Samostojni tehnični sodelavec (tehnolog za MHI vezja)
Pogoji: dipl. ing. ali ing. kemije, 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj.
4.	Razvijalec sistemov
Pogoji: dipl. ing. elektro š.t.. 5 let delovnih izkušenj.
5.	Razvijalec naprav
Pogoji: dipl. ing. elektro š.t.. 3 leta delovnih izkušenj
6.	Razvijalec asistent
Pogoji: dipl. ing. elektro š.t., 1 leto delovnih izkušenj.
7.	Višji tehnolog (mehanski tehnolog)
Pogoji: ing. strojništva ali strojni tehnik. 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v precizni mehaniki.
8.	Samostojni tehnolog (montažni teimolog)
Pogoji: elektrotehnik š.t., 3 leta delovnih izkušenj v elektromontaži.
9.	Laborant
(delavec v laboratoriju za izdelavo MHI vezja)
Pogoji: KV RTV mehanik.
10.	Tehnični risar — za določen čas
Pogoji: uspešno končano osnovno šolanje, tečaj tehničnega risanja.
11.	Priučeni delavec (sestavljalec TK naprav)
Pogoji: uspešno končano osnovno šolanje.
Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne 11.
za TOZD Radijske zveze
1.	Vodja proizvodnje — Horjul
Pogoji dipl. ing. elektro š.t., 5 let delovnih izkušenj.
2.	Vodja montažno servisnega oddelka
Pogoji: dipl. ing. elektro š.t., 5 let delovnih izkušenj.
3.	Konstrukler naprav
Pogoji: ing. strojništva, 1 leto delovnih izkušenj.
Dela in naloge sepravljajo na lokaciji Stegne 11. razen pod točko 1. ki se opravljajo v Horjulu.
ZA t6zd proizvodnjo mehanskih delov
1.	KV strugar
2.	KV galvanizer ali priučeni delavec v galvani
Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne 1 L
ZA TOZD TELEFONSKI IN TELEGRAFSKI SISTEMI
1.	Projektant avtomat, merilnih sistemov
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, 3 leta delovnih izkušenj.
2.	KV strojni ključavničar
(lahko začetnik)
Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne 11.
Za vse delavce se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod točko 10. v TOZD Usmerjene zveze, kjer se združuje delo za določen čas.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — ELEKTROZVEZE. Kadrovska služba. Ljuljana. Stegne 11‘-
RAZPIS
»ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez TOZD Telefonski in telegrafski sistemi
Ljubljana, Stegne 11
na podlagi sklepa delavskega sveta
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še na
slednje pogoje:	.
1. da imajo VS izobrazbo elektro ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
stroki
informacijskih sredstvih, na naslov: ISKRA ba, Ljubljana, Stegne 11.«
Di
fe
nega procesa.
Individualni poslovodni organ bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD TTS«, v roku 30 dni od dneva objave razpisa v javnm
ELEKTROZVEZE, Kadrovska služ-
DC
Za0st
Priso
Za0S1
sirijs !>iai in iz ditia * za enak Pora 'ih n le le 'e za skih P( 8ah £na strij. dok Hiet-
stati
7%.
spe\
tskr
»ek
V
rast
leta
17,<
cen
21,.
P
hov
Iški
vre
Pro
Pro
kat
ko\
3
nat
skf
Pre
doi
(
Pri
nie
Pa
za
81
dre
tai
Prt
Pia
2.	da imajo družbenopolitične in moralno-etične lastnosti po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike in ustvarjalen odnos do samoupravljanja;
3.	da imajo sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja ter usklajevanja delo -
y
Devetmesečni poslovni rezultati SOZD Iskra
Leto 1982 se bliža h koncu in napovedi glede poslovnih rezultatov so že dolgo usmerjene v zaključek leta. Podatki iz devetmesečnih obračunov, ki so v tem času na razpolago pa nam nudijo osnovo za ponovno preverjanje dosežene letne dinamike poslovanja in za točnejšo oceno glede celoletnih rezulta-
tov.
Devetmesečni podatki kažejo, da apstreni pogoji gospodarjenja, ki so ^sotni že vse letošnje leto, povzročajo postajanje gospodarske rasti. Indu-' Pjska proizvodnja zaradi pomanjka-ustreznih repromaterialov iz uvoza ,a domačih virov izkazuje upadanje .''arnike. V Sloveniji je ob trimesečju SeZabeležila 2,3% porast v primerjavi z enakim obdobjem lani, ob polletju je j!prast znašal 2% in ob zaključku deve-'i' mesecev 1,7%. V celotni državi pa !e letošnja devetmesečna proizvodnja e za 0,6% višja od proizvodnje v lan-devetih mesecih.
posameznih industrijskih pano-so rezultati seveda zelo različni, fpačilno za slovensko elektroindu-^ijo je, da doseza, kljub težavam, a°kaj ugodne proizvodne rezultate. Po Metodologiji Republiškega zavoda za *Mtistiko znaša devetmesečni porast K temu porastu v znatni meri pri-'Peva SOZD Iskra, saj znaša porast skrine proizvodnje p>o isti metodologiji tkaj nad 7%.
^ SOZD Iskra je devetmesečni po-pst proizvodnje na osnovi stalnih cen iz ,eta 1980 14%, kar vrednostno znaša ',4 milijard din. Po tekočih c.enah je proizvodnja dosegla vrednost ^1>4 milijard din.
Prodaja na domačem trgu poteka za-Jovoljivo, saj je prodaja izven SOZD skra porasla za 30% in je dosegla Rednost 16,1 milijard din. Vendar se Moizvodni problemi prenašajo tudi na podajo, saj je čutiti pomanjkanje ne-pterih konjunktumih Iskrinih izdel-tov, ki so na domačem trgu zelo iskani.
Vedno večje težave povzroča tudi Vraščajoča nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva, zaradi katere se PreKomerno večajo tudi terjatve do Drnačih kupcev.
Celotni izvoz je večji za 12,8% v Primerjavi z izvozom v lanskih devetih Mesecih, izvoz na konvertibilna tržišča
V	Za 12,6%. Vrednostno smo izvozili
V	132,7 milijonov dolarjev, od tega za %5 milijonov na konvertibilno po-aročje. Izvoz ne poteka tako, kot smo Včrtovali, saj devetmesečni rezultat Podstavlja le 60% letnega izvoznega P*ana in 93% dinamičnega plana.
Vzroki so v svetovni gospodarski regiji, zaradi katere je vse težje prido-. ri naročila. Hkrati pa je tudi Iskrin ^ozni proizvodni program relativno ?astarel. Plan izvoza v SOZD Iskra e'os tako ne bo v celoti izpolnjen. Da Pa bi se v zadnjih tednih pred iztekom eta uspeli planski številki še čimbolj Približati, se je na osnovi sklepa kolesja glavnih direktorjev delovnih orga-Mzacij na seji dne 27.10.1982 zasno-vala v SOZD Iskra široka akcija za po-sPešitev izvoza na konvertibilno po-ar°čje. Ta naj mobilizira izvozno Jjsmerjeno proizvodnjo in vse ostale :ejavnike, ki lahko prispevajo k povečanju izvoza. Ker pa je uspešnost na-^ega nadaljnjega razvoja bolj kot ka-“atkoli prej odvisna od izvoza na kon-Venibilna tržišča, ostaja to za naprej "aša prvenstvena naloga.
, V devetih mesecih smo uvozili za I >3 milijonov dolarjev repromateria-A od tega za 63,2 milijonov s konverti-'mih trgov. Od lanskega enakega ob-
dobja je celotni uvoz večji za 2,9% uvoz s konvertibilnega področja pa za 0,8%. Letošnji uvoz je bil vse do polletja nižji od lanskega, do manjšega povečanja je prišlo na račun DO Delta, ki je glede na družbeno usmeritev svoje proizvodnje povečala uvoz za skoraj devetkrat, glede na lansko devetmesečno realizacijo.
Celotni prihodek je v tem obdobju porasel za 27,2 % in je realiziran v višini 40,1 milijard din. Materialni stroški so porasli nekoliko manj in sicer za 24,8%. Dohodek ni povsem primerljiv z izkazanim dohodkom v letu 1981, zaradi sprememb pri predpisih glede obračuna amortizacije. Zato ugotavljamo porast na osnovi t.i. primerljivega dohodka, ki vključuje tudi obračunano amortizacijo. Ta porast znaša v SOZD Iskra 33,3%, vrednostno pa predstavlja 12,7 milijard din.
V delitvi dohodka so močneje porasli prispevki za skupno poiabo in sicer za 34,5%. Še višji porast izkazujejo prispevki za splošne in družbene dejavnosti in to za 39,2 %. Na osnovi ukrepov za zmanjšanje skupne porabe nekatere SIS v drugem polletju zmanjšujejo prispevne stopnje, vendar očitno ta zmanjšanja še ne zadoščajo za zaustavitev rasti. Pravtako tudi intervencijski zakon za omejitev splošne porabe še ni bistveno vplival na oblikovanje teh sredstev.
Največji porast je med obveznostmi iz dohodka dosežen pri obrestih za kredite, ki so letos večje kar za 77,3%. Vrednostno predstavljajo 1,5 milijarde din in so višje kot sredstva, ki so bila v tem obdobju izločena v poslovni sklad (1,46 milijarde din).
Tako obveznosti v skupnem seštevku predstavljajo kar 37% ustvarjenega dohodka. Posledica take delitve je nizek dosežek pri čistem dohodku, ki je porasel le za 18,6%. V delitvi čistega dohodka znašajo sredstva za poslovni sklad 1,46 milijarde din in so nižja kot ob lanskem devetmesečnem obračunu (1,69 milijarde din), rezervni sklad se je povečal za 25,2% in znaša 257 milijonov din, sklad skupne porabe (brez stanovanjskega prispevka) za 21,0% in znaša 334 milijonov din. Akumulacija, ki jo sestavljata poslovni in rezervni sklad ter amortizacija nad predpisano stopnjo v vrednosti 39 milijonov din, ne dosega lanskoletne tričetrtletne višine. Realizirana je v znesku 1,76 milijarde in je nižja od lanske za 10,8%.
Izgube so porasle na 203 milijonov din. Od tega odpade 65,7 milijonov din na še vedno nepokrito izgubo TOZD Računalniki iz prvega trimesečja letos. Sicer pretežni del izgub odpade na 3 TOZD iz DO Elektrozveze (Usmerjene zveze. Telefonski in telegrafski sistemi, Antene in navigacije), ki se v teku leta povečujejo in so ob devetmesečnem obračunu porasle na 124,2 milijonov din. Ob devetmesečnem obračunu se je pojavila izguba tudi pri TOZD Optične in steklopihaške naprave v višini 10,1 milijonov din in pri TOZD Radijski sprejemniki v višini 3,5 milijonov din.
Za bruto osebne dohodke je bilo razporejeno v tem obdobju 5,1 milijard din. Sredstva za bruto osebne dohodke
se gibljejo za celotno SOZD Iskra v skladu z začrtanim planom za leto 1982, povečanje glede na devet mesecev lani pa znaša 31,5%. Družbeni dogovor o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 predvideva zaostajanje rasti osebnih dohodkov za primerljivim dohodkom s tem, da upošteva tudi izvozne dosežke.
Na tej osnovi so se osebni dohodki v SOZD Iskra, kot celoti gibali za 8,6 indeksnih točk počasneje od možnosti, ki jo daje družbeni dogovor. Realni osebni dohodek se je glede na porast življenjskih stroškov, kot ga izkazuje Zavod za statistiko, zmanjšal za 2,5%. Zmerna delitev pri osebnih dohodkih pomeni prispevek k akumulaciji za približno 334 milijonov din, kar je zelo pomembno glede na to, da se akumula-tivnost zaradi neugodnih gospodarskih razmer in pretiranih obveznosti iz dohodka zmanjšuje.
Poprečno število zaposlenih se je od lanskega istega obdobja povečalo za 2,2%. Dinamika zaposlovanja se v teku leta 1982 zmanjšuje, oz. ustavlja. Od tod izhaja tudi ugodnejši porast pri produktivnosti, ki je porasla za 11 % (merjena s količino proizvodnje na delavca). V devetmesečnem obdobju letošnjega leta je bilo zaposlenih v SOZD Iskra 3(1.797 delavcev.
Skozi vse devetmesečno obdobje so se pogoji gospodarjenja zaostrovali. Gospodarski položaj se je razvijal pod vplivom čedalje večjih plačilno bilančnih težav in gospodarske recesije v industrijsko razvitih državah. Resolucij-ske napovedi o porastu cen se niso uresničile, povečevalo se je neskladje med ponudbo in povpraševanjem in še vedno naraščajo vse oblike porabe, še zlasti skupna in splošna poraba.
V teh težkih razmerah poslovanja v letošnjem letu tudi Iskrini rezultati izkazujejo rahlo nazadovanje. Vendar je potrebno poudariti, da proizvodnja kljub udaru težav glede oskrbe z ustreznimi repromateriali raste z dokaj enakomerno rastjo, ki je sicer pod planirano, vendar presega lanskoletno za 14%. Bolj zaskrbljujoče je upadanje akumulativnosti, ki se nadaljuje, kljub zmerni delitvi čistega dohodka in to že v daljšem obdobju. To negativno gibanje je nujno potrebno ustaviti, kljub slabšemu gospodarskemu položaju doma in v tujini. Pri tem bosta pomembna tako dvig kvalitete gospodarjenja, kot podpora prizadevanjem za razbremenitev gospodarstva od prevelikih obveznosti.
HO.
Pred reorganizacijo Avtoelektrike
Tri točke dnevnega reda z zasedanja delavskega sveta, ki so jih obravnavali delegati delovne organizacije Iskre — Avtoelektrike, Nova Gorica lahko izdvojimo kot najvažnejše in sicer obravnava in sklepanje o poslovanju te delovne organizacije od januarja do septembra, poročilo o izvajanju akcijskega programa za izboljšanje dela in poslovanja v zaostrenih pogojih gospodarjenja in osnutek predloga oziroma pobudo za reorganizacijo TOZD in DSSS v okviru Avtoelektrike.
Delovni utrinek iz Iskre v Komnu.
O tem, kako smo poslovali v letošnjih devetih mesecih smo obširno pioročali v 41. številki našega glasila. Takrat smo zapisali, da so ti rezultati dokaj ugodni, nobena izmed 10 temeljnih organizacij ni pioslovala z izgubo, proizvodnja je za 11 % večja od vrednosti proizvodnje v enakem obdobju lani, letni plan proizvodnje pa smo dosegli 68%. Tudi o obsežnem akcijskem programu, ki je bil v Avtoelektriki pripravljen za izboljšanje dela in poslovanja smo že pioročali, danes pa se bomo nekoliko dlje pomudili pri predlogu reorganizacije tozdov in DSSS v Iskri Avtoelektriki.
Že večkrat doslej je bila izražena potreba, oz. zahteva po optimizaciji poslovnega procesa in načina vodenja delovne organizacije oziroma načina koordiniranja dela na posameznih delovnih področjih in med njimi. O vsem tem se je že razpravljalo na zasedanjih delavskih svetov, na sestankih predsedstva konference OO sindikata, komisije za ZZD in na skupnem sestanku članov
Natančno delo v tovarni žarnic.
TOZD TV, PRŽAN
Za petino povečana produktivnost
Rezultati, ki so jih na Pržanu dosegli v devetih mesecih letošnjega gospodarjenja, dokazujejo, da so ukrepi, ki so jih sprejeli pred koncem lanskega leta, zadeli v črno. Produktivnost se je povečala kar za 20 %, proizvodnja teče po načrtih, finančni rezultati so obetajoči. Reorganizacije na tehničnem in komercialnem področju so bile pretehtane, zato skupno z učinkovitejšim delom služb, ki so odgovorne za pripravo proizvodnje, predstavljajo tudi trdno podlago za še uspešnejše poslovanje v bodočnosti.
Res je, da devetmesečni obračun pri- kot vse kaže, pričeli pravočasno preusmerjati v proizvodnjo, ki temelji na kar največjem deležu domačih materialov in komponent. To velja prav za vse njihove proizvode, čmo bele in barvne TV sprejemnike, ki za novimi šasijami niso več niti senca nekdanje devizne »požrešnosti«. Nekoliko drugače
q °kviru predstavitve programa Kibernetike, ki je minuli teden potekala v prostorih PPC I 0renjski sejem v Kranju, so si razstavo ogledali tudi tržniki Kibernetike ‘n vodje ^,<7 v Jugoslaviji. Na skupnem sestanku so usklajevali načrtovane postavke za leto v in obravnavali tekoče probleme. S posebno anketo so ocenili dosedanje oblike sodelo-fnla in vplive stabilizacijskih ukrepov na posle in prodajo naših izdelkov. Tako so v Prodaji bj/i tU(n potrebne podatke o predvidenem investicijskem popraševanju v luči sedanjega oatneka 8osP°darskega položaja v državi. Odgovori v anketi so dokaj ugodni za Iskro in in° P° obdelavi objavljeni v obliki tržnih informacij, katere bodo osnova za delo Komerciale naših filial v prihodnjem letu. Zaradi ugodnega odmeva na prvo tovrstno tržno predstavitev p°grama Iskre Kibernetike, bodo podobne prireditve in predstavitve pogosteje organizirane, ^cfobnejše informacije o predstavljenih programih, predvsem novih, ki so namenjeni za h izvoz, bomo postopno predstavljali tudi v glasilih »Kibernetika* in »Iskra«.
kazuje tudi nekaj neuspehov, ki pa kot vse kaže, niso dokončni. Do konca leta je namreč še dovolj časa, da se dohiti zamujeno. Zlasti izvoz, kjer zaostajajo za dobirh 10%, še bolj pa za kooperacijski izvoz, ki tudi najbolj zaostaja za prvotno načrtovanim, saj so dosegli le slabo petino planirane blagovne menjave. Pri slednjem izpada ne bo mogoče nadomestiti, kar pa ne velja za čisti izvoz. Celotna proizvodnja črno belih televizorjev v zadnjem kvartalu bo namreč prodana na tuje, tako da je tudi izvozni plan popolnoma dosegljiv.
Tu pa je spisek neuspehov že tudi zaključen. Kljub vsem težavam z nabavljanjem reprodukcijskih materialov, vse bolj naraščajočim zahtevam po deviznih participacijah in velikim težavam z zagotovljanjem tekoče likvidnosti, so rezultati dobri. Na Pržanu so se,
je z brivniki, ki jih na Pržanu proizvajajo— kadar jih — edini v Jugoslaviji.
Koopeacija z zahodnonemško firmo BRAUN namreč ne steče tako, da hi obe strani kar največ iztržili, zato tudi odstotek dosežene kooperacijske izmenjave ne obeta veliko. No, moškemu delu našega prebivalstva za to še ni treba obupati — brivnikov bo na tržišču dovolj, saj so na Pržanu trdno odločeni, d;t bodo proizvodnjo tako ali drugače pravočasno organizirali. Tudi rezervnih delov za že prodane aparate (Nadaljevanje na 4. strani)
osnovnih organizacij ZK na ravni delovne organizacije.
Osnutek predloga je pripravil glavni direktor Peter Mivšek in v uvodu zapisal: Z razvojem in razširitvijo dejavnosti Iskre — Avtoelektrike, z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja, odpiranjem možnosti večjega plasmaja nekaterih naših izdelkov na tuje in domače trge. z nastalo možnostjo osvajanja novih tujih trgov tudi za prodajo znanja in za višje oblike sodelovanja, s stališča potreb po prestrukturiranju proizvodnje in prilagajanju tržnim razmeram, ob upoštevanju novih programskih investicij, osvajanja novih proizvodnih programov in uvajanjem novih konstrukcijskih rešitev na določenih izdelkih ter z razvojem in uveljavljanjem družbenoekonomskih odnosov skladno z zakonom o združenem delu, se je v Iskri
—	Avtoelektriki pojavila potreba, nastopili pa so tudi pogoji za reorganizacijo nekaterih TOZD in DSSS.:
In zakaj je prišlo do tega predloga? Organiziranost delovne organizacije naj bi bila takšna, da se ob vsklajenih interesih delavcev v posameznih TOZD in DSSS zagotove za celo delovno organizacijo najboljši možni rezultati, ki se morajo odraziti v večjem primerljivem dohodku na zaposlenega, pri tem pa je potrebno zagotoviti, tako samoupravno organiziranost, da nudi delavcem optimalne možnosti odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela. Ob upoštevanju omenjenih stališč nastopajo tudi nekatera dejstva, da imamo nekatera podvajanja del med tozdi in DSSS. da je nekaj strokovnih nalog, ki se izvajajo v TOZD skupnega pomena. DSSS in proizvodnih TOZD, med njimi pa ni potrebne koordinacije, da je nekaj nalog, ki jih nihče ne opravlja, so pa nujno potrebna, da je nekaj nalog v službah, kamor take naloge ne sodijo, da imamo namensko proizvodno in merilno opremo razbito po TOZD in DSSS in ni optimalno izkoriščena. da imamo v izvajanju programsko investicijo, ki nam bo dala tudi nove proizvodne in pisarniške prostore.
Ob vsem tem pa moramo upoštevati še druge kriterije in sicer — razporeditev in združevanje proizvodnih linij in strojev po sistemu grupne tehnologije,
—	racionalnega poteka in skladiščenja materiala in izdelkov, — učinkovitega vodenja in krmiljenja proizvodnje, — čim manjšega izpada proizvodnje pri selitvah — združevanje režijskih služb v celote itd.
V zvezi z navedenimi dejstvi in kriteriji je vzklil predlog, naj bi se tovarna velikih in tovarna malih zaganjalnikov združili v novo temeljno organizacijo, v tovarno zaganjalnikov. Organiziranost tovarne generatorjev in elektronike se bistveno ne bi menjala, kakor tudi dejavnost te tozd ne. V sestavu delovne organizacije naj bi se organizirala nova TOZD, tovarna posebnih serij.
Izvedli naj bi tudi notranjo reorganizacijo tovarne delovnih sredstev v cilju izboljšanja preskrbe z orodji.
Za koordinacijo poslovnih procesov in za enotno izvajanje poslovne politike delovne organizacije ter za koordinacijo dela poslovodnih organov temeljnih organizacij se namesto individualnega poslovodnega organa (glavnega direktorja) z namestnikom in tremi pomočniki organizira kolegijski poslovodni organ s predsednikom — glavnim direktorjem ter štirimi člani.
MR.
ŠIROKA POTROŠNJA
Se bojimo dobaviteljev?
Da, večkrat se, bi vaat brez dlake aa jeziku potrdil marsikdo, ki je odgovoren za kvaliteto in tekočo nabavo materialov, od katerih je odvisna proizvodnja. Proizvodnja pa ne sme obetati, dostikrat tudi za previsoko ceno ne. Proizvajati izdelke, ki naj po kvaliteti ustrezajo nepopustljivemu kupcu, ki plača s konvertibilni devizami, pa je težko. Že iz dobrega materiala, kaj šele iz slabega, ki ga po trdnem prepričanju marsikaterega izkušenega nabavnika že zaradi »dobrega« sodelovanja z dobavitelji ne gre reklamirati. Pa je to res vselej nektogftao? So jugoslovanski dobaviteji osnovnih repromaterialov — pločevine, barvastih kovin, izolacijskih materialov itd., res nedostopni za vsako pritožbo?
Direktor področja za kakovost in zanesljivost v Široki potrošnji PETER HAFNER meni, da ni vedno tako:
»V Široki potrošnji se prevečkrat dogaja, da se v temeljnih organizacijah kar sprijaznijo z dobavljeno robo, pa če je še tako slabe kvalitete. Res je, da to počnejo iz strahu, da jim prihodnjič sploh ničesar ne bi dobavili, saj ti proizvajalci zlahka prodajajo tudi drugam. Mejo pa je le potrebno potegniti. Prav pred kratkim, npr., je svetozarev-ska Fabrika kablova gladko priznala reklamacijo, česar si marsikdo še predstavljati ni upal. Res pa je, da ta izjema žal ne dokazuje dosti drugega, kot da stanje še malo ni razveseljivo.«
V Široki potrošnji slišiš vsepovsod kritike na račun dobaviteljev, češ da so monopolisti, da namesto zahtevane kvalitete pošiljajo odpadke, da je z njimi bmč sodelovati le v podrejeni vlogi. V Železnikih so, npr. pred kratkim dobiti poštijko izvrstne dhaamo pločevine, take, kakršne ne pomnijo, pa se je kasneje izkazalo, da jo je zaradi neustrezne kvalitete zavrnil italijanski kupec. Je stanje res tako brezupno?
HAFNER: »Popolnoma "brezupno seveda ni, res pa je da imamo težav toliko, kot še nikoli prej. Nekaj neizkoriščenih možnosti je v iskanju soglasja z največjimi dobavitelji, s katerimi je tudi največ težav — z dobavitelji žice, pločevine, različnih elementov kot so, npr., potenciometri, testa ture, kanalniki in tranzistorji. Več bi se morali dogovarjati in vztrajati pri zahtevani kvaliteti. Vendar pa tudi to ni vedno izvedljivo. Predobro se namreč zavedajo svojega monopolnega položaja na našem tržišču, tako da osamljeni kupci ne dosežejo dosti. Morda bi se dalo lažje dogovarjati, če bi nastopali kot celotna SOZD Iskra — taka akcija bi bila verjetno koristna. Do takrat pa nam seveda ne ostane drugega, kot da pač selekcioniramo dobavitelje na osnovi dosedanjih izkušenj. Vedno pa tudi tega ne moremo, saj često kupujemo tudi pri manjših dobaviteljih, pa na trgu. Tu pa je stanje resnično navzdržno - vzeti moramo prav vse, kar nam ponudijo,po-sledica pa je izmet, ki prerašča vse razumne meje. Letos bo v primerjavi z lanskim večji kar za 40 %, sem pa lahko prištejemo še povečanje zastojev in mnogo več motenj v proizvodnji nasploh. Pada tudi kvaliteta končnih izdelkov, kar že povzroča resne težave npr., Idriji in Pržanu še posebej pri danes najobčutljivejšem mestu pn izvozu! Tako naprej ne bo šlo več, tudi zaradi
vse ostrejših sprejemnih pogojev tujih kupcev.«
Vse krivde za slabo kvaliteto končnih izdelkov pa najbrž le ni mogoče prevaliti na dobavitelje oz., na slabo kvaliteto materialov, ki jih prodajajo?
HAFNER: »Seveda ne, dostikrat tudi sami kar precej pripomoremo k stanju, kakršno je. Naši dogovori in pogodbe z dobavitelji in kupci največkrat ne vsebujejo določil o reklamacijah in kvaliteti", zato so spori razumljivi. Tudi neustrezno, nekvalitetno razviti novi izdelki, premalo preizkušeni v proizvodnji, nas drago stanejo. Dostikrat vgrajujemo tudi komponente, za katere proizvajalec sploh ne da podatkov o zanesljivosti. Logično je, da tak izdelek lahko odpove, kadar se mu zljubi. In slednjič so upoštevanja vredne tudi naše »štamparije«, ki botrujejo kar 30% težav. Sem sodijo možne posledice delovne discipline, neizvajanja nalog, pa tudi odpora do nereda pri delu, ki je posledica pomanjkanja različnih repromaterialov. Ne gre zanemariti tudi pomena vzdrževanja, kar je lahko zgolj organizacijsko vprašanje, napake pa so posledica premajhne pozornosti pa tudi grobih napak.«
V takih razmerah ima še posebno pomembno vlogo kontrola na vseh mestih v proizvodnji. Kakšno mesto ima v Široki potrošnji?
HAFNER: »Predvsem je mnogo preslabo opremljena glede na zahtevnost nalog, ki bi jih morala opravljati. Še vedno namreč ni povsod prodrlo spoznanje, da je sprotna kontrola mnogo cenejša od reklamacij in kasnejših servisnih posegov, zato tako varčevanje prav gotovo ne prihrani ničesar. Vsakršno okmjevanje teh služb — kar se tudi dogaja! — ima lahko katastrofalne posledice; avtokontrola res lahko veliko pripomore, vendar je treba delavce zato ustrezno izobraziti.«
Mar to pomeni, da letos kupujemo izdelke, ki po kvaliteti zaostajajo za tistimi, ki so bili izdelani, npr., lani?
HAFNER: »Na srečo ne. Kakovost končnih izdelkov ni letos prav nič slabša kot lani, vsaj v celoti ne. Število servisnih posegov glede na enako število prodanih izdelkov ni letos prav nič večje kot lani. To je delno tudi posledica jasnih in dobro izdelanih zakonskih predpisov o kakovosti končnih izdel, kov. Žal za ostale materiale in komponente predpisi kasnijo, tako da je zopet v najtežjem položaju prav finalist!«
Stane Fleischman
Strogo gradbena dela v iuiemberški Iskri pri gradnji nove proizvodne hale gredo h koncu. Prejšnji teden so pokrivali streho z betonskimi nosilnimi ploščami, na katerih je izolacijski tervol, prava kritina pa bo pločevinasta, na katero se lahko še najbolj zanesemo,« je dejal delovodja »Pionirja« na gradbišču. Delo zdaj poteka po načrtu in upamo, da bo tako tudi z nabavo pločevine. Tudi okna že montira ljubljanski kooperant IM KO s specialnimi okni, ki jih sami izdelujejo po italijanski licenci. Ta okna imajo posebno zaščito, ki kovino obvaruje pred prehitrim rjavenjem.
Za petino povečana produktivnost
(Nadaljevanje s 3. strani)
ne bo primanjkovalo, čeprav jih v Jugoslaviji brenči že krepko čez milijon!
Ob zagotovljeni proizvodnji je tudi prodajati lažje. V primerjavi z enakim obdobjem pred letom dni se je vrednost dosežene prodaje letos povečala kar za dobro polovico. Tega nikakor ne gre pripisovati cenam, saj v tovarni ob letošnjih neznatnih povišanjih v sredini leta komaj še vozijo slalom med uvozom, izvozom, nabavo, proizvodnji in končno prodajo na domačem trgu.
Kljub še enkrat večjim obrestim, kot so jih morali izplačati v enakem ob-
dobju leta 1981, je rezultat prodaje doma in na tuje ugoden. Celotnega prihodka so dosegli toliko kot so načrtovali, močno pa so povečali dohodek in čisti dohodek ter dosegli skoraj 7 % delež akumulacije v celotnem prihodku. Doseženi rezultat bodo poskušali ohraniti tudi do konca leta, čeprav bo to ob močno povečanem izvozu seveda zelo težko. Se naprej bo pač treba proizvajati po enakem načelu kot sedaj — kar najbolj slediti ponudbi materialov in komponent na domačem tržišču, da ostane delež uvoza pri izdelku enak ali kvečjemu manjši. Stane Fleischman
I novi raj ali izgini!
prizadevanj zapisala neka elektronskih izdelkov —
Tako je kot geslo svojih nadaljnjih ugledna francoska firma s proizvodnjo torej firma, podobna naši Iskri — pred nekaj leti v naslovu svojega letnega poročila o poslovanju. Učinke poslovanja pod takšnim geslom pa že neusmiljeno čuti tudi naša Iskra na zunanjem trgu.
potrošnje, itd. Vidnejših izvoznih i*' zultatov Iskra ni še uspela doseči tudi na področju komponent, kot so: modem1 releji, senzorji, chip upori, kondenzatorji, prikazovalniki, hibridna in piono-
litna vezja, ipd.
Akumulativnost Iskrinega izvoza j®
Dr<
manjša predvsem zaradi zastare
losti
Kaj je pravzaprav z Iskro in njenim izvoznim programom? Takšno vprašanje je narekovalo nekaj najnovejših podrobnejših analiz. Tu bomo povzeli le nekatere najpomembnejše ugotovitve teh analiz, kakor jih je predstavil na ZT konferenci Miloš Kobe, pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra. Iskra deluje na programsko izredno dinamičnem področju. Zato mora svoj proizvodni in posebej izvozni program obnavljati kolikor le je mogoče hitro. Vsi vemo, da je Iskra že po tradiciji posebej aktivna prav na področju razvojne in raziskovalne dejavnosti. Toda, vse je še premalo, da bi njen program ne zaostajal za podobnimi podjetji v svetu.
Analize kažejo, da je kar 80 odstotkov vrst izvoznih izdelkov Iskre v proizvodnji že več kot pet let. To močno bremeni Iskrine napore za Izvoz, saj je znano, da takoi-menovane »velike« posle omogočajo izdelki, ki so na tržišču novost, da pa »starejši« asortiman omogoča le razdrobljeno Izvažanje, torej razmeroma manjša naročila, četudi so lahko le-ta številna. Tako naprimer le pet skupin najnovejšega izvoznega programa prinese Iskri kar 98 odstotkov vrednosti njenega izvoza, ostalih 95 odstotkov asortimana, ki je starejšega datuma pa le skupaj 60 odstotkov vsega Iskrinega izvoza (podatki so za leto 1981).
Iskrina proizvodnja je bila lani stara nekje okrog 7 in pol let in je zaostajala — po splošnih ocenah — za zahodnoevropskimi konkurenčnimi proizvodnjami za približno 2 do 3 let; proizvodnja Siemensa, s katerim se še najbolj moremo primerjati, je bila leta 1979 stara v povprečju okrog 6 let. Iskrini izdelki se glede tehnološke starosti razvrščajo v štiri skupine in sicer: v prvo, najmlajšo sodijo elektrooptične naprave, telefonske centrale 300 R, novi telefonski aparati in terminali, krmilni sistemi za obdelovalne stroje, hibridna vezja, nekateri elektronski instrumenti, ipd. V drugo, že nekoliko starejšo, skupino spadajo nekateri
Senzorski svetlobni regulatorji iz Kostanjevice
Kaj je pravzaprav svetlobni regulator? To je v bistvu električno stikalo, s katerim uravnavamo jakost svetlobe. Doslej smo poznali klasične regulatorje svetlobe z gumbi, s katerimi smo luč prižgali in z vrtenjem tega gumba naravnali zaželeno jakost in seveda porabo elektrike.
Notranjost senzorskega regulatorja.
števci, TV sprejemniki, nove sesalne enote, kompresorski motorji, veliki zaganjalniki, polipropilenski kondenzatorji, profesionalna elektronska ročna orodja, itd.Tretjo skupino tvorijo javne centrale Metaconta, večji del števcev, del feritov, polprevodnikov, kondenzatorjev, usmernikov, motorjev itd.
V četrto, najstarejšo skupino pa spadajo ogljenoplastični upori, ploščati releji, klasični keramični kondenzatorji, nealkalne širokopotrošne baterije, TV stabilizatorji, PR releji, variaki, žični upori in potenciometri, vžigalne tuljave, vezalni snopi, nekateri kontaktorji, itd.
Tudi struktura izvoznega asortimana glede na kompleksnost, oz. sofisticiranost, ki pomeni stopnjo deleža zgrajenega znanja (softwarea) v izdelkih, kaže nasplošno nezadovoljivo sliko. Obstoječe stanje popravljata po tem kriteriju le dve skupini in sicer elektrooptične naprave in javne telefonske centrale. Analize torej kažejo, da je problem našega izvoznega asortimana predvsem v njegovi zastarelosti in ne toliko v njegovi tehnološki zahtevnosti.
Naši vodilni strokovnjaki sodijo, da je tehnološka struktura izvoza v veliki meri neustrezna in zastarela in da je vzrok temu prepočasna modernizacija Iskrinih proizvodov. Znano je naprimer, da podobne industrije v svetu v 5 letih obnove po 50 odstotkov svoje proizvodnje.
Višja tehnološka kompleksnost izvoza Iskre še ni zajela širše fronte izdelkov. Iskra se še ni uspela pomembneje izvozno uveljaviti na področjih kot so zasebna telefonija, radiorelejne naprave, krmilni in avtomatizacijski sistemi, računalništvo, avtoelektronika, procesorsko krmiljeni izdelki široke
njenega izvoznega asortimana. Kaže sc kot nujno, da Iskra preide iz poudarja-nja cenovne konkurenčnosti na pou'
darjanje tehnološke konkurenčnosti
njene proizvodnje.
Naši najvidnejši strokovnjaki s tega področja ocenjujejo, da je glavni vzro* tehnološkemu zaostajanju Iskrine proizvodnje iskati v njeni neustrezn1 organiziranosti. V tem pogledu so P°' membna področja raziskovalna in razvojna dejavnost, nova proizvodnja m trženje, ki vsebinsko sicer tvorijo enoten inovacijski proces, organizirane p3 so še vedno tako, da tvorijo vsaka zase relativno samostojne in s tem preveč ločene segmente. Poleg tega je bila ze večkrat omenjena tudi prešibka opremljenost raziskovalne dejavnosti, slaba nagrajevalna motivacija, velika razdrobljenost RR nalog in premajhna koncentracija raziskovalcev.
Inovacijski proces bi moral biti reor-ganizacijsko rešen celovito in bi mora zagotavljati permanentno inoviranje proizvodnega programa. Menijo, da Je zato potrebno takoj pristopiti k celovitemu organiziranju ciljno opredeljenm in teamsko vodenih inovacijskih procesov, ki bodo povezovali RR dejavnosti proizvodnje in trženje.
Poleg tega je potrebno premišljen0 in selektivno vlagati razpoložljiva materialna sredstva v tista področja, ki p0' sredno ali neposredno bistveno priP0-morejo k izboljšanju tehnološko—starostne strukture našega izvoza-
Pomembno je tu poudariti tudi dejstvo, da prodira spoznanje, da je vse t° sicer naloga Iskre, vendar pa tudi, da j6 sposobna Iskra takšne naloge izvesti z lastnimi kadri. Torej, bi lahko povze > naslovni nauk nekako takole: Iskrasi lahko inovirajo Iskro, zato Iskra ne bo izginila s svetovnega trga.	..
Mara Ovseni*
TOZD INDUSTRUSKA ELEKTRONIKA V KOSTANJEVICI
Razvojniki ne počivajo
»Dela v razvoju je vedno dovolj. Izpopolniti je treba obstoječi program pa v proizvodnjo uvesti čimveč domačih surovin in polizdelkov. Poleg tega pa snujemo nove programe in razvijamo aptikadje obstoječega«, so nam povedali v kostanjeviški Iskri.
Pravkar se intenzivno ukvarjajo z razvojem elektronske bliskavke. Razvijajo bliskavke večjih moči. Uporabljali jih bodo v letalstvu in na ladjah. Bli-
skavke že izdelujejo, toda le manjših moči za cestno signalizacijo in ostali promet, zlasti za vozila.
Bolj tehnološko pa se ukvarjajo Z mehanizacijo, oz. avtomatizacijo proizvodnje žičnih uporov. Radi bi pripr‘*' vili tehnično opremo tudi za proizvodnjo novih tipov. Po žičnem uporu je vse večje piovpraševanje, zlati ker ga je vse teže uvoziti. Uporabljajo ga v najzahtevnejši elektroniki in tudi v izdelkih široke porabe. Tako ga vgrajujejo v televizorje in ostalo elektroniko. •
Ob vse večjem varčevanju z elektriko je svetlobni regulator še kako aktualen. Prav zato so v Industrijski elektroniki v Kostanjevici razvili in izdelali posebno senzorsko stikalo z regulacijo. Za izdelek je veliko zanimanje. Doslej so prodali vse kar so izdelali sproti.
Del programa kostanjeviške Iskre.
stikalo in ga lahko vgradimo brez dodatnega razkopavanja.
Senzorski regulator svetlobe ima poleg regulacijske funkcije tudi nekaj prednosti pred mehanskim, ki smo ga upravljali z gumbom. Ker nima gibljivih delov, je mnogo bolj zanesljiv, možnost okvar je minimalna in ima zato 'udi daljšo življenjsko dobo.
Tudi regulacijsko elektroniko izpopolnjujejo. Kot smo pred časom pisali razvili zanimiv senzorski regulator

Novi senzorski regulator svetlobe pa vse to opravi ravno tako, da se le dotaknemo ploščice. Tudi zgolj z daljšim dotikom senzorske ploščice vžgemo in ugasnemo luč ter reguliramo jakost svetlobe ob tem pa seveda tudi porabo elektrike.
Poleg tega je senzorsko stikalo, oz. regulator svetlobe tudi zelo lično oblikovan in je na steni tudi dekorativen in ne le praktičen. Vgraditi ga je mogoče povsod, kjer je zdaj navadno klasično
Senzorski regulator svetlobe.
svetlobe. Zgolj z dotikom tega »stikala« moč svetlobe in seveda poraba elektrike pade, ali pa se poveča, pač po želji porabnika. Po uspešni poskusni seriji je že stekla redna proizvodnja. Tudi ta proizvod je na trgu iskan, zlasti ob vse večjem varčevanju z elektriko.
Uvajanje senzorskega regulatorja svetlobe v proizvodnjo je bila zelo zahtevna. Zlasti orodja so komplicirana in treba je bilo pritegniti celo vrsto kooperantov, da so zahtevno tehnologijo realizirali.
Do konca leta ocenjujejo, da bodo polno zasedeni ne le v razvoju ampak tudi v proizvodnji. Trg pa hvaležno sprejema njihov program tako, da mirno računajo tudi z dobrimi poslovnimi rezultati. Industrijska elektronika namreč dobiva vse večji pomen, zlasti ob večjem zanimanju za podsklope in sklope domače izdelave. Kupci želij0 vse več in zahtevnejših izdelkov, tako s področja regulacije, kot tudi ostale industrijske elektronike.
P;
ej
"ai
k
k
K
h
■»st
k
k
m
'H
Petindvajset let elektronske Proizvodnje v Horjulu
V Horjulu, prijetni, dobrih 15 km oddaljeni vaški iz Ljubljane je čutiti Iskrin utrip že 25 let. To je lep jubilej, na katerega so vaščani zelo ponosni, saj je razvoj celotnega okoliša tesno povezan z rastjo Iskrine tovarne. V njej so Horiukani s prizadevnim delom ie v nekaterih letih tudi z dokajšnjim odrekanjem vseh zaposlenih, postopno osvajali vse širil in zahtevnejši program. Omenimo naj, da so ob zahtevnih napravah za radijske zveze, temeljne organizacije RZ, začeli lani proizvajati v TOZD TEI mikroračunalnike D ARTA 80 za vgradnjo v svojo aparaturo SPEKOL 21 ter s tem, vsaj za nekaj časa, postali tudi največji proizvajalec mikroračunalnikov v Jugoslaviji. To slednje, pa je tudi lep dokaz kako so Horjuičani ua tekočem z osvajanjem sodobne tehnologije.
^ Zgodovine tovarne
.Aonec leta 1^49 je v Institutu za Jktrozveze (IEV), poznejši industriji .*clektrozveze v Ljubljani nastal labo-g ^rij za merilne instrumente. Njegove /etne naloge so zajemale izdelavo ra-'^ih specialnih instrumentov, tako za , lrebe same Industrije za elektrozve-' kakor tudi za potrebe drugih.
^ tistem obdobju namreč domačih špikov s področja elektronike še ni °. prav tako pa je bil praktično skoraj itiogo£ nakup v inozemstvu. Sku-p3 mladih strokovnjakov se je lotila p^ja prepotrebnih aparatur, pri tem j® k morala sama opravljati tudi vsa ?!rebna mehanska, montažna in elek-5na dela, vse seveda v majhnih seri-s!1 in z zelo skromnimi izkušnjami. Iub temu sodijo v to obdobje nekake aparature, ki so tedaj pomenile so-J16 temelje za poznejšo serijsko proi-°dnjo.
. To je bilo zahtevno, pionirsko delo, ki I le zaradi neomajne volje in ustvar-. n,e vneme teh mladih strokovnjakov pilo več kot pričakovane rezultate. Ti Pripomogli, da se je laboratorij kansko širil, dobil dodame prostore, ^pil kleparsko in mehanično delav-T°,ter montažo aparatur. Potrebe po
Etilni}, instrumentih so nenehno
tsle_
tudi laboratorij
so
se je
razvijal.
na prvotni lokaciji na Linhar-jj eesti v Ljubljani ni imel več možno-*a nadaljnjo rast.
se je pokazala možnost pridobiti ^^ški objekt v Horjulu (objekt je 'Prvotno grajen za namene pletiljske L Atrije) — sicer še nedodelan — so ^delavci laboratorija odločili, da se Julijo v Horjul. Potrebno je sicer ,0 ta objekt še dokončati, vendar se je ,.na tan način nudila možnost nadalj-le8a širjenja dejavnosti laboratija in
Sanizii
ranja
resnične industnjske
.0|2vodnje. Potrebne delovne sile je ,° v okolici za novo proizvodnjo do-%
Začetku leta 1957 je torej začel v fjulu poslovati nov obrat Industrija i^cktrozveze (IEV), ki je dobil ime i TEKTRONIKA«.Njegova naloga dda proizvajati dotlej razvite apara-,e'n elemente, potrebne na področju .^tehnike, medicinske elektronike, /'čarne tehnike in industrijske elek-l nike. Ob koncu prvega leta delovaje bilo v obratu zaposlenih 30 delav-v razvoju in 84 v proizvodnji, izde-Pa so izdelkov v vrednosti 128 mili-0v dinarjev in sicer:
elektronskih merilnih aparatur regulacijskih transformatorjev h 'aboratorijskih potenciometrov (j, ^preklopnikov
l 7O žičnih uporov in še nekaterih izdelkov.
^ajtežja naloga obrata v Horjulu je w .''začetku vzgoja, oz. usposabljanje ^ 'h sodelavcev iz Horjula in okolice, i^^čajoči obseg proizvodnje je terjal i toslovgnje vedno novih sodelavcev, ,Pa je bilo za take vrste dela treba naj-J 'emeljito usposobiti, saj niso imeli Lv nobene industrijske tradicije. Pri-we/®nja niso bila zamanj, saj delovni iJVektiv obrata in pozneje samostojne ijTfne danes predstavlja močno indu-J,.° silo in jamstvo za nepretrgano S,|n razvoj.
c aradi nagle rasti obsega proizvod-50 delovni prostori, v začetku precej .'j/cliki, kaj hitro postali pretesni. Po-Wa se je nujna potreba po rekon-^ciji obrata. Ta je stekla v letu lij ’ ko se je razvojni oddelek iz Hor-j/ odselil nazaj v Ljubljano. V letu Ej1 je prišlo do združitve Iskre Kranj, lorije za elektrozveze. Tovarne v 'ričnih aparatov in Telekomunika-|vZdruženo Iskro in ob tej priložno-Je 12 dotedanjega obrata IEV nastala Ostojna tovarna z nazivom: To-1,3 elektronskih instrumentov.
naslednjih letih se je tovarna burno lajala naprej, preživela pa je težko ^obje med leti 1965 do 1968, ko se je
znašla v hudih težavah. Tem sta predvsem botrovala prehod iz ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje in zastoj v plasmanu nekaterih izdelkov zaradi omejitve potrošnje, ki jih je prinesla gospodarska reforma.
Najtežje je bilo v letih 1967—1968, ko je bila uvedena v tovarni začasna uprava, katere naloga je bila, najti izhod iz nastalega položaja. Njena prizadevanja so bila uspešna in stanje se je znova izboljšalo, potrebni pa so bili posegi predvsem v proizvodnji program, ki ga je bilo treba bolj prilagoditi tržnim potrebam. Tovarna se je začela tudi obračati na tuja tržišča in dolgoletna prizadevanja so končno obrodila sadove.
Decembra 1973 se je tovarna organizirala kot enotna delovna organizacija, konec leta 1974 pa se je ob reorganizaciji ZP Iskre priključila Elektromeha-niki Kranj kot TOZD. Potem je poslovala tako do leta 1979, ko je postala sestavni del nove DO Elektrozveze.
Radovan Vrabl
TOZD PMD: Franc Leskovec dela na rezkalnem stroju.
TOZD TEL Marija Oblak pri navijanju variakov.
TOZD Elektronski Instrumenti
Ta temeljna organizacija sicer ni povsem vezana na osnovni program DO Elektrozveze (t.jj. telekomunikacije—prenos), vendar je vključena v DO zaradi zgodovinsko-geografskih razlogov. Zato tudi morajo usklajevati svojo progamsko usmeritev predvsem z DO Kibernetika, s katero imajo veliko skupnega in s katero bodo v bodoče morali še bolj sodelovati.
Proizvodni progam njihove temeljne organizacije obsega:
—	splošne merilne instrumente,
—	analizne laboratorijske merilne instrumente,
—	regulacijske transformatorje,
—	avtoelektrične merilne instrumente,
—	žične elemente.
Ob tem je najpomembnejše, da so po težkih letih od 1976—1979, ko so se otepali z dokajšnimi izgubami, uspeli premostiti težave in s posodobljenim programom začeli uspešno uresničevati svoje poslovne plane.
Omembe vredno je še posebej povečevanje fizičnega obsega proizvodnje in sicer: leta 1980 za 20% glede na leto poprej, leta 1981 za 30% in prvo polletje 1982 za 20 % glede na enako obdobje lanskega leta.
Prav to pa je še z nekaj ugodnimi spremembami doprineslo k prav tako ugodnem povečevanju dohodka in prihodka ter s tem k uspešnemu poslovanju.
TOZD Radijske zveze
Sedanji proizvodni program obsega proizvodnjo za namenskega kupca, ki se navezuje na sistem radijskih zvez na določena prodročja in določene dejavnosti. To so naprave, ki omogočajo hitro vzpostavitev komunikacij in to predvsem tam, kjer morajo nadomestiti telefonske zveze, ali pa posebej vzpostaviti radijske zveze.
Lahko se pohvalijo, da so te njihove naprave sodobne in visoke kvalitete ter, da je večina od njih dokončana razvojno v zadnjih 2 letih. Posebej je ob tem še pomembno omeniti večletno po-slov-tehnično sodelovanje s firmo IRET, ki je v zadnjih 2 letih preraslo v izredno koristno koopeacijsko sodelovanje na osnovi sklenjenih dolgoročnih pogodb.
Razveseljivo je tudi, da so v zadnjih dveh letih močno povečali izvoz na konvertibilno področje tako, da že v celoti pokrivajo svoje devizne potrebe za uvoz repromateriala.
TOZD Proizvodnja mehanskih delov
Od vseh Iskrinih delavcev na horjulski lokaciji je tretjina iz proizvodnje mehanskih delov. Ta temeljna organizacija je programsko usklajena s potrebami finalistov, pri čemer zapolnjujejo svoje proste zmogljivosti z zunanjimi naročili. Za te svoje naloge so dobro usposobljeni, čeprav tudi velja, da bi jih morali investicijsko močno okrepiti. Dolga leta so bila vlaganja v nove stroje piremajhna in tako so prišli v položaj, ko je nujna posodobitev proizvodne opreme.
Novi investicijski program DO predvideva vlaganja tudi v te namene, vendar pa bo potrebno v bodoče najti še več sredstev, saj bi glede na kadrovsko zaledje in prostorske možnosti, lahko znatno povečali zmogljivosti, ki jih je vedno premalo.
Franc Mrzlikar ob usmerjanju sprejemno oddajne postaje.
-------- -------------------gfflllg
Boštjan Sivka, Branko Gartelj in Bogdan Seliger — inženirji v TOZD TSS.
1	mm, t: ^ 'mmmmmmm

Boris Lukane v Končni kontroli radijskih naprav.

Ing. Vinko Sever na svojem delovnem mestu.
-mjj
m
-Si**
Janko Setnikar ob sodobnem kleparskem stroju
v TOZD PMD.
V pokoj sta odšli dve naši marljivi sodelavki. Iz montaže v TOZD TTS je po 19 letih dela v Iskri odšla v pokoj Marija Fister in nam ob tej priložnosti povedala, da se je ob svojih sodelavcih dobro počutila ter, da se bo vedno razveselila vsakega ponovnega srečanja z njimi. Enako je dejala tudi Ivanka Gorišek, ki je delala v Iskri kar 27 let. Omenila je še, da so bili tudi težki časi za njen kolektiv, vendar so jih uspešno prebrodili in zato upa. da bodo njeni dosedanji sodelavci prav tako uspešno odpravili sedanje težave, v katere je zabredla njihova temeljna organizacija ter da se bo njihovih ! uspehov potem tudi ona veselila. ______________'___________________________________ J
DO ISKRA TELEMAT1KA — TOZD TEA
Povečana proizvodnja RTI aparatov za izvoz
Delavci TOZD Telefonski elementi in aparati so v mesecu oktobru izdelali 3000 PTI aparatov, kar pomeni kar dvakratno povečanje te proizvodnje, ki je v veliki meri namenjena izvozu na konvertibilni trg. Ob tem pomembnem delovnem uspehu je bila pred nedavnim v tej TOZD pripravljena manjša slavnost, na kateri sta delavcem čestitala direktor DO Iskra Telematika Bojan Klemenčič in individualni poslovodni orgin TOZD Peter Šifrer.
Proizvodnja poljskih telefonskih in-duktorskih aparatov (PTI) in poljskih telefonskih central (PTC) je zlasti v novejšem obdobju, ko si prizadevajo za povečanje izvoza na konvertibilni trg, postala zelo pomembna. V teh izdelkih je namreč vloženega zelo veliko lastnega znanja in domačega dela. Iz tega razloga je odvisnost od uvoza toliko manjša.devizni učinek pri prodaji na tuji trg pa primemo večji.
sposoben za normalno delovanje v mrazu in tropski klimi.
Za delo v montaži PTI aparata s pod-sestavnimi deli, kot so slušalka, enotu-Ijavni zvonec, adapter, generator in kaseta dvojčka, skrbijo Slavko Urbanc, Emil Jeraj, Vinko Hočevar in Franc Ovniček, vodi pa jih Angel Vidic, ki nam je povedal naslednje:
»Zlasti izdelke, kot so PTI aparati, PTC centrale in deli s tem v zvezi, ki na-
Montaža PTI aparatov: sestavljanje kasete dvojčkov in generatorja 6.?—J.
Nada Gubanec in Anica Zevnik kontrolirata kvaliteto PTI aparatov.
Anikli z opisano prednostjo so še posebej za program TOZD Telefonski elementi in aparati življenjskega po-
mena, saj je že dalj časa znano, da se prav ta tozd srečuje z veliki
prav ta tozd srečuje z velikimi težavami pri zagotavljanju repromateriala iz uvoza, ker ji pač primanjkuje deviznih sredstev. Delavci na različne načine iščejo poti iz zagatnega položaja in nekaj so jih že uspešno našli. Odločili so se za zoženje širokega proizvodnega programa in svoje sile naravnali na izdelavo najbolj akumulativnih izdelkov — tistih izdelkov, ki prinašajo največ no-voustvarjene vrednosti, zlasti v smislu deviznega priliva. Taki posegi so zahtevali in še zahtevajo določeno pres-tmkturiranje proizvodnje. Tako je prišlo tudi do povečanja zmogljivosti v proizvodnji P Ti aparatov, PTC central in nekaterih s tem povezanih elementov, ki lahko na trgu odigrajo tudi vlogo samostojnih izdelkov. Rezultati povečanega truda se že kažejo v boljšem poslovanju tozd.
Prenosni induktorski telefonski aparat je vsestransko uporaben in primeren predvsem za vzpostavljanje hitrih zvez na terenu, tudi v najbolj zahtevnih vremenskih pogojih. Aparat se odlikuje po svoji odpornosti proti mehanskim in akustičnim udarcem, proti morski vodi, hitrim temperaturnim spremembam. Je ustrezne oblike, lahek in
x:
Montažo PTI aparatov vodi Angel Vidic, ki sodi med najstarejše in najzvestejše člane kolektiva kranjske Iskre.
čanega tempa proizvodnje. Vendar pa s tem ne bomo mogli pokriti tudi vseh obstoječih potreb po teh izdelkih. Še večjega obsega proizvodnje ne moremo doseči, ker ne moremo povečati zmogljivosti dobav kooperantov.«
Kazimir Mohar
DO INVEST SERVIS
Tiskarna za Iskrine potrebe
stopajo tudi kot samostojni prodajni artikli, trenutno izdelujemo v pospešenem tempu«, je povedal Angel Vidic.
»Kažejo se nam velike možnosti za izvoz, zlasti v Irak. Treba je trdo delati, da zadostimo potrebam in načrtovanim količinam. Pri tem pa se srečujemo s težavami v zvezi s dobavo materiala. V montaži bi lahko naredili dosti več, če bi ne bilo tovrstnih motenj. Lahko rečem, da skupino, ki jo vodim, sestavljajo zelo pridni in požrtvovalni delavci. Vsi skupaj se zavedamo, kaj so naše naloge in in koliko bi morali narediti. Toda zaradi različnih objektivnih, pa tudi subjektivnih problemov, ki nastopajo pri dobavah materiala, nam ni dana možnost, da bi lahko sproti uresničevali vse zastavljene cilje. V montažo pogosto dobivamo sestavne dele, ki niso kvalitetni. Prav vsi bi se morali zavedati, da je faktor kvalitete tisti dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na plasiranje in prodajo naših izdelkov, zlasti na tuje tržišče.«
IPO SOZD TEA Peter Šifrer nam je o stanju v proizvodnji PTI aparatov povedal naslednje: »Ob pohvali za lep delovni rezultat so naši delavci dobili tudi informacijo, da mora hiti 3()()() izdelanih PTI aparatov odslej naša redna mesečna količina. Letošnji plan na tem področju bomo vsekakor bistveno presegli, saj se nameravamo držati pove-
Podpreti Iskrine projekte
l$kR
f>r
Seja področnega kolegija za organizacijo in toforeatiko, ki je bila 9.n0’ vembra v Iskrini poslovni stavbi, je imela pomembeo pa tudi nelahko nsioil^ uskladiti predloge projektnih nalog za plan v letu 1983. Če je bilo na Stanku veliko razprav in tudi različnih mnenj, je Mio to nedvomno zato, • je bila naloga zapletena, udeleženci pa so si prizadevali po najboljših močan’ da bi v razpravi prispevali svoja stališča in izkušnje.
Vsekakor so si prizadevali, da bi osnutek predloga uskladili s polno odgovornostjo, saj so se odločali, ne nazadnje, tudi o sredstvih za te projekte, kar že v normalnih pogojih — kaj šele v zaostrenih, v kakršnih smo sedaj, — pomeni nelahko nalogo. Selekcijo projektnih nalog so zato najprej poskušali narediti z anketo. Izkazalo se je, da je ta metoda le pomožna, in da zato ne more služiti pri dokončni izbiri prioritetnih projektov. Za tak namen bi bila vsekakor boljša metoda delfi, kjer strokovnjaki z medsebojnim vsklajeva-njem pridejo do najboljše rešitve.
Udeleženci so soglasno poudarili, da je potrebno odgovorno obnašanje do investiranega in trošenega dela, ki more služiti predvsem združenemu delu. Priporočili so, da bi oblikovali boljšo politiko dela in določili prioritetno projektnih nalog predvsem na osnovi ugotovitev, zakaj se delovne organizacije odločajo za neko nalogo, katere bi bile
te naloge in kaj bi z njimi dosegu- -	.
—irot'
_li.Tob|
vsekakor pomenilo tudi korak naspf0. uporabniku, katerega interese k kaže, še vedno premalo upoštevan1^ Podpreti pa bi bilo predvsem treba ti projektne naloge, ki so Iskrinega zn čaja (Iskre kot poslovnega sistema) nadaljevanje tistih projektov, v kat6 je bilo vloženih že veliko sredstev ' dela in od katerih bi lahko že v bliz J bodočnosti pričakovali rezultate. •
Navzoči so ugotavljali še, na kaks ^ ravni naj bi se rezultati uporabljali-kakšni ravni bi rešitve usklajevali m nazadnje o vprašanju konkretne teor tične podlage ali zgolj aplikacije.
Vsekakor je seja področnega ko gija za organizacijo in informati vzbudila vtis, da se na tem področju v liko dogaja; da bi se tudi veliko zgod' ^ pa bo treba gotovo še več poglobi) ^ nega dela, prizadevanj in nenazadnj — osebne pripravljenosti.	^
Sodobno poslovanje zahteva mnogo pismenega gradiva. To je poslovna dokumentacija, prospekti in informacijski materiali. Seveda je tega mnogo tudi v Iskri. In ker rabimo mnogo čisto svojih tiskov, nam je seveda potrebna lastna tiskarna, ki je vsak trenutek na razpolago prav za Iskrine potrebe.
Začetki organizirane »tiskarske« dejavnosti segajo v začetek delovanja naše poslovne hiše FPC na Trgu revolucije. V začetku je bilo to zgolj razmnoževanje in fotokopiranje, torej ne tisk v pravem pomenu.
Pozneje pa je Invest servis začel s sorazmerno skromno dejavnostjo ofset tiska. Tisk je bil namenjen seveda potrebam Iskre, vendar je bila dejavnost v glavnem namenjena naročnikom, ki so prišli z naročili.
Letos so sodelavci Invest servisa stopili v tesnejše sodelovanje z Marketingom v Iskri Commerce in se dogovorili za povezano delo, ki ga je dotlej Marketing v glavnem naročal pri zunanjih tiskarnah. Marketing pa ima skrbi izdaje različnih publikacij v Iskri, propagandni material in občasne priložnostne tiske. Ugotovili so, da bi bila In-vestova tiskarna kos več kot polovici Marketingovih naročil. Tako so uspešno povezali marketinško dejavnost, službo oblikovanja in tiskarno. To pa pomeni velik napredek. Oblikovalci in aranžerji pripravijo že osnutke in predloge, skladno z možnostmi tiskarne in lahko spremljajo tisk in tehnično izvedbo vse do končanega dela.
V tiskarni pa seveda v polni meri lahko upoštevajo potrebe in želje oblikovalcev, kar je v tuji tiskarni mnogo teže, ali pa sploh nemogoče. Ne tiskajo pa zgolj barvnih prospektov, katalogov in ostalega propagandnega gradiva. Mnogo je tudi dvobarvnega tiska za tehnično dokumentacijo, ki jo srečujemo vsak dan, od delovnih nalogov, tehniške dokumentacije pa vse do navodil, ki so priloženi Iskrinim izdelkom. Dalje tiskajo še garancijske liste, različne kartice za kartoteke, naročilnice, dobavnice pa vse do vizitk za naše sodelavce.
Treba pa bo vse bolj misliti na opremljanje tiskarne tudi za še zahtevnejše tiskarske usluge in še za večje zmogljivosti. Že letošnje tesno sodelovanje med tiskarno in Marketingom je pokazalo, da lahko v Iskri sami kvalitetno, v našem hišnem stilu in v sprejemljivih rokih opravimo vrsto zahtevnih tiskov. Tako dohodek ostaja doma v hiši in tudi čas in stil sta prilagojena potrebam Iskrinih delovnih organizacij, oz. TOZD.
Dodatno opremljanje tiskarne pa seveda ni niti lahka, niti enostavna naloga. Znano je, da doma tiskarskih strojev ne proizvajamo in so v tiskarni za nabavo nove tehnologije izključno vezani na uvoz. Zato bo posodabljanje in širitev trajala nekoliko dlje, kot bi želeli tiskarji.
Sodelavci v tiskarni so svojemu delu zelo predani in zagnano rešujejo svoje naloge. Letos poleti so ob selitvi knjigoveznice sami prebelili vse svoje prostore in uredili še marsikaj, kar je treba ob taki priložnosti popraviti. Naredili so tudi bolj praktično razdelitev in namestitev delovnih mest, da delo teče še bolj praktično in organizirano. Tak domač obseg je gotovo vreden vse pohvale. Tudi strokovno zasedbo med tiskarji in priučenimi sodelavci imajo kar dobro tako, da so kos vsem, tudi najbolj zahtevnim strokovnim nalogam. k.Y
Z ODBORA ZA KADROVSKO—SOCIALNE ZADEVE IN IZOBRAŽEVANJE SOZD ISKRA
Za podružbljanje kadrovske
politike
Kadrovska politika v vsakem sistemu zadeva ob vsa pomembna P0<*r^ poslovanja in življenja. S tem postaja pomemben segment poslovne politi*6' k Od kadrovske politike in njene uspešnosti je odvisno, kako bomo poslov* a in živeli jutri, kakšna bo naša gospodarska in socialna varnost. In čeprav
res, da kadrovski politiki v vseh naših sredinah še vedno posvečamo prd
pozornosti, so vendarle sestanki tega področja vse bogatejši, vsebina v$ bližja delavcu v združenem delu. Taka je bila tudi seja odbora za kadrovs* socialne zadeve in izobraževanje SOZD Iskra pretekli teden v pošlo' stolpnici SOZD Iskra v Ljubljani.
Čeprav je šlo za prvo sejo tega odbora, je bil dnevni red izčrpen. Po informaciji o nalogah in načinu dela odbora so delegati obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra. Ob tem so poudarili, kako pomembno je delavce seznaniti z novo nastajajočimi akti, saj bo le tako sleherni oclavec samoupravni sporazum o kadrovski politiki lahko smatral kot akt, v katerem je izražena tudi njegova volja in iz katerega bodo jasne marsikatere specifičnosti in posledice. Tako so posebej poudarili področje štipendiranja — od štipendijske politike je vsekakor odvisno, kakšne kadre bomo uspeli pridobiti v naše združeno delo — področje kadrovanja in drugo. Vsekakor je bila posebno poudarjena skrb za podružbljanje tega akta in s tem za najširši odziv na osnutek.
V nadaljevanju seje so delegati obravnavali poročilo o izvajanju kadrovskega plana 1982 in plan kadrov-
Id6
ske dejavnosti v SOZD Iskra za 1983. Ob tem so posebno pozorih posvetili področju izobraževanja, k) je za leto 1983 planiranih kar šest izu braževalnih pod, oči j.
In četudi je indeksno gledano p°v. Čanje stroškov na tem področju v p j hodnjem letu veliko, so delegati da vsebinsko ne gre za bistvena P0' Čanja, in da bi bilo temu področju v doče treba posvetiti še več sredste^; Vsekakor bo program izobraževanja naslednjem letu vodil in usklaj6V.
izobraževanje, 1
strokovni kolegij za
bo skrbel tudi, da ne bi prišlo do p n
ekri'


vanj na skupnih in posameznih pr^ ^ gramih. Zato so ponovno menili, da J a
, načr-
potrebna natančna informacija o tovanih programih vsem delavce . Vsekakor bo znanju, ki naj ga za8otveč to področje potrebno posvetiti še pozornosti, saj je prav od znanja od _i| sen razvoj Iskre ter tudi njena upfa |)re(. Ijalska zrelost.
'M
rcče
»ovi
Imamo tudi lastno knjigoveznico.
— AVTOMATIKA
mznanja na »Rast YU ‘82«
Od 21. do 29. oktobra je bila na Reki v dvorani Mladosti 10. jubilejna razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti »RAST YU ‘82«. Kakšen pomen ji pripisuje domače gospodarstvo dovolj nazorno povedo naslednje številke: 1973. leta je bilo na razstavnem prostoru 250 m2 prisotnih 37 razstavljalcev s 258 eksponati. Na letošnji prireditvi pa je na 5(MK) m2 785 razstavljalcev prikazalo 2860 izumov, tehničnih izboljšav in novosti. t Osnovni namen organiziranja naj-pje tovrstne jugoslovanske prireditve ■jv tem, da na enem mestu omogoči boljši pregled najnovejših proi-'0tlnih, tehnoloških in znanstveno-ra-i'kovalnih dosežkov in prenos tehno-°8'je znanja ter hkrati vzpodbuja ra-'®)no-raziskovalno delo.
, ^AST YU je nastala in se razvijala ”*riKi z obdobjem intenzivnejšega pri-,°Pa k razvoju lastne, domače tehno-He osnove. Od tega sta 1975. in ^7h. leti zapisani, kot leti tehnoloških l^vacij in zaščite pravic in industrijske
N"16'
MKSE—H), ki je bila razvita posebej za uporabo pri krmiljenju semaforiziranih križišč. Naprava je sposobna nadzora nad posameznimi križišči, ustrezno progamirana pa lahko prevzame funkcijo nadzora nad več kontrolnimi enotami v posameznih križiščih, in s tem opravlja funkcijo manjšega centralnega računalnika
— Elektronske časovne releje fami-lije CRT 5x, ki so namenjeni za potrebe avtomatizacije v industriji, energetiki in za potrebe programskih naprav. Odlikujejo se z številnimi časovnimi področji
plaketa za Iskrino napravo UUMO—CNC 80
' razstave »Rast YU ‘82«.
t Lani smo prejeli nov Zakon o ar$tvu izumov, tehničnih izboljšav in . akov spoznavanja, o čemer, ali bolje
lovi
eno o rezultatih, ki jih je prinesel zakon, je bila organizirana vrsta
tavanj in posvetovanj.
Vlak | Pokrovitelj prireditve je bila, kot vsa i a do sedaj. Gospodarska zbornica t Soslavije, organizator pa Center za Ptičko stvaralaštvo iz Reke.
Kot je v dobrodošlici poudaril pred-j^nik organizacijskega odbora Zvonko ^ič, da je letošnja razstava po svoji l^Lini prispevek k povečanju produk-^osti in ekonomičnosti poslovanja, J dovolj zgovorno govori o potencia-v inventivnem delu in s tem tudi o pPevku k stabilizaciji v naši družbi. j(rav zato postaja RAST YU iz leta v i/0 bolj zanimiva za domače in tuje °Kovnjake in proizvajalce. t Lo lanskoletnem premoru je bila na ^Kavi prisotna tudi Iskra. Iz delovne Ji 8anizacije Avtomatika so razstavili. [J* L" Mikroračunalniško Krmilno O'o za semaforizirano križiče —
Delovni jubilanti v Žužemberku
Prejšnjo soboto so v Žužemberku v Iskri — TOZD Keramični kondenzatorji proslavili delovne jubileje sodelavcev, ki so v Iskri zaposleni 10 in 20 let. Proslava je bila prisrčna, čeprav skromna, kar v tovarni. Ob čestitkah in dobrih željah predstavnikov samoupravnih organov, sindikata, mladine in poslovodnih delavcev, so jubilantom razdelili priznanja in nagrade. Nato pa so posedeli ob obujanju spominov na pionirske čase tovarne.
Emila Praznika, ki je po stažu v Iskri le dve leti mlajši od tovarne, smo vprašali, kako gleda na 20-letno delo v Iskri: »Delo v žužemberški Iskri lahko le pohvalim. Dobro se razumemo s sodelavci in tudi za delo lepo poprimemo vsi, da je veselje. Delovni pogoji so dobri, saj delavno na toplem in na suhem. Pred dvajsetimi leti sem namreč delal v Zadrugi kot strojnik. Tam je bilo delo na dežju in mrazu. Delo je bilo vse prej ko prijetno in tudi nestalno je bilo. Iskra nam je prinesla v Žužemberk gotovost in kruh. Vrsta ljudi, ki so čakali
Cenejši Hi-Fi stereo sprejemnik
0 ^aj naprej osvežimo spomin z . n°vnimi podatki o sprejemniku, ki bo *skraše naprodaj pod zares izjemno lojnimi pogoji (s kar 18 r/r popustom r' Prodaji na obroke, ali celo 26,42 °/r j "Pustom pri plačilu v gotovini!):
^ Oiizivna izhodna moč 2X30W,
^ glasbena izhodna moč 2X50W, ''Popačenje pri nazivni izhodni moči je ^ujše od 0,1% do 25W
Emil Praznik.
na delo in tistih, ki so se vozili daleč od doma, so dobili delo in kruh doma.«
Za 20 let dela v Iskri sta prejela nagrade: Zdenko Pečar in Emil Praznik.
ZalO let dela v Iskri so bili nagrajeni: Jože Baša, Jože Ferlin, Cvetka Gričar, Lojzka Hočevar, Jelka Hrovat, Marija Hrovat, Slavka Hrovat, Milena Jerič,
Marija Klobčar, Anka Kmet, Martin Koler, Tončka Koler, Anica Kumar, Marija Murn, Cvetka Kocjančič, Anten Pečjak, Sabina Podboj, Darinka Selan, Ljuba Šinkovec, Franc Štravs, Anica Trlep, Ivanka Zaletelj in Cirila Župec.
F. Kotar
Tudi v Mokronogu so proslavili jubilante dela
— Za Matrični pisalnik PIS—40 s karakteristikami: 40 kolon, 102 velikih in malih YU ASC II znakov (SOznakovna sekundo).
— In numerični mikroprocesorski sistem za krmiljenje orodnih strojev LJUMO—CNC 80, ki zagotavlja izredno fleksibilnost ob možnosti optimalnega reševanja kompletnih nalog pri avtomatizaciji proizvodnih procesov.
Za razstavljene izdelke in s tem posredno za spodbujanje ustvarjalnosti, s katero se razvija sodobna domača tehnologija, povečanje produktivnosti družbenega dela, izboljšuje kakovost izdelkov, postopkov in storitev ter razširja materialna osnova združenega dela, je Iskra prejela tudi priznanja. In sicer:
—	za numerični mikroprocesorski sistem za krmiljenje orodnih strojev LJUMO—CNC 80 — zlato plaketo RAST YU ‘82
—	za mikroračunalniško krmilno
enoto za semaforizirana križišča MISSE—10 pa srebrno plaketo RAST YU ‘82.	Š.D.
Delovni jubilej v mokronoški Iskri vsako leto proslavijo slovesno. Običajno povabijo tudi upokojence in seveda »stari« Iskraši obudijo spomine na dolga leta skupnega dela na lepe in težke ure. Letos so proslavili naslednje jubilante dela:
10 let: Drago Vitman;
20 let: Fani Fišter, Milka Kralj, Ludvika Križman, Desanka Lovše, Justi Pavlič, Mari Glušič, Ani Jevšek, Silva Žnidaršič, Vera Vrbovšek, in Cvetka Dvornik;
30 let: Marjan Pivk.
Tri jubilantke smo povprašali, kako gledajo na prehojeno pot v Iskri. Kar med delom na traku so nam povedale:
Anica Jevšek: »Vse sorte sem že delala v Iskri. V začetku sem bila na traku na različnem delu. no zdaj sem pristala v kuhinji kot pomočnica. Malce me
do 8. do 13. v ljubljanskih Javnih skladiščih, Šmartinska 152, hala XVIII/2.
Dostop je možen z osebnim avtomobili pa tudi z avtobusom mestnega prometa številka 7. Aparat je možno v skladiščih prevzeti le na podlagi izpolnjenih dokumentov, ki jih dobite v Iskrini ljubljanski poslovni stavbi (PPC), v 5. etaži. Še laže pa jih preprosto naročite po telefonu št.: 061-213-213, int.: 16-22 in 16-86. Pogodbe potem potrdite v svoji temeljni organizaciji, oz. delovni skupnosti in aparat je — vaš. Brez pologa, brez gotovine, saj boste prvi obrok plačali šele pri naslednjem izplačevanju OD.
KAJ JE MOŽNO KUPITI?
Kompletni radijski sprejemnik z dvema zvočnima omaricama velja
20.100.00	din; v ceno je že vključen prometni davek, vrednost obroka pa je
3.350.00	din.
Možno pa je kupiti posebej samo radijski aparat brez zvočnih omaric. Cena:	13.594,20 dinarjev; meseč-
ni obrok 2.265,70 dinarjev. Naprodaj so tudi zvočne omarice brez sprejemnika. Te veljajo 6.505,80 dinarjev, mesečni obrok pa je 1.084,30 dinarjev.
Za ljubitelje kvalitetne glasbene reprodukcije, ki se bodo v svoji temeljni organizaciji ali skupnosti povezali in naročili zaradi bolj ekonomične dostave večje število aparatov, pa je možna tudi izjema pri prodajnih dneh, vendar se morate predhodno dogovoriti z nosilcem te prodajne akcije. Tam so na voljo tudi vse podrobnejše informacije. V tem primeru pokličite po telefonu št. 061/213-213 int. 16-92 vsak dan razen v torek ali sredo. MILE KANDUS vam bo pomagal z informacijami in pri organiziranju nakupa!
Že lani so se na delavskem svetu Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani odločili, da za Iskraše pripravijo poseben popast in možnost obročnega odplačevanja pri naknpu stereo Hi—Fi radijskega sprejemnika SST 2030. Žal pa količine, ki so bile lani na voljo, še zdaleč niso zadoščale, da bi na mnogo ugodnejši način kmpšH stereo radijski sprejemnik vsi, ki so v Iskri to želeli. »Napako« pa zdaj sežanski Iskraši po svojih močeh popravljajo in ponujajo kvalitetne stereo radijske aparate pod še ugodnejšimi pogoji: z večjim popustom in možnostjo obročnega odplačevanja brez gotovinskega pologa!
Šesti šahovski festival Iskre
nazivne obremenitve,
—	nazivna upornost bremena 4 ohme;
—	frekvenčni obseg 20 — 20.000 Hz 3 dB,
—	napajalna napetost 220 V 10%, 50 Hz.
Kako pa do tega aparata na način, ki je danes res izjemno redek? Prodajni dnevi bodo vsak TOREK in SREDO
Silva Žnidaršič: »V 20 letih mojega dela v mokronoški Iskri smo že doživeli mnogo lepih pa tudi težkih ur. Najlepše je bilo vselej takrat, ko je bilo dela dovolj in smo občutili veliko gotovost. Tudi delovni pogoji so vse boljši. Tako je laže narediti več, saj uporabljamo vse več strojev in naprav. Tudi standard se je dvignil, tako v tovarni, kot tudi doma. Za vse to pa gre nemajhna zasluga prav Iskri.«
moti, da imam deljen delavnik. Popoldne je namreč treba tudi postreči pri malici pa se vračam nazaj v tovarno. Pa 20 let človeka pripravi, da se vsemu privadi. Sicer pa imam svoje delo rada. Najbrž poznate pregovor: »Za vsako delo roke, za vsako jelo zobe!«
Vera Vrbovšek: »Hu, kakšen kup izdelkov bi bil tu, če bi zložili na kup vse, kar sem naredila v 20 letih. Tudi pogled na izdelke bi bil zanimiv. Saj je zahtevnost in kakovost izdelkov vse večja in tudi naredimo vse več. Rada imam kolektiv in dobro se počutim v tovarni. Seveda pa je tako kot povsod: nekaj pšenice in nekaj plevela, tem povprečjem se tudi Iskra ne more izognit. Zares pa sem vesela, da imamo krUh doma in to v dobri tovarni — v Mokronogu.«
Iskra Kranj bo priredila 6. šahovski festival v počastitev dneva republike, v nedeljo, 21. novembra 1982 ob 9. Festival bo v Iskrini restavraciji Telekomunikacij na La-borah v Kranju. Festivala se lahko udeležijo moške ekipe v sestavi štirih šahistov in ženske v sestavi dveh šahistk. Ob nastopu mora imeti vsaka ekipa dva šahovska igralna kompleta. Pristopnina za vsako člansko ekipo je 400 — din, za žensko in mladinsko pa 250 din. Prijava ekip je še možna eno uro pred pričetkom tekmovanja.
A. Obleščak
V petek se je po 19. letih dela v Iskri v Kostanjevici upokojila Tončka Selan. Ko smo jo vprašali, kaj bo delala v pokoju, ni bila nič v zadregi za odgovor: »Polje pa vinograd in vnuki me bodo že zaposlili, da mi ne bo dolgčas.« »In s kakšnimi občutki odhajate iz Iskre?« Nič ni odgovorila. Oba sva umolknila in solze v njenih očeh so povedale vse. »Pogrešala bom sodelavce. Zelo rada sem imela to našo Industrijsko elektroniko v Kostanjevici. Vsem sodelavcem želim, da bi uspešno delali in, da bi se tako dobro razumeli, je še dodala.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Na delo se vozi 200 delavcev
»Pri nas se vsak dan vozi na delo iz bližnje in daljnje okolice približno 200 delavcev, iz štirih različnih smeri, iz vasi in zaselkov in pri tem marsikdo, preden pride na avtobns opravi dobršen kos poti peš. Ker delamo v dveh izmenah, včasih tudi v treh, delovnega časa ne moremo spreminjati. Sicer pa je v »čisti režiji« le 15 sodelavcev, pravi Boštjan S merke iz Žužembetške Iskre.
Suha krajina je redkeje naseljena in zato so vasi in zaselki zelo raztreseni. Avtobusi že zgodaj zjutraj odpeljejo iz Dobrniča, Šmihela, Lipja, Drašč in Dvora. Za prevoz na delo imajo pogodbo z avtobusnim podjetjem Gorjanci iz Novega mesta, ki redno opravlja prevoze z dvema avtobusoma, ki opravita 250 km poti dnevno.
Pred varčevalno akcijo z bencinom se je precej delavcev vozilo na delo z lastnimi vozili, zlasti tam, kjer je pot do avtobusne proge daljša. Tako morajo nekateri zdaj peš od doma že ob pol petih zjutraj, nato na avtobus, da so pred šesto v tovarni. Imajo delavko, ki je zaposlena v Iskri že 16 let, do avtobusa pa vsak dan opravi 6 km peš poti in v vseh
teh letih je le dvakrat zamudila na delo in to zaradi zelo visokega snega.
Ob zadnjih ukrepih z bencinom so eno od prog podaljšali in tako skrajšali pot 6 delavcem. Osmim sodelavcem iz smeri Dolenjskih toplic pa so prilagodili delovni čas tako, da delajo od 7.-13. in prihajajo ter odhajajo z dela z rednim avtobusom.
Avtobusi so seveda po znanih ukrepih precej bolj polni, vendar še vedno v mejah dovoljenega in niso pretirano nabiti. Tako še vedno ostane prostor, da prisede kaka starejša mamica ali otrok, ko je treba k zdravniku, ali po nujnih opravkih. Marsikje je Iskrina avtobusna proga edina zveza.
Občinski Svet za urbanizem je po sklepu občine Novo mesto pred kratkim v TOZD KEKO poslal vprašalnik o možnosti, da bi z delom začeli pozneje, se pravi, da bi več delali pri dnevni svetlobi. V Žužemberku so odgovorili, da imajo po načrtu strojne kapacitete preračunane tako, da morajo nujno delati v dveh izmenah in zato premiki delovnega časa niso možni. Ostali delavci, tako v vzdrževanju, tehnologiji,razvoju, nabavi, skladiščih in drugod pa so seveda tesno povezani z neposredno proizvodnjo in bi njihova odsotnost v
V Žužemberku.
SMUČARSKI TEČAJI!
Iskra Invest servis, dejavnost za šport in rekreacijo obvešča delavce Iskre, da bodo tudi to zimo organizirani smučarski tečaji v Gozd Martuljku..
Novost teh tečajev je, da bo angažiranih večje število učiteljev in vaditeljev smučanja.
TenU: 1. skupina 15.1.1983 — 22.1.1982 (rezervirano za DO Avtoelektrika); 2. skupina 22.1.1983 — 29.1.1983; 3. skupina 29.1.1983 — 5.2.1983; 4. skupina 5.2.1983 — 12.2.1983;
Cena tečaja: Odrasli 4.400 din; Otroci od 7—14 let 4.200 din; Otroci do 7 let 3.850 din;
V	ceno je vključeno: polni penzioni v pensionu Špik, turistična taksa, shramba smuči, prijava, zavarovanje in strokovno vodstvo tečaja.
Prijava in način plačila: prijave sprejema Iskra Invest servis. Tehnična miza K—I (Jože Pirc) Trg revolucije 3, Ljubljana, telefon: 222—163, ali H. C. 213-213, int.: 12-42.
Po predhodni prijavi je treba celotni znesek nakazati na ž.r. 50101—601—17218 Iskra Invest servis Ljubljana in navesti namen nakazila.
V	primeru odpovedi mora odjavljeni pridobiti drugega tečajnika, drugače zadržimo
40 % cene aranžmaja.	. Iskra Invest servis
Dejavnost za šport in rekreacijo
Križanka za razvedrilo
VODORAVNO: 1. del elektromotorja, 7. maska, 13. tekmec, nasprotnik, 16. sodelavec založbe ali časnika, ki pregleduje rokopise, 17. predstojnik samostana, 18. privrženec anarhizma, 20. Maksim Gaspari, 21. zahodnonemški barvni televizijski sistem, 22. v Homerjevi Odiseji čarovnica na otoku Aia (iz istih črk kot kraki), 23. vulkan na Filipinih, 24. grški bog ljubezni, 26. slikarska deščica, 28. zlitina bakra in kositra, 29. kemijski znak za radij, 30. tunel, 32. matematični znak za množenje, 33. fotografija, podoba, 34. element hoje, 36. manjša utežna mera, 37. ime Levstikovega junaka Krpana, 39. Paul Heyse, 41. prostor za živino, 42. tip nekdanje srednje šole, 44. glavno mesto Gane, 46. japonski drobiž, 47. pritok Save pri Kranju, 48. pogašeni delci premoga, 49. Čerkasov Nikolaj, 50. romanska umetnost, 53. angleški pesnik klasicist (Ale-xander, 1688—1744), umetnost, eksotično drevo ali žival, 56. sredstvo za omrtvičenje, narkozo, 58. francoski kabaretski ples, 59. pristanišče v Braziliji, ob Atlantiku.
NAVPIČNO: 1. soparnost, 2. klada za sekanje drv. 3. uradni spis. 4. zapovrstni črki
v abecedi, 5. Talisova oranžada, 6. zahodnoevropski veletok, 7. skupma ljudi, ki se med seboj podpira zaradi koristoljubja, 8. bolj znano ime za rastlino eriko, 9. poudarek, lO.Nikola Tesla, 11. sadje, kuhano v sladki vodi, 12. žlahtni plin (znak: Ar), 13. slovensko obmorsko mesto, 14. naselje pri Kranju, 15. mesto v ZRN, ob Mozeli, rojstni kraj Karla Marxa, 19. visok , slok in hiter lovski pes, 23. arabsko riževo žganje, 25. flos, 26. obrtnik živilske stroke, 27. mesto v Bački, ob Tisi, 28. kmetijsko orodje za rahljanje zemlje, 31. glavno mesto Italije, 32. življenjska tekočina, 33. zrnat, zmrzel sneg, 34. otok v Jadranu, 35. češko moško ime, 36. ruski skladatelj, avtor opere »Ivan Susa-nin« (Mihail, 1804—1857), 37. desni pritok Sene, 38. ime filmskega igralca Delona, 39. prepisek, 40. češki pisatelj (Jaroslav, 1883—1923, »Dobri vojak Svejk«), 41. gledalec, ki v obustnih mošnjicah nosi žitna zrna v podzemske shrambe. 42. oblika literarnega dela, 43. tovarna v Bitoli, 45. grška sojenica, 47. višinska točka na zemljevidu, 50. termin, 51. kesanje, 52. starožidovski kralj, 53. števnik, 55. kemijski znak za kositer, 57. Trubeckoj Nikolaj.
času proizvodnega procesa zelo motila. Čistih režijcev, delavcev v administraciji pa je komaj 15 ljudi. Pa tudi ti so vezani na delavce in delo v tovarni tako, da tudi zanje pride premik komaj v poštev. Pri tem pa je treba vedeti, da bi v primeru, ko bi »čisti režijci« začeli z delom pozneje, morali zanje posebej organizirati prevoz na delo, kar pa bi bilo seveda daleč dražje od porabljene energije, ki bi jo prihranili s premikom.
KF
Na ekskurziji
Člani Kluba inovatorjev SOZD Iskra smo se dne 22.10.1982 zbrali v Ljubljani na Trgu revolucije, od koder smo se odpeljali v Iskrino tovarno Keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku. S proizvodnim programom in problematiko tovarne nas je tu seznanil delavec tovarne, nato pa smo si ogledali še proizvodni proces. Aktualna je bila informacija, da ta organizacija izvaža 80% celotne proizvodnje na ameriško tržišče.
Nato smo se odpeljali še v Mokronog v Tovarno elektrolitskih kondenzatorjev. V tej tovarni smo spoznali njen zgodovinski razvoj, probleme in poslovanje organizacije, zlasti pa težave, ki so nastale pri uvozu repromateriala za izdelavo elektrolitskih kondenzatojev. Proizvodni proces je do take mere avtomatiziran, da upravlja ena delavka 4 stroje hkrati.
Izredno smo bili presenečeni nad toplim sprejemom v obeh tovarnah in se delavcem, ki so nas sprejeli in vodili ponovno zahvaljujemo za izkazano pozornost in malico.
Udeleženci ekskurzije
Postanite član Smučarske zveze
Velike ugodnosti članov:
1.	popust pri nakupu smučarske opreme
2.	popust na vseh slovenskih žičnicah
3.	popust v hotelih, kampih in kopališčih
4.	zavarovanje
5.	popust na maratonih In rekreacijskih tekmovanjih SZS.
Članarino lahko poravnate, ah se
na novo vpišete v Iskri Invest servis,
Trg revolucije 3, Ljubljana, pritličje,
vsako sredo od 8. do 13. pri Viliju
Tekavcu.
ZAHVALE
ob boleči izgubi mojega dragega očeta
VILIJA KRIVCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Iskre Avtomatike, Iskre ERO in Iskra Avtoelektrika, Nove Gorice za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Majda z družino
Ob izgubi dragega brata
FRANCA GLOBOČNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Iskre DO ERO za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
Ivan Globočnik
Ob izgubi dragega moža in očka
MILANA FLISARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Telefonski elementi in aparati za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti žena Mira in sin Damjan.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije aa elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko In elementa — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Žaljeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dlttrlch (Avtomatika), Lado Drobsž (Iskra Commerce), Stane Flelschman (široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tika), Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825—Tisk: časo-plsno-tlskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS jeglasllo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Seminar za organizatorje rekreacije
TRIDNEVNI DELOVNI SEMINAR ZA ORGANIZATORJE IN ANIMATORJE ŠPORTNE REKREACIJE TOZD in DO SOZD ISKRA.
Seminar bo od 17. do 19. decembra 1982 v Kranjski gori, v hotelu »PRISANK«-Obsegal bo praktični in teoretični del.
TEORETIČNI DEL:
1.	aerobna vadba za zdravje in dobro počutje.
2.	najcenejša oblika rekreacije (hoja v gore).
3.	rekreacija v času stabilizacije
PRAKTIČNI DEL:
1.	šola smučanja (teki, alpsko)
2.	družabne igre, organizacija družbenega programa za večje skupine, tekmovanje VSL in teki.
3.	druge aktivnosti (kegljanje, drsanje).
NAVODILA:
1.	rok za pismene prijave je 10. december 1982 na naslov: Dejavnost za šport in rekreacijo Iskra Invest Servis, Ljubljana, Trg revolucije 3, ali na tel.: 213-213. int.: 13-96 (Brezar Marjan).
2.	prijava mora vsebovati priimek in ime udeleženca ter točen naslov delovne organizacije.
3.	seminar se prične 17. decembra 1982 ob 8., zaključek 19. decembra ob 15.
4.	Participacija za udeleženca znaša 600 din.
5.	Organizacijske in ostale stroške krije organizator.
6.	Znesek nakažite na žiro račun Iskra INVEST SERVIS Ljubljana, Trg revolucije 3 (50101—601—17218) s pripisom za seminar. Stroške lahko poravnate v gotovim ob prihodu v hotel »PRISANK«.
7.	Vsi, ki imate alpsko in tekaško opremo jo prinesite s seboj.
8.	V primeru slabih snežnih razmer, se seminar ne prestavlja.
Odgovorni organizatorji in predavatelji:
Vodja seminarja: Vili Tekavec,
Predavatelj: prof. Drago Ulaga
Predavatelj: PD Kranj
Predavatelj: Vinko Grašič
Razgovor: SOZD Iskra
Seja komisije: predsednik Marjan Brezar
Po prejetih prijavah vas bomo pismeno obvestili o podrobnejšem programu in urniku seminarja.
y$n
N
N:
ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ
Končano prvenstvo v košarki
hen, Šeruga, Zakoič, Čehovin in Nadišaf’
Prvp tri plrinp sn nrpiplp nnkale V tfflj
Prve tri ekipe so prejele pokale v 1 last, četrta in peta ekipa pa priznanji-
l?ty
'lih
^nil
KONČNA LESTVICA
Konec oktobra se je končalo prvenstvo v košarki za moške med ekipami TOZD DO Iskre v Kranju.
Nastopilo je osem ekip. Vse tekme so bile v športni dvorani na Planini. Zmagala je ekipa Tovarne ATC, ki je v odločilni tekmi za prvo mesto premagala Orodjarno z rezultatom 46:44. V zmagovalni ekipi so nastopili Drago Mavrič ter Lado Gros, Oma-
1.	ATC
2.	Orodjarna
3.	ERO
4.	Števd
5.	TEA
6.. Iskra Delta
7.	Stikala
8.	Komerdala—K
339:191 J* 290:192 1* 296:245 8 210:200 287:280 202:242 168:244 142:240
r«
ti
5 ie
Rajko I
Časopisne novice
Minuli ponedeljek so na Brdu pri Kranju začeli tradicionalno tridnevno in po vrsh 11. konferenco mednarodnega trženja Iskre. Udeležili so se je Iskrini »ambasadorji« iz 24 držav, kjer ima ta največja elektro industrijska organizacija v državi 9 predstavništev, 9 trgovinskih in 5 proizvodnih podjetij. Skupaj s predstavniki domačih tržnih in drugih Iskrinih organizacij so ocenili dosedanje izvozne učinke in se pogovorili o se učinkovitejšem vključevanju Iskre v mednarodno delitev dela. Predvsem gre za čim-večjo notranjo mobilizacijo za izvoz in v zvezi s tem so se pogovarjali o novih ukrepih in zadolžitvah. Dogovorili so se tudi o osnovah politike Iskre pri iskanju novih tržišč in pri tem menili, da bo izvozne cilje v naslednjem obdobju mogoče dosegati le z dosledno tržno usmeritvijo, ki bo v skladu s potrebami in zahtevami odjemalcev.
Iskra se uvršča med največje jugoslovanske izvoznike. Njen delež v izvozu Jugoslavije znaša 1,8 % v blagovnem izvozu Slovenije pa 9,7 %. Pri izvozu v razvite dežele bo letos uresničila 97 % načrta, pri izvozu v socialistične države 94 % in dežele v razvoju 89 %. Glas, Kranj.
Začarani krog, v katerem se vrti sežanska Iskra že nekaj let, pravzaprav pa že skoraj vse od ustanovitve, je že dolgo znan. Z zaostrenimi pogoji gospodarjenja pa so se v letošnjem prvem polletju likvidnostne težave še povečale, oskrba z domačimi in tujimi reprodukcijskimi materiali je postala tako kritična, da je proizvodnja že vse leto motena. (V prvih šestih mesecih so delali večinoma samo s polovičnimi zmogljivostmi)-Fizični obseg proizvodnje se je zmanjšal za 24,3 %. Zaradi teh in drugih vzrokov (nizka akumulativnost Iskrinih proizvodov, podpovprečna produktivnost, nesorazmerna struktura zaposlenih — kar 33 % vseh delavcev je zaposlenih v režijskih službah — neracionalno večanje zalog materialov, itd.) se je sežanska Iskra znašla v tako težavnem položaju, da zdaj ni več oviran le njen nadaljnji razvoj, temveč je močno ogrožena tudi socialna varnost njenih delavcev.
Ti objektivni, pa tudi subjektivni vzroki znotraj Iskre, so pripeljali to največjo sežansko TOZD v takšen položaj, da je edini izhod ukrep družbenega varstva.
To je na seji sežanskega izvršnega sveta, ko so minuli ponedeljek obravnavali poslovanje sežanske Iskre v zadnjem pet in poletnem obdobju, poudaril njen direktor Jože Sedmak, ki je dejal, da se lahko v Iskri edino le z ukrepom družbenega varstva izognejo stečaju.
Po temeljiti obravnavi vseh vzrokov, ki so pripeljali sežansko Iskro v slepo ulico, iz «a' tere jo lahko reši le carski rez (kar pa so v Sežani samo ugotavljali že pred pet in več leti), so člani sežanskega izvršnega sveta sklenili predlagati delegatom občinske skujK-čine, naj v Iskrini TOZD v Sežani uvedejo naslednje ukrepe družbenega varstva: odstavijo individualni poslovodni organ, odstavijo delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter razpustijo delavski svet in njegov izvršilni organ. Nadalje naj bi tudi začasno omejili uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja pn sklepanju delovnih razmerij, prerazporejanju delavcev, prenehanju delovnega razmerja ter sklepanju disciplinske odgovornosti. Delegati občinske skupščinski bodo o tem predlogu sklepali še ta mesec, naj bi določili tudi kolegijski poslovodni organ, K* bi prevzel vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa, delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa — Primorske novice.
Vrednost izvoza Iskre, industrije širokopotrošniških izdelkov v Škofji Loki, je nekaj več kot 20 % prihodka te delovne organizacije. Še najbolj nazoren pa je podatek, da je vrednost izvoza na zaposlenega kar 8 tisoč dolarjev. Če k temu dodamo še »klirinški izvoz« pa se povzpne vrednost izvoza na 9 in pol tisoč dolarjev, kar uvršča kolektiv Iskre med naše najpomembnejše izvoznike.
»Nedavna devalvacija dinarja za nas ne bo brez posledic, toda kaj bistveno novega si od tega ukrepa ne obetamo,« pravi Anton Pečnikar, pomočnik glavnega direktorja za zunanjo trgovino. »Zaradi svetovne gospodarske krize, vse močnejše konkurenc6 na vseh tržiščih in težav, ki nas pestijo doma, ne moremo povečati izvoza. Žal zunaj se vedno plačujemo davek kot vsi Jugoslovani. Vsi poznajo naše gospodarske težave, vedo koliko smo zadolženi, zato tudi pričakujejo, da izvažamo za vsako ceno, nemalokrat tudipod ceno. Značilno je, da nas tujci uvrščajo med dobavitelje, ki morajo biti,ne glede na vse ostalo, cenejši od drugih. Tudi ponudba je vse večja od povpraševanja-Zdramili so se celo v deželah, kjer doslej niti slutili nismo kakršnekoli konkurence-Kakor koli že: nedavna devalvacija dinarja ne bo pripomogla k večjemu izvozu nase delovne organizacije. Čeprav smo zunaj nekonkurenčni s svojimi cenami, to je pre' dragi, z izvozom komaj pokrivamo stroške. To z drugimi besedami pomeni, da nam prodaja na tujem ne prinaša potrebne akumulacije. Razumljivo, prinaša nam devize za potreben uvoz, po drugi plati pa nas, iskreno povedano — tepe«.
Tone Mohorič, finančni direktor pa k razmišljanju Antona Pečnikarja, dodaja tole-»Inflacija je že v dokajšnji meri izničila učinke sedanje devalvacije, saj so cene mnogim preveč ušle iz rok. Ob tem menim, da ne moremo imeti v nedogled dvojne p°' litike cen. Za nekatere cene imamo limite, po drugi plati pa imamo opravka z monopolnimi cenami. Prepričan sem, da to ni v redu, saj ni v skladu z našimi hotenji po hi' trejšem razvoju. Sicer pa me danes, ko smo skoraj tik pred novim letom, najbolj skrbi, kako načrtovati devizno bilanco za prihodnje leto. Če bi vedeli, kaj nas čaka, s čin1 lahko računamo in čemu se bomo morali odreči, če bi vsaj približno vedeli, s kolikšnimi delom deviz bomo lahko razpolagali, potlej bi bilo drugače in bi se lahko lom* dela. Tako pa lahko samo ugibamo in se upravičeno hudujemo nad kratkoročnimi pravili igre, ki nam onemogočajo strateško organizacijo. Prav to pa bi še kako potrebovali!« Delavska enotnost Ljubljana s članka »Odmevi na stabilizacijske ukrepe«;
Zbral in uredil Marjan Kralj
'L
Stic
%
‘ittc
io<
h
%
IJe
^ei
fe
N
'I'iti ■ji rt
(ob
''at,
Va
N,
bza
tna,
't;
%
Oe
"lel(
'i«,l
>
;6k
K
"Itli
Tq
EP:
Nel
Vs