Na XXII. mednarodni regati in tradicionalnem troboju Avstrija : ZRN : Jugoslavija je v obeh dne vih nastopilo 480 tekmovalcev in tekmovalk. Poročilo lahko preberete na 12. strani. — F. Perdan
Kranj, sreda, 26. VI. 1974 Cena: 1 dinar
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Leto XXVII. Številka 49
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Trži« — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavči« — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO 8 O C I
Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina
AUTOCOMMERCE
Organizacijske slabosti gorenjskega kmetijstva
V ponedeljek je bil na pobudo medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko v Kranju sestanek direktorjev gorenjskih kmetijskih zadrug in Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Na sestanku so ugotovili, da dosega gorenjsko kmetijstvo predvsem pri proizvodnji krompirja, mleka in v živinoreji zelo dobre rezuU tate zaradi prizadevnega dela, uporabe kmetijske mehanizacije in prizadevanj, da bi bile površine čim intenzivneje obdelane. Žal pa sodelovanje med kmetijskimi organizacijami in kmeti ni najboljše. Enake slabosti se kažejo tudi pri povezovanju kmetijskih delovnih organizacij in
kombinata, kar ima pogosto neprijetne posledice. Gorenjska prav tako še nima celovitega kmetijskega razvojnega programa. Vsaka organizacija se razvija po svoje, kakor ve in zna, večkrat tudi nenačrtno. Trdnejša povezava in sodelovanje bi bila zato koristna. Še posebno zato, ker z vso vnemo uresničujemo kmetijski zeleni načrt. Temu pa brez sodelovanja in tudi združevanja sredstev ne bomo kos. Iniciativni odbor bo pripravil gradivo o dolgoročnem razvoju gorenjskega kmetijstva ter povezovanju kmetijskih organizacij s kmeti.
-jk
Nov vrtec v Stražišču
S številnimi prireditvami so prebivalci krajevne skupnosti Stražišče letos proslavili krajevni praznik — 21. junij. Med najpomembnejšimi je bila nedvomno sobotna otvoritev novega vrtca za 120 predšolskih otrok in 20 dojenčkov. Hkrati z otvoritvijo vrtca je sekretar mestnega komiteja zveze komunistov Ljubljana Vinko Hafner odkril spominsko ploščo padli partizanki i Maksi Rozman-Tat-jani, po kateri se vrtec tudi imenuje.
Vinko Hafner je na svečanosti govoril o delavskem gibanju v tem delu Kranja oziroma kranjske občine pred vojno in o revolucionarnem boju med narodnoosvobodilno vojno. V svojem govoru je omenil tudi povojni razvoj Stražišča in opozoril na uresničevanje delavskega
samoupravljanja v tovarnah Sava, Planika, Iskra in Tekstilin-dus. Delavci v teh tovarnah, povezani v krajevni skupnosti in ustrezno organizirani bodo v prihodnje lahko s sodelovanjem delovnih organizacij pripomogli, da bo Stražišče še hitreje napredovalo.
Najlepši zgled, kaj pomenijo enotna odločitev, samoupravni dogovor in organizirano delo, je poleg številnih šol in varstvenih objektov, ki so bili odprti letos in lani v občini, prav vrtec v Stražišču. Zgrajen je bil s sredstvi oziroma samoprispevkom občanov ter prispevkom delovnih organizacij. S takšnim načinom zbiranja denarja so v Stražišču. pred nedavnim začeli graditi tudi prizidek pri osnovni šoli.	A. 2.
XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA
V soboto je bila v Struževem pri Kranju slovesnost, na kateri so počastili obletnico smrti domačina narodnega heroja Iva Slavca J okla in še 17 padlih partizanov. Ob spomeniku narodnemu heroju so se zbrali občani Struževega, prisostvovali pa šo tudi predstavniki občinskega družbeno političnega življenja. O revolucionarni poti Iva Slavca ter ostalih partizanih in aktivistih Struževega je govoril Alojz Založnik. V kulturnem programu je sodelovala kranjska godba na pihala, pevski zbor Tugo Vidmar, mladi recitatorji, zdravnikove spomine na Iva Slavca pa je prebral član Mladinskega gledališča Pavle Rakovec. (Im) — Foto: Perdan
Slavnostna zborovanja v vseh delovnih organizacijah
gf
U
27. junija praznujemo dan sa-loupravljavcev. Osrednje sreča-je jugoslovanskih delavcev v očastitev tega praznika bo v pe-}k in v soboto v Ljubljani in v ekaterih drugih krajih republi-e. Udeležilo se ga bo 100 dele-atov iz temeljnih organizacij iruženega dela in 60 delegatov : krajevnih skupnosti. Iz drugih spublik pa bo prišlo na srečanje SO delegatov iz TOZD in 50 dele-& tov iz krajevnih skupnosti, deležilo se ga bo tudi približno 50 gostov iz domovine in tujine.
V plenarnem delu bo imel glavni referat predsednik CK ZKS France Popit. Obravnaval bo najpomembnejša poglavja aktualnih družbenopolitičnih dogodkov, kot je uresničevanje ustave in dejavnost na nekaterih glavnih področjih uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja klubov samoupravljavcev in priznanja sindikatov pri uresničevanju nove ustave. Iz Slovenije bo prejelo priznanja deset posameznikov in pet delovnih organizacij.
Sledila bo razprava. Delegati bodo, odšli v več temeljnih organizacij združenega dela in v krajevne skupnosti. Skupno z gostitelji bodo razpravljali o temah iz prakse domače delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti. Delegati srečanja, ki so se prijavili za razpravo v krajevni skupnosti, bodo delali v Cerk-
ljah. Za ta kraj so se organizatorji odločili zato, ker na cerkljanskem območju, to je v krajih sedmih krajevnih skupnosti, vrsto vprašanj rešujejo skupno, sporazumno, v obliki povezovanja v medkrajevni skupnosti. Sodelovanje je še posebno močno na področju spomeniškega varstva, varnosti prometa, socialne dejavnosti, preskrbe in še na nekaterih področjih.
2e ves teden pa tudi drugod v kranjski občini tečejo slavnostna zborovanja delavcev temeljnih organizacij združenega dela. Najbolj slovesno bo seveda jutri, na dan praznika. Na zborovanjih, ki so izrazito delovnega značaja, samoupravljavci pregledujejo dosedanje delo in se dogovarjajo za akcije v prihodnje.
Podobno je tudi v tržiški in v jeseniški občini.
V Radovljici pa je bila osrednja proslava že v soboto. Pravzaprav je bil ves dan posvečen prazniku samoupravljavcev. Dopoldne je tovarna Veriga Lesce pripravila tovariško srečanje delavcev iz radovljiške občine v Ribnem pri Bledu. Zvečer pa je tovarna Almira v sodelovanju z ZKPO iz Radovljice pripravila v avli nove šole slavnostno akademijo. V temeljnih organizacijah pa se delavci v teh dneh zbirajo na slavnostnih zborovanjih.
Slavnostna zborovanja pripravljaj o tudi delavci v temeljnih organizacijah v škofjeloški občini. Osrednja proslava dneva samoupravljav-
cev bo danes zvečer ob 18.30 uri pred spomenikom padlih. V Železnikih. Slavnostni govor bo imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar. V kulturnem programu pa bodo nastopili mladi delavci iz selških delovnih organizacij, pihalni orkester Alpina iz Žirov in učenci osnovne šole Železniki.
Praznovanja se bodo sklenila v soboto, 28. junija, s skupščino združenja samoupravljavcev. Skupščina bo v Ljubljani.
Naročnik:
Na otvoritvi osnovne šole in odkritju spominske plošče v Stražišču je govoril Vinko Hafner

Za 111 milijonov obveznic
Prodaja obveznic federacije, ki so bile izdane letos, poteka po programu. Do 19. junija letos je bilo prodanih za 111 milijonov dinarjev obveznic ali 63 odstotkov od vrednosti obveznic, ki jih je dobila Slovenija. Največ so jih pokupile OZD v gospodarstvu. Po mnenju komisije pri izvršnem svetu Slovenije, ki je zadolžena za prodajo obveznic v naši republiki, bo k nakupu potrebno vzpodbuditi tudi posameznike.
Sergej Kraigher častni občai} Postojne
Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva SRS, ki je bil rojen v Postojni in je v tem kraju in v Ilirski Bistrici preživel otroška leta, je občinska skupščina Postojna imenovala za častnega občana v znak priznanja za izjemne napore v predvojnem, medvojnem in povojnem revolucionarnem delu.
Nove poštne tarife
Zadnji odlok ZIS določa nove maksimalne cene za odpo-šiljanje in dostavljanje pisem in dopisnic v notranjem in zunanjem poštnem prometu. Z novimi cenami naj bi si PTT organizacije združenega dela povečale dohodek za 288 milijonov dinarjev oziroma za 17 odstotkov v skupnem dohodku poštnih služb. Za pisemsko znamko bo treba odšteti 1£0 dinarja in za dopisnico 0,80 dinarja.
SLO na visokih šolah
Visokošolske ustanove po vsej državi intenzivno izvajajo družbeni dogovor o skupnih in posameznih temeljih znan-stvenoizobraževalnega dela na področju splošnega ljudskega odpora. Zato novi učni načrt in program predvidevata, da bocfo jeseni začeli predavati »temelje splošnega ljudskega odpora v SFRJ«. Tako so sklenili na seji komisije skupnosti jugoslovanskih univerz za koordinacijo dejavnosti na področju splošnega ljudskega odpora, ki je bila konec preteklega tedna na Reki.
Jugoslovanska delegacija na Bližnjem vzhodu
Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi - član ZIS Janko Smole, je odpotovala na obisk v Kuvajt, Bahrein in Združene arabsk^ emirate. Poleg predstavnikov ZIS in zvezne skupščine je v delegaciji tudi skupina predstavnikov gospodarskih organizacij. Ta turneja je v skladu z jugoslovansko politiko razvoja dvostranskih odnosov z neuvrščenimi državami in v skladu s sklepi alžirskega zasedanja neuvrščenih držav o nujnosti tesnejšega povezovanja neuvrščenih.
Delavsko nadzorstvo
Naloga nadzorstva, kot je bilo slišati na nedavnem posvetovanju v Beogradu, je spremljanje uresničevanja samoupravnih sklepov, stanja finančno materialnega pošlo-< vanja, ugotavljanje morebit-, nih nepravilnosti pri delitvi i dohodka, raziskovanje oziro-1 ma odkrivanje podkupovanja I in podobnih prekrškov.
Bonn pričakuje Tita
Na letališču K o In—Bonn je v ponedeljek opoldne pozdravil predsednika Tita predsednik ZRN dr. Gustav Heinemann, ki ga je lani povabil na obisk. To je Titov prvi uradni,obisk v Zvezni republiki Nemčiji in je izraz plodnih in razvitih medsebojnih odnosov. Medtem ko je prišel lani tedanji kancler Brandt v Beograd »potegnit črto pod preteklostjo«, je odšel letos predsednik Tito na politične razgovore s kanclerjem Scmidtom in predsednikom SPD Brand-tom o možnostih za uspešnejše j sodelovanje med obema državama ha vseh področjih.
2 C* V . A
Sreda — junija 1974
Že peti KZA v Kranju
Jesenice
V Kranju je bila v soboto dopoldne ustanovna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Sava. Novi klub — zdaj že peti po vrsti v Kranju — je nastal iz poprejšnje skupine zdravljenih alkoholikov pretežno iz tovarne Sava. To je sedaj drugi klub zdravljenih alkoholikov, kjer nadaljujejo svojo rehabilitacijo zdravljeni alkoholiki zbrani iz večje delovne organizacije. Novo ustanovljeni klub ima dva terapevta in sicer dr. Petra Štularja in socialnega delavca Toneta Kladnika. Uspešno delo je članom kluba zaželel pokrovitelj ustanovne skupščine generalni direktor Sava ing. Janez Beravs. Še pred tem pa sta bili tudi letni skupščini klubov zdravljenih alkoholikov Kranj — Zlato polje in Kranj — Vodovodni stolp.
Če je bilo na obeh. letnih skupščinah slišati skoraj same ugodne rezultate dela v preteklem obdobju, pa za nekatere druge klube zdravljenih alkoholikov po Gorenjskem tega ni moč trditi. Posebno velike težave imajo nekateri klubi s prostori, pa tudi sredina, v kateri delujejo, jih ni povsem sprejela in jim ni pripravljena pomagati. To velja .še posebej za klube zdravljenih alkoholikov v Kamniku, Domžalah in na Jesenicah. Sklep o posebni pomoči tem
klubom so sprejeli delegati na prvem plenarnem zasedanju zveze KZA za Gorenjsko. Ta zveza, ki zdaj šteje okoli 300 članov zdravljenih alkoholikov in okoli 200 njihovih svojcev, si bo prizadevala za ustanovitev še, novih klubov na Gorenjskem posebno pa še v Škofji Loki, v Domžalah ter v Tržiču in Kranju. Za boljše, bolj koordinirano vodenje rehabilitacije bodo izvolili strokovni svet, ki naj kot posvetovalni organ pomaga pri urejanju strokovnih problemov v klubih. Zveza klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko pri bodočem delu pričakuje še večjo podporo kot doslej od take družbene organizacije kot je SZDL, še posebej pa od njenega novoustanovljenega organa medobčinske konference SZDL za Gorenjsko, tako da bi že doslej uspešno delo na področju rehabilitacije zdravljenih alkoholikov bilo še uspešnejše. Delegati na ustanovni skupščini so menili, da veliko opravljeno delo zasluži družbeno priznanje; predlog terapevta v klubu KZA Kranj Center Mate Beciča, občinskega sodnika za prekrške, naj se prvemu ustanovljenemu klubu na Gorenjskem podeli občinsko priznanje za dosežene uspehe, so delegati soglasno podprli.	L. M.
S samoprispevkom do asfalta
V Bitnjah bo v nedeljo referendum za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje cest
Prebivalci krajevne skupnosti Bitnje v kranjski občini so se v začetku leta na zborih občanov odločili, da se v krajevni skupnosti razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cest v naseljih Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje. Tako so v krajevni skupnosti že imenovali gradbeni odbor, referendum pa bo v nedeljo.
Predsednik gradbenega odbora Branko Zavrl pravi, da so se za asfaltiranje cqst odločili, ker je nova cesta skozi Bitnje zaprta za kolesarje, traktorje in konjsko vprego. Tako prebivalci Bitenj nimajo povezave s Stražiščem in Zabnico. Sklenili so, da uredijo obvozno cesto in da jo asfaltirajo. Po predračunu bi skoraj 4 kilometre asfalta veljalo prek 1,6 milijona dinarjev. Krajevna skupnost pa sama nima toliko denarja. Zato so menili, da bi s samoprispev-
Srečanje vzgojiteljev dijaških domov
Včeraj se je v Škofji Loki končalo IV. srečanje vzgojiteljev slovenskih dijaških domov. V ponedeljek dopoldne je udeležencem srečanja najprej spregovoril direktor zavoda za šolstvo SR Slovenije Boris Lipužič, popoldne pa so bile na sporedu rekreativno športne igre. Včeraj so si vzgojitelji najprej ogledali galerijo in muzej na gradu, srečanje pa so sklenili s piknikom ob Sori. -jg
V Žirovnici praznujejo
Zirovničani praznujejo vsako leto 1. julija v spomin na usmrtitev talcev krajevni praznik. Praznovanje se je začelo v nedeljo, ko so v osnovni šoli odprli slikarsko razstavo učencev. Jutri bodo predstavniki kraja obiskali spominska obeležja in položili cvetje in vence, v petek zvečer pa bodo po okoliških vrhovih zagoreli kresovi. V soboto bodo športna tekmovanja v rokometu in namiznem tenisu. Gasilci bodo organizirali vajo, ob 20. uri pa bo na Breznici uprizoritev Finžgar-jeve Verige. V nedeljo bo v Hodinah odbojkarski furnir, ob pol devetih pa v Mostah žalna komemoracija. V ponedeljek bo v Glenci strelsko tekmovanje, v torek, 2. julija ob 19. uri pa slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Praznovanje bo trajalo še v sredo in četrtek, ko nameravajo predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij obiskati starše padlih in ko bo na Poljanah 6. zbor gorenjskih aktivistov.B.B.
Na prvi seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki se je sestalo v novi sestavi, so obravnavali programska izhodišča sindikatov občine, predlog programa dela za leto 1974, glavne teze poslovnika občinskega sindikalnega sveta ter potrdili predlog stalnih komisij pri občinskem sindikalnem svetu Zveze sindikatov. Pri občinskem svetu za prihodnje dni predvidevajo sklice občinskih sindikalnih konferenc.
Ta teden potekajo v vseh krajevnih skupnostih jeseniške občine sestanki osnovnih organizacij ZK s predstavniki družbenopolitičnih organizacij na terenu. Obravnavajo vlogo SZDL danes ter pomen organizacije splošnega ljudskega odpora na terenu.
Vojaška enota jeseniške Železarne je ob koncu tedna izvedla vsakoletne vojaške vaje v Mojstrani na Mlačcah. Vaja vojaške enote Železarne, ki deluje v okviru jeseniško-bohinjsko partizanskega odreda, je dobro uspela. D. S.
Pri občinski konferenci Socialistične zveze se je v ponedeljek sestal.koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor. Ocenili so dosedanje delo in razpravljali o delovnem programu do konca leta.
Pri komiteju občinske konference Zveze komunistov se bo jutri dopoldne sestala komisija za družbenopolitične odnose ter idejna vprašanja prosvete, kulture in znanosti. Ocenili bodo analizo o uresničevanju stališč ZKS in skupščinske resolucije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja.
V petek popoldne se bo sestal aktiv komunistov kulturnih delavcev. Člani bodo razpravljali o kulturi v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah in o vsebinski usmerjenosti nekaterih oblik kulturnega dela.	A. Z.
Kranj
Radovljica
kom zbrali nekaj nad 1,2 milijona dinarjev, preostali znesek pa bi zagotovila krajevna skupnost.
Če se bodo v nedeljo prebivalci odločili za samoprispevek, ga bodo pobirali dve leti in ga bo moč plačati v treh enakih obrokih. Vsakdo, ki-ima avtomobil, naj bi plačal 600 dinarjev, od hiše 1100 dinarjev, vsak občan v rednem delovnem razmerju 700 dinarjev in vsak upokojenec, žki ima več kot 1000 dinarjev pokojnine, 400 dinarjev.
Poleg asfaltiranja obvozne ceste in nekaterih drugih krajevnih cestnih odsekov v naseljih bo v Spodnjih Bitnjah treba prestaviti tudi strugo potoka. Tako predsednik gradbenega odbora Branko Zavrl kot predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Jenko sta izrazila upanje, da se bodo v nedeljo prebivalci vseh treh Bitenj odločili za samoprispevek in tako pripomogli k uresničitvi že nekajletnih načrtov.	A. Žalar
Ugodna N ocena
V petek se je sestal komite občinske konference zveze komunistov v Radovljici in ugodno ocenil delo v minulem obdobju. Ugotovili so, da so letos sprejeli v zvezo komunistov že 146 novih članov in poudarili, da je s sprejemanjem treba nadaljevati tudi v prihodnje., Ko so razpravljali o kadrovskih vprašanjih, so sklenili, da je treba v vseh delovnih organizacijah v občini ustanoviti kadrovske komisije.
Govorili so tudi o dnevnem redu zasedanja druge seje vseh zborov občinske skupščine, ki bo danes ob 13. uri. Še posebej so pohvalili delo oddelka srednje ekonomske šole z Jesenic v Radovljici. Menili so, da oddelka ne bi smeli ukiniti, čeprav ga je treba financirati iz občinskega proračuna. Predlagali so, naj bi se šola v prihpdnje osamosvojila in naj bi se na njej izoblikoval študij za računalniško smer. Nazadnje so spregovorili tudi o težavah delavcev iz drugih republik in podprli pobude, da se jih vključi v različne oblike družbenega življenja.
Radovljica, 25. junija — Dopoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze in razpravljal o pripravah na šesti zbor gorenjskih aktivistov. Pogovorili so se tudi o delovnem programu do konca leta.
Jutri popoldne se bodo v Radovljici sestali predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze in predsedniki krajevnih skupnosti. Razpravljali bodo o pripravah na šesti zbor gorenjskih aktivistov, o konstituiranju krajevnih skupnosti in pripravi volilnih konferenc krajevnih organizacij Socialistične zveze. Na dnevnem redu bo tudi razprava o pripravah na referendum v radovljiški občini. Na sestanku bodo nazadnje podpisali še samoupravni sporazum za elektrogospodarstvo in železniški ter luški promet.
V ponedeljek popoldne se je na šesti seji sestala občinska konferenca Zveze komunistov. Razpravljali so o problematiki mladih in njihovem vključevanju v družbenopolitično dogajanje. Govorili pa so tudi o gospodarskih gibanjih v letošnjih mesecih in rezultate primerjali z gospodarjenjem v minulem letu.
Zvedeli smo, da za danes sklicana seja vseh zborov radovljiške občinske skupščine ne bo ob 16. marveč ob 13. uri.	A. Z.
rwi v • v
/ rzic
Danes se bo sestal v Tržiču aktiv mladih komunistov. Na seji bodo razpravljali o uresničevanju delovnega programa, ki ga bodo obenem tudi dopolnili z novimi nalogami. Razen tega nameravajo mladi komunisti razpravljati o sredstvih, ki jih mora zbrati tržiška mladina za dom borcev in mladine v Kumrovcu ter o družbenem dogovoru o štipendiranju učencev in študentov v SRS.
Jutri bo seja komisije za idejna vprašanja pri komiteju občinske konference ZKS. Člani komisije bodo obravnavali analizo uresničevanja stališč CK ZKS o idejnosti vzgojnoizobraževalnega procesa ter rezultate ankete o obveščanju, ki je bila izvedena v tržiških organizacijah združenega dela.
V petek se bo sestal tržiški komite ZK. Predsedniki komisij bodo poročali o uresničevanju delovnih programov, razen tega pa bo komite ocenjeval tudi idejnost vzgojnoizobraževalnega procesa v občini.	-jk
Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu
Na letošnjem zboru aktivistov na Poljanah nad Jesenicami, ki bo 4. julija, bosta občinski konferenci SZDL Jesenice in občinska konferenca SZDL Radovljica podelili priznanje OF jeseniško-bohinjskemu odredu.
Povezovanje s šolami
Na zadnji seji komisije za idejno-politično delo in kadrovska vprašanja pri občinski konferenci Zveze mladine v Radovljici so ugodno ocenili povezavo z nekaterimi šolami v občini. Hkrati so sklenili, da bodo v prihodnjem šolskem letu pripravili za učence višjih razredov osnovnih šol več predavanj o notranji in zunanji politiki. Tako nameravajo zapolniti vrzel na področju družbene vzgoje v osnovnih šolah. Na seji so razpravljali še o delu osnovnih mladinskih organizacij. Ugotovili so, da so med aktivi mladih delavcev najbolj aktivni v Murki, LIP Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici, v Suknu, Toplicah in še v nekaterih. Med najslabšimi pa so nekateri mladinski aktivi na teVenu. M. Hudovernik
To visoko priznanje podeljujejo odredu zaradi izredne aktivnosti med vojno ter zaradi številnih uspešnih akcij proti okupatorju. Odred so ustanovili v drugi polovici leta 1944 na območju od Jesenic do Bohinja. Ustanovili so ga po odredbi štaba IX.( korpusa in partizanskih odredov Slovenije iz III. bataljone VII. SNOUB Franceta PreSerna. Je-seniško-bohinjski odred je ob ustanovitvi štel 152 borcev, ob koncu oktobra pa Že 579 borcev, ki so v nekaj mesecih izvedli 35 večjih akcij. Pozneje so se borci premaknili na področje Cerkna.
Odred je mobiliziral več kot 1300 novih borcev, uničeval sovražnikove postojanke, še posebno moralno podporo pri prebivalstvu pa je dobil odred po uspelem boju s sovražnikom ob bohinjskem jezeru. Tedaj so Nemci nameravali uničiti bohinjsko dolino ter požgati vasi, borci pa so jim z junaškim bojem in odporom načrte preprečili. V sklepnih akcijah je odred osvobodil Sorico, Bohinjsko Bistrico, Dovje—Mojstrano in Gozd Martuljek. Po vrnitvi s Koroškega so se v osvobojeni Ljubljani borci razšli in prav v prestolnici Slovenije se je končala zmagoslavna pot jese-niško-bohinjskega odreda.
D. Sedej
Lovci, člani lovske družine Jošt, so v nedeljo na Čepuljah pri lovski koči razvili svoj lovski prapor v počastitev krajevnega praznika Stražišča. Pokrovitelj prireditve je bila kranjska Sava, direktor inž. Janez Beravs pa je prapor tudi razvil. Spominske trakove za prapor so darovala številna kranjska podjetja, ki s o tudi finančno podprla prireditev. Razvitja prapora so se udeležili predstavniki borčevskih organizacij iz Kranja in okolice, krajevne skupnosti Besnice in Stražišča ter številni lovci sosednjih lovskih družin. Na slovesnosti je govoril predsednik lovske družine Vinko 2akelj.fQb tej priliki so 14 članom podelili priznanja. —F o to: F. Perdan
Stanko Mulej
V nedeljo, 23. junija, je nenadno preminil ravnatelj osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici Stanko Mulej. Pokojnik je bil star 53 let in je že dalj časa bolehal za srčno boleznijo. Bil je dolgoletni družbenopolitični delavec, zlasti aktiven pa je bil v borčevski organizaciji. Vseskozi si je prizadeval za vzgojo mladega rodu v duhu tradicij NOB, katere se je tudi sam udeležil. Z njegovo smrtjo je radovljiška občina izgubila vzornega in požrtvovalnega šolnika, mladina pa neutrudnega vzgojitelja. Na zadnji poti v torek, 25. junija, ga je spremilo izpred osnovne šole do mestnega pokopališča v Radovljici večje število občanov in šolske mladine.

STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Z združenimi sredstvi do stanovanj
Direktor stanovanjskega podjetja Ivo Miklavčič: Šole naj skupaj rešujejo stanovanjske probleme — predlogi za posebne ugodnosti
ATa Bledu so pred dnevi začeli z izkopom glavne gradbene jame za bodoče pokrito umetno drsališče. To so sicer šele pripravljalna dela, ker bodo do Pozne jeseni letos zgradili in usposobili le umetno drsalno ploščo. Sicer pa zdaj raziskujejo teren, da bodo ugotovili izvire podtalnih voda. Razen tega bodo zgradili temelje za bodočo streho in tribune. Zvedeli smo tudi, da so s pripravljalnimi deli na začetku malce kasnili, vendar bo umetna ledena Ploskev zagotovo pripravljena novembra ali najkasneje decembra. Vsa potrebna strojna oprema je namreč že na Bledu, prav tako pa imajo zagotovljenih 40 kilometrov cevi za hlajenje. V interesni skupnosti za zgraditev drsališča in drugih turističnih objektov na Bledu pričakujejo, da bodo zdaj Podpisale sporazum tudi nekatere delovne organizacije v občini, ki ga doslej &e niso. — Foto: A. Žalar
Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Kranj, ki je bila pred nekaj dnevi, so največ časa posvetili reševanju stanovanjske stiske prosvetnih delavcev. Seje se je udeležil tudi direktor stanovanjskega podjetja Kranj Ivo Miklavčič.
Predsednica TIS Pepca J«ž je v uvodu k razpravi opisala pereče kadrovske probleme s katerimi se srečuje kranjsko šolstvo in vzgojnovar-stveni zavod in katerim med drugim botrujejo hude stanovanjske težave učiteljev in vzgojiteljev. Le-ti zaradi večjih možnosti za rešitev stanovanjske stiske, drugod odhajajo v druge delovne organizacije.
Zatem je besedo povzel Ivo Miklavčič. Povedal je, da sta stanovanjsko podjetje in samoupravna stanovanjska skupnost v Kranju dobro seznanjena s stanovanjskimi
Zahteven program tr žiške ga kluba gospodarstvenikov
Klub gospodarstvenikov naj bo mesto, kjer se bodo srečevali tržiški gospodarstveniki. Ob upoštevanju ne preveč rožnatega položaja gospodarstva dela zanesljivo ne bo zmanjkalo, so ugotovili na zadnji konferenci Kluba gospodarstvenikov Tržič. Večji del razprave so posvetili gospodarskim integracijam, ob katerih delavci ne smejo biti prikrajšani Pri odločanju o delitvi rezultatov
dela, investicijah, stanovanjski politiki, bančništvu itd. Dvomi o obstoju kluba so bili na konferenci zavrnjeni. Gospodarstveniki so ugotovili, da ima klub dela čez glavo in bo kaj lahko odigral zaupno in pričakovano vlogo, če se bo ravnal po aktualnem in zanimivem programu.
Eden od problemov, ki ga nameravajo celovito pretehtati tržiški gospodarstveniki, združeni v klubu, je
Jubilej jeseniške Zarje
Te dni je trgovsko in proizvodno podjetje Zarja z Jesenic praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja — Od štirih do 34 prodajaln
Z razširjeno sejo delavskega sveta delovnega kolektiva Zarje z Jesenic ter s podelitvijo priznanj jubilantom dela so v soboto, 22. junija, počastili 20-letnico obstoja podjetja. Slavnostne seje so se udeležili tudi številni predstavniki temeljnih organizacij združenega dela v občini ter Predstavniki družbenopolitičnega Življenja. Priznanja in nagrade so za dvajsetletno zvestobo podjetju prejeli; direktor Bela Beznec, trgovske pomočnice Danica Ulčar, Sonja Hafner, Slavka Sovič ter Jolanda Humer.
Junija 1954 so na Jesenicah ustanovili podjetje, ki je v letu ustanovitve zaposlilo 16 ljudi v štirih Prodajalnah in v upravi. Razpolagali so le s 170 kvadratnimi metri prodajne površine ter 20 kvadratnimi metri skladiščnih prostorov. Prvo leto so imeli milijon 400 tisoč blagovnega prometa.
Ob svoji 20-letnici zaposluje trgovsko proizvodno podjetje Zarja 263 delavcev in ima v uku 46 učencev. Od 4 prodajaln, kolikor so jih imeli v začetku, je naraslo do danes njihovo število na 34 prodajaln in 4 bifeje s skupno 2900 kvadratnimi metri površine ter 3000 kvadratnimi
metri skladiščnih prostorov. Letni blagovni promet dosega 120 milijonov dinarjev, vrednost osnovnih sredstev pa je 18 milijonov dinarjev.
V zadnjem času so pri Zarji veliko vlagali v nove objekte. Tako so samo v nekaj zadnjih letih odprli več novih prodajaln na Jesenicah, Koroški Beli in v Kranjski gori. Svojo dejavnost so tudi razširili, saj so na plavškem travniku na Jesenicah zgradili obrat plastičnih izdelkov. Veljal je 6 milijonov dinarjev.
Leta 1972 se je k trgovsko proizvodnemu podjetju Zarji pripojilo obrtno podjetje Cokla z Blejske Dobrave, leto pozneje pa po uspelem referendumu še trgovsko podjetje Delikatesa.
Zarja je med prvimi začela z uresničevanjem ustavnih dopolnil. Ustanovili so tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer TOZD Delikatesa, TOZD Manufaktura, TOZD industrija in obrt ter delovno skupnost skupnih služb. Z delom samoupravnih organov v podjetju Zarja krepi svojo samoupravo in si nasploh prizadeva, da v podjetju dosledno uresničujejo in uveljavljajo načela in določila naše nove ustave.	D. Sedej
pomanjkanje dolgoročnih razvojnih programov v Tržiču razvitih gospodarskih panog ali panog, ki so šele v povojih, ter posameznih organizacij združenega dela. Pomanjkljivo gospodarsko planiranje je bilo omejeno (in tudi grajeno) na raznih sestankih in srečanjih, vendar stvari vseeno še ne tekć po začrtanih tirnicah. Temu primerne so posledice. Največkrat se kažejo v pičlih bančnih posojilih, za katere so razvojni programi najčešče merilo. Tržiško gospodarstvo je tako v veliki meri odvisno od lastnih sredstev, ki jih pa v sedanjih razgibanih in večkrat neugodnih gospodarskih tokovih ni na pretek. Klub gospodarstvenikov daje pobudo za celovito in vsestransko analizo tržiškega gospodarstva in njegovih razvojnih možnosti. K uresničitvi te zamisli je pripravljen prispevati tudi lastna sredstva, ki bi bila tako brez dvoma koristno naložena. Pri akcijah se klub gospodarstvenikov ne namerava zapirati, temveč bo skušal prek sredstev javnega obveščanja, predvsem tovarniških glasil in drugih oblik obveščanja v organizacijah združenega dela, dobiti čim več mnenj in predlogov. Le na tak način, sodijo v tržiškem klubu gospodarstvenikov, bodo dosegli enotno reševanje nalog. Seveda kaže klub organizirati tako, da bo kos razmeram in nalogam.	J. Košnjek
Kamničani podpisujejo nove samoupravne sporazume
V kamniški občini so med prvimi v republiki podpisali samoupravne sporazume o sklenitvi družbenega dogovora za financiranje splošne in skupne porabe v letošnjem letu. Ko so Kamničani podpisovali samoupravne sporazume, je prihajalo v republiki do novih dogovarjanj in Predlogov za nove prispevne stopnje, ki jih je bilo nujno sprejeti, sicer bi bile posamezne dejavnosti na kamniškem področju okrnjene, delovni ljudje in občani pa v primerjavi z ostalimi občinami v republiki v neenakopravnem položaju. Predlagane spremembe, ki postavljajo že sprejete samoupravne sporazume na nove osnove, je konec maja obravnaval izvršni svet občinske skupščine Kamnik in sklepe predlagal zborom občinske skupščine, ki so se Pretekli teden sestali na skupni seji.
Delegati so po daljši razpravi sklenili, naj se prispevek iz osebnega dohodka za skupnost otroškega varstva SRS poveča za 0,17 odstotka, in sicer od sedanjih 2,26 odstotka na 2,43 odstotka. Na osnovi sprejetega Povečanja bo kamniška občina prispevala dobrih 66 milijonov starih dinarjev več za otroško varstvo.
Za 0,10 odstotka se povečuje prispevek iz osebnega dohodka za kamniško temeljno izobraževalno skupnost in republiško solidarnost na lem področju. Sprejeta stopnja 5,40 °dstotka ne velja in bo treba upoštevati 5,50-odstotno stopnjo. Pove-
čanje znaša 39 milijonov starih dinarjev.
Tudi za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta bili sprejeti novi stopnji, in sicer 0,35 in 1,35 odstotka od poslovnih skladov organizacij združenega dela. Pred tem je veljala enotna stopnja 0,90 odstotka.
V Kamniku bodo tako podpisali nov družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo, nov samoupravni sporazum o uresničevanju programa otroškega varstva, nov samoupravni sporazum o uresničevanju programa temeljne izobraževalne skupnosti ter sporazum o združevanju sredstev za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Delegati kamniške občinske skupščine so pooblastili predsednika, da podpiše omenjene akte, vendar so zahtevali, da se je o splošni in skupni potrošnji ter financiranju interesnih skupnosti za prihodnje leto treba dogovoriti že letos, ne pa aprila, maja ali junija prihodnje leto, kot letos. Čeprav so predstavniki nekaterih organizacij združenega dela spremenjene sporazume že podpisali, je treba vse ponovno obvestiti o novih stopnjah, da ne bo obremenjen neto osebni dohodek. Ob polletju analiza dotekanja sredstev za te namene ne bi škodila. Ce bodo utemeljeni razlogi, bo treba prispevne stopnje usklajevati. J. Košnjek
težavami učiteljev in sta zato že v začetku leta začela ukrepati. Vsem šolam so, tako kot drugim delovnim organizacijam v občini, poslali razpis za nakup stanovanj, ki je vseboval tudi razpisne pogoje za pridobitev stanovanjskih kreditov iz sredstev, ki jih delovne organizacije združujejo v banki. Šolam pa so še posebej predlagali, da že itak skromnih sredstev ne bi drobile zaradi reševanja posameznih stanovanjskih problemov, temveč naj bi denaf združile in skupaj kandidirale za razpisana sredstva. S tem bi bili postavljeni temelji za kompleksno reševanje stanovanjskih vprašanj v šolstvu.
Vendar, kot je poudaril Ivo Miklavčič, odziva skoraj ni bilo. Svoje potrebe — najbolj nujne seveda — so prijavile le tri kranjske šole in vrtci. Njim je stanovanjska skupnost, ki s sredstvi gospodari, že odobrila kredite, za katere so zaprosili.
Ce bi srednje in osnovne šole v Kranju združile sredstva, ki jim od prispevka za stanovanjsko gradnjo ostajajo bi si lahko samo z letošnjim denarjem pridobile 5,600.000 (novih) dinarjev kreditov. Višina kredita znaša namreč petkratno vsoto zbranega in vloženega denarja. Zanj bi lahko šolstvo že letos kupilo 22 stanovanj, če vzamemo za poprečno ceno ene stanovanjske enote 250.000 dinarjev.
Ker so šole letošnji razpis zamudile, je Ivo Miklavčič predlagal, naj se šolniki čimprej dogovorijo za združevanje denarja in za skupno nastopanje v samoupravni stanovanjski skupnosti in naj tako združeni kandidirajo na razpisu, ki se pripravlja konec letošnjega leta. Poudaril je tudi, da so zaradi izredno hude stanovanjske stiske prosvetnih delavcev v izjemnem položaju in zato naj zaprosijo samoupravno stanovanjsko skupnost, naj jim namesto petkratnega odobri desetkratni kredit od vrednosti vloženega denarja kar je tudi mogoče. Posebej pa naj zaprosijo tudi za stanovanjske kredite za tiste šolnike, ki gradijo svoje hiše in stanujejo v družbenih stanovanjih. Tudi s tem bodo pridobili nekaj stanovanj.
V razpravi, ki je sledila so člani izvršnega odbora sklenili, da bodo pozvali vse šole za skupen nastop, o reševanju posameznih stanovanjskih problemov oziroma o razdelitvi stanovanj, pa se bodo pogovarjali kasneje.	L. Bogataj
V KRANJU ARKADNI PREHOD ZA PEŠCE — V Kranju so pretekli teden izročili namenu nov arkadni prehod za pešce iz Gregorčičeve ulice na Maistrov trg. Takšna rešitev, katere namen je omogočiti varen prehod številnih pešcev, je bila načrtovana že ob modernizaciji Gregorčičeve ulice. Prehod je uredilo Obrtno podjetje iz Cerkelj, dela pa je financirala občinska skupščina Kranj. V kratkem bo urejen še spodnji del fasade pri poslovalnici Mladinske knjige, (jk) — Foto: F. Perdan
Želijo si društvenih prostorov
Podružnica društva upokojencev v Šenčurju ima 352 članov. Kot so ugotovili na zadnjem občnem zboru, ie bila podružnica v obdobju po zadnjem občnem zboru kar precej delavna. Upokojenci v Šenčurju si najbolj želijo prostor, v katerem bi se lahko nemoteno sestajali. Novi prostori ali pa gradnja lastnega doma je bila tudi tema vseh sestankov preteklega obdobja. Na nedavnem občnem zboru so sklenili, da misli na lastne društvene prostore ne kaže opustiti. Pred časom so sicer že imeli zemljišče, na katerem naj bi zgradili dom upokojencev, tudi gradbeni material so imeli, potem pa je vse skupaj padlo v vodo z obrazložitvijo, da je upokojencem dodeljeno zemljišče namenjeno gradnji skladišča KZ Cerklje.
Na občnem zboru so se upokojenci iz Šenčurja tudi zavzeli, da bodo še vnaprej pomagali svojim sociahio šibkim in onemoglim članom. 2e doslej so redno obiskovali svoje obolele člane, najstarejše med njimi — osemdesetletnike pa so tudi obdarili.
Na občnem zboru so podelili več diplom in priznanj dolgoletnim in požrtvovalnim članom za delo v društvu. Franja Cerarja, člana republiškega odbora društva upokojencev pa so izvolili za častnega člana svoje podružnice.
Odmera družinske pokojnine
Osnova za odmero družinske pokojnine je znesek starostne oziroma znesek invalidske pokojnine, kateri znesek je pač večji. Po smrti zavarovanca se ugotovi, kolikšna bi bila njegova starostna pokojnina, če je izpolnil pogoje zanjo in kolikšna bi bila njegova invalidska pokojnina, če bi bil ob smrti invalid I. kategorije invalidnosti. Tudi pri starostnem upokojencu se ugotovi, kolikšna bi bila njegova invalidska pokojnina, če bi namesto starostne pokojnine uveljavil invalidsko pokojnino. Osnova za družinsko pokojnino je v vseh naštetih primerih znesek tiste pokojnine, ki je večji. Vendar je glede osnove za družinsko pokojnino še ena izjema. Kot najmanjša osnova za odmero družinske pokojnine se vzame pokojnina, obračunana za pokojninsko dobo najmanj 20 let, čeprav bi imel zavarovanec oziroma upokojenec dejansko manj pokojninske dobe.
Družinska pokojnina se odmeri od osnove glede na število družinskih članov, ki imajo pravico do nje. Ce imajo pravico do družinske pokojnine samo člani ožje ali samo člani širše družine, znaša družinska pokojnina od osnove: 70 odstotkov za enega, 80 odstotkov za dva, 90 odstotkov za tri in 100 odstotkov za štiri in več upravičencev. Ce pa imajo pravico do pokojnine člani ožje ali člani širše družine se najprej odmeri pokojnina ožjim članom družine, članom širše družine pa gre razlika do polnega zneska družinske pokojnine, torej do 100 odstotne osnove. Ce uživa družinsko pokojnino več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha, ker ne izpolnjuje več pogojev zanjo, se ostalim članom družinska pokojnina na novo odmeri glede na novo število upravičencev.
* €8i o U lUf A °
ziral 497 takih predavanj. Posebno skrb so posvetili tečajem Nega bolnika v družini, razen tega pa so od 1947. do 1973. leta razdelili med socialno ogrožene občane več tisoč kilogramov oblačil, opreme ter živil. Od leta 1970 so vsako leto v tednu Rdečega križa organizirali zbiralno akcijo oblačil, obutve in pohištva ter skupaj zbrali 27.900 kilogramov. Od tega so za nerazvite kraje Slovenije prispevali 10.000 kilogramov.
AKTIVNA MLADINA
V okviru občinskega odbora RK na Jesenicah deluje 13 osnovnih organizacij in 7 aktivov mladih članov RK osnovnih in srednjih šol. Aktivnost in prizadevnost na terenu je zadovoljiva, še posebej v organizacijah na Plavžu, v Žirovnici, na Kočni, v Mojstrani, Javorniku, kjer vse akcije uspešno potekajo. Zelo delaven je aktiv na šoli za Zdravstvene delavce ter nekateri aktivi po osnovnih šolah.
Za svoje prizadevno delo v vseh letih svojega obstoja je občinski odbor RK na Jesenicah letos prejel tudi visoko priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda.	D. Sedej
Solidarnost
Ob 30-letnici je občinski odbor RK Jesenice prejel priznanje OF — Solidarnost občanov — Marljivi aktivisti po krajevnih organizacijah
Danes, ko marsikdo izmed nas spoznava delo Rdečega križa v sporočilih in vesteh, ko zaradi svojega zadovoljivega standarda občasno le daruje in ničesar več ne zahteva in ne potrebuje, kar malo premalo vrednotimo pomembno dejavnost te humanitarne organizacije. Premalo v tem smislu, ker zadovoljni v izobilju vsega priznavamo le krvodajalstvo, ob tem pa se ne zavedamo, v koliko drugih dejavnostih se tudi kaže vsa solidarnost organizacije, predvsem pa osebno prizadevanje nekaterih aktivistov.
Da ne bo nepotrebne zamere: govorim iz lastnih izkušenj. Še predobro vem za poziv Rdečega križa za zbiranje oblačil, pa vendar je iz našega stanovanjskega bloka odšla učenka šole ob nabiralni akciji skorajda praznih rok. Domala vsi stanovalci smo bili nepripravljeni ob njenem prihodu in slabe volje po njenem odhodu, ko smo se spomnili, da nam v omari leže kupi obleke. Ležernost, pomanjkanje časa, lenoba, malomarnost, — kup vzrokov. Morda bi bilo drugače, ko bi kdaj tudi sami potrebovali. Ne verjamem, da bi komu od nas lahko očitali ne-solidarnost: skoraj za vsakimi drugimi vrati prebiva krvodajalec, vsi bi dali in darovali, če bi bilo zares nujno in potrebno. Prav vsi bi priskočili na pomoč sosedu, sodelavcu, sočloveku. Tedaj, ko bi stisko videli in čutili, otipali. Pa vendar vedno ni mogoče vedno predvidevati, komu bomo darovali. Menda je dovolj, da vemo za uboge revne hiške in ubož-ne ter lačne ljudi nerazvitih krajev. Če niso pred nami, naj nam bodo vsaj v mislih — da, zaradi tega naša zadrega ob nedavni akciji ni opravičljiva. Tega se zavedamo in prav gotovo nam ni vseeno. Tako mi, nekateri, precej občanov pa še vedno pomembnost Rdečega križa poudarja z dejanji. O tistih, ki darujejo ino marljivih aktivistih po krajevnih organizacijah in na občinskem odboru na Jesenicah govori zapis, še posebno zgovorno v podatkih.
TEČAJI PRVE POMOČI
»Ob krvodajalskih akcijah, ob zbiranju oblačil, ob nuđenju pomoči socialno ogroženim, še
nikoli nismo bili v zadregi. Občani so bili vedno pripravljeni pomagati,« pravi Ivanka Loren-čič, ki že dvanajsto leto vodi to humanitarno organizacijo na Jesenicah. Ne govori o organizacijskih težavah pri izvedbi take akcije, ker večino dela pri zbiranju, ravnanju in skladiščenju opravlja kar sama skupaj z nekaterimi prizadevnimi aktivistkami po krajevnih organizacijah. Ne govori o tistih urah, ko kar sama, z lastnim avtomobilom prepelje oblačila do skladišča, ko skupaj s patronažnimi sestrami obiskuje tiste, ki so potrebni pomoči — vsi tisti pa, ki jih delo kakorkoli veže na dejavnost Rdečega križa vedo, da bi brez Ivankine osebne prizadevnosti marsikatera akcija organizacijsko zastala. In ko jo povprašaš, zakaj vendarle ob takih akcijah ne poprosi pomoči delovnih organizacij, pravi, da nerada prosi in moleduje. Taka je kot tisti ljudje, ki jih za pomoč ni treba prositi: sami namreč ponudijo.
»Krvodajalske akcije so bile v naši občini vedno uspešne,« nadaljuje, »plan smo vedno presegli. Tudi pri zbiranju oblačil ni težav. Probleme imamo le zato, ker nimamo primernega skladišča. V občini poznam nekaj družin, ki imajo oblačila vedno pripravljena in kadar izvemo za primer družine ali posameznika, Iti potrebuje pomoč, se oglasimo pri teh družinah.«
Med dejavnosti občinskega odbora RK Jesenice poleg krvodajalstva in zbiranja pomoči sodi tudi usposabljanje ljudi za prvo pomoč, bodisi v ekipah civilne zaščite bodisi za bodoče voznike motornih vozil. V preteklem obdobju so organizirali 268 20-urnih tečajev prve pomoči za zadnje razrede osnovnih šol. Teh tečajev se je udeležilo 5300 učencev. V 35 tečajih prve pomoči je sodelovalo 630 odraslih, izpite iz prve pomoči pa je opravilo 2500 oseb.
Zelo dobro obiskana so bila predavanja o raznih pogostejših obolenjih. Občinski odbor RK je organi-
Delavci SGP Sava Jesenice grade nov trakt jeseniške bolnišnice, kjer bodo prostori za ambulantno in lekarniško službo, centralno kuhinjo za bolnike in za druge potrebe. Sredstva za to bo prispeval sklad za investicije v zdravstvu Gorenjske. Na sliki: temelji novega trakta so že vidni. — B. Blenkuš
Še enkrat
»Kako zastrupiš gozd«
Po objavi prispevka »Kako zastrupiš gozd« (Glas, 19. junija 1974), v katerem poročamo o sušenju drevja okrog obrata Kranjskih opekarn v Cešnjevku in kjer smo zapisali, da so opekarne kratko malo ignorirale pozive kmetov in GG, je uprava podjetja na uredništvo poslala gradivo, ki precej spreminja sliko zapleta. V prispevku namreč trdimo, da na dopis Gozdnega gospodarstva ni nihče reagiral ali kakorkoli ukrepal, čeprav so v njem naslovljencu postavljena čisto konkretna vprašanja. Ugotovitev ne drži, kajti pred seboj imamo kopijo listine z dne 14. marca 1974, ki dokazuje, da je gospodarska organizacija Gozdnemu gospodarstvu posredovala skoraj vse zahtevane podatke, nazadnje pa celo dodala naslednje zagotovilo:
Pripravljeni smo vsestransko sodelovati pri odpravljanju problema, zlasti če je razlog resnično v opekarni. Glede same škode oziroma povračila si ne znamo predstavljati, kako in kaj ravnati, saj ne vemo, kakšna je. Menimo, da bi bilo najbolje (če so sušenje povzročili dimni plini) podvzeti ukrepe, da v bodoče ne bo več škode. Skupaj bi velja-
lo ugotoviti dejansko stanje in poiskati rešitev. S tovariškim pozdravom
Direktor: ing. Pa vle Volj kar
Kranjske opekarne so torej pokazale dobro voljo in celo pristale v konstruktivno sodelovanje. Zdaj je na potezi GG (ter morda še kdo), kajti zgolj dopisi in ogledi ne morejo spremeniti ničesar. Dejstvo, da okoliške hoste umirajo, ostane nespremenjeno. Odgovorne strani zato v imenu prizadetih lastnikov in prebivalcev pozivamo k naglemu ukrepanju, saj je vsak teden, vsak dan dragocen. In konec koncev so od 14. marca, ko je uprava KO sestavila svoj odgovor, minili že debeli trije meseci.	I. Guzelj
Kokrški odred in njegov »dan«
Kratka zgodovina nastanka kokrške-ga odreda pred prvim praznovanjem »DNEVA KOKRŠKEGA ODREDA« 29. in 30. junija na Kališču in v Trsteniku
Pred dvema letoma smo praznovali 30-letnico ustanovitve tega odreda, medtem pa je v sklopu razvijanja tradicij NOB odbor kokrškega odreda med vrsto različnih akcij uvedel tudi »Dan kokrškega odreda«. Zakaj in na osnovi česa je prišlo do tega, to je namen današnjega prispevka.
Spomladi leta 1942 je zaradi ofenzivnih namenov glavno poveljstvo reorganiziralo partizanske čete in bataljone v nove formacije — grupe odredov. V zvezi s tem je bila 4. aprila 1942 ustanovljena tudi I. grupa odredov — gorenjska, katere komandant je postal Jože Gregorčič-Gorenje, politkomisar pa Lojze Kebe-Štefan. Povelje o ustanovitvi grup odredov je prineslo tudi odredbo, naj I. grupa odredov sestavi Gorenjski, Kokrški in Koroški odred, kar je bilo podrobneje pojasnjeno še z navodilom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet 12. aprila 1942.
Toda zaradi težavnih razmer, nepopisnega nasilja, maloštevilnih partizanskih enot na Gorenjskem in predvsem močnih okupatorjevih sil v tej pokrajini, ni bilo mogoče vzdrževati rednih zvez z glavnim poveljstvom. Tako sta bila to leto, in sicer v juniju, v sestavi I. grupe odredov ustanovljena le Gorenjski in Kokrški odred, Koroški pa je bil sestavljen naslednje leto.
Kokrški odred je nastajal na levem bregu Save iz partizanskih čet, ki so delovale pod Storžičem, Krvavcem in na kamniškem območju. V maju leta 1942 je bil najprej ustanovljen I. bataljon — kamniški, II. bataljon — kokrški pa je bil sestavljen iz kokrške čete in novodošlih borcev, iz Dolomitov, ki jih je v okrepitev gorenjskih partizanov poslalo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Te borce so v škofjeloških hribih pod Osolnikom prve dni junija 1942 sprejeli tovariši loške čete in štab I. grupe odredov. Tam so bili 9.—10. junija napadeni. Takoj po tem spopadu so bili novodošli borci razdeljeni: nekaj jih je dobil nastajajoči gorenjski odred, okoli 30 pa prav tako porajajoči se kokrški odred. Ob tej priložnosti, 10.—11. junija, je bil sestavljen tudi štab kokrškega odreda. Vanj so bili imenovani: Tomaž Knavs-Matevž Kovač za komandanta, Ivan Bertoncelj-Johan Jereb za politkomisarja, Stane Teran-Stane Nared za intendanta (le*ta se je priključil štabu pod Storžičem), dr. Milan Cunder-Miha pa za odrednega zdravnika. Komandant in zdravnik sta prišla z borci iz »Ljubljanske pokrajine«. Ob tej priložnosti je prišel iz Ljubljane tudi dr. Lado Pohar-Edvard, le-ta je bil dodeljen gorenjskemu odredu in je postal najbolj znan zdravnik gorenjskih partizanov.
Zbranim borcem je na Ožboltu spregovoril tudi politkomisar I. grupe odredov Lojze Kebe-Stefan, jih navduševal za boj proti nemškemu okupatorju, ki je bil tedaj resnično močan ter sporočil, da slovenska partizanska vojska doživlja reorganizacijo in da je v sklopu tega ustanovljen tudi kokrški odred.
Štab kokrškega odreda je s to skupino borcev takoj krenil na območje Karavank. Savo so prešli čez smledniški most in
KRVODAJALSTVO
Leta 1953 je bilo v občini 574 krvodajalcev, lani pa že 1400. V vseh letih so organizirali 29 krvodajalskih akcij, ki se jih je udeležilo 25.000 krvodajalcev, ki so skupno darovali 7000 litrov krvi. Petkrat je darovalo kri 1700 krvodajalcev, desetkrat 654, petnajstkrat 123, pet-indvajsetkrat 6, štiridesetkrat 3 in več kot petdesetkrat eden — Elza Cegnar z Jesenic.
IZREDNE AKCIJE ZBIRANJA POMOČI
Leta 1959 pomoč pri gradnji zdravstvenega okrevališča na Debelem rtiču: 22r tisoč din in materiala za 30 tisoč dinarjev.
Leta 1963 za Skopje: 13 tisoč dinarjev ter 4 tisoč kilogramov oblačil.
Leta 1966 za poplavljence v Pomurju: 8 tisoč dinarjev ter oblačil in učil za 42 tisoč dinarjev.
Leta 1969 za Banjaluko: 20 tisoč dinarjev, 2400 kilogramov oblačil ter več šolskih učil.
Za Kozjansko: 1.600 kilogramov oblačil ter ostalega za 7 tisoč dinarjev.
naslednje dni prišli pod Krvavec nad Šentursko goro, kjer so se najprej srečali z borci krvavške čete (ta je spadala v kamniški bataljon.) Za tem se je skupina s štabom odpravila čez Kokro in se pod Storžičem sešla s kokrško četo. S tem se je maloštevilna četa podvojila in narasla na okoli 70 borcev.
Prostovoljci iz »Ljubljanske pokrajine«, ki so prišli s štabom odreda in so bili v glavnem z območja Dolomitov ter severozahodne ljubljanske okolice, so bili dobri borci, vendar so bili ob srečanju z borci kokrške čete zelo radovedni, kako so se kljub nemškemu nasilju in premoči le obdržali v teh krajih. Obe združeni skupini sta druga drugi dvigali bojno razpoloženje ter se seznanjali z raznimi življenjsko pomembnimi spoznanji.
Drugi dan, to je bilo 18. junija 1942, je bil iz teh borcev na Kališču pod Storžičem najprej ustanovljen nov kokrški bataljon, nato pa proglašena tudi ustanovitev kokrškega odreda.
Odred je tedaj imel dva bataljona: I. — kamniškega, ki je bil ustanovljen že sredi maja in je štel okoli 90 borcev, ter II. — kokrškega, ki je štel okoli 70 borcev.
Poveljnik I. — kamniškega bataljona je bil legendarni Matija Blejc-Matevž Plamen, njegov politkomisar pa Jakob Molek-Mohor Iskra. Ta bataljon ob ustanovitvi in proglasitvi kokrškega odreda ni bil prisoten na Kališču, temveč se je vseskozi zadrževal na svojem, kamniškem območju. Poveljnik II. bataljona — kokrškega je postal Franc Šiška-Franc Blažič (pozneje imenovan Crto), politkomisar pa Anton Štefe-Kostja (pozneje Štefan Jakopič), ki je ob tej priložnosti imel tudi vzpodbuden govor. Bataljonski poveljstvi sta dobili tudi druge funkcionarje, prav tako pa so bila imenovana poveljstva čet. V vsakem bataljonu sta bili po dve četi.
Ves kokrški odred je torej ob ustanovitvi štel le dobrih 160 borcev. Toda to je bilo sredi Gorenjske, kjer je bilo tedaj najmanj 8.000 orožnikov, policistov, vojakov, gestapovcev in drugih oboroženih okupatorjev, kljub vsemu močna uporniška pest, ki je vsa nemška premoč ni mogla več uničiti.
Kokrški odred, tako kakor njegov pobratim Gorenjski odred, sta takoj, še neutrjena, po oborožitvi in številu slabotna, prešla v ofenzivo. Na Gorenjsko je tedaj z ofenzivnimi nameni prihajala tudi močna II. grupa odredov, a na ofenzivo — najmočnejšo na Gorenjskem sploh — so se začeli pripravljati tudi Nemci. Okrepili so svoje že tako močne sile, da je bilo poleti 1942 v boju proti I. in II. grupi odredov, ki skupaj nista šteli več kakor 650 borcev, pripravljenih najmanj 15.000 močno oboroženih in izurjenih okupatorjevih mož.
V hudih bojih je v tem času padlo veliko partizanov, vendar Nemci svojega cilja, da bi jih uničili, niso dosegli. Res pa je kokrški odred zgubil najprej v avgustu 1942 krvavško četo, nato pa v septembru v Udin borštu skoraj ves II. bataljon — kokrški.
Slovenska partizanska vojska je konec leta 1942 spet doživljala presnavljanje in tedaj — 26. decembra — je bil kokrški odred ukinjen. Kamniški bataljon je bil dodeljen novi IV. operativni coni — Štajerski, preostanek II. bataljona — kokrškega pa je ostal pod Storžičem in je spadal v okvir Gorenjskega odreda, ki je bil vse do konca avgusta 1944 na vsem Gorenjskem edini odred. Med tem je spomladi 1943 Gorenjski odred narasel na devet bataljonov, iz katerih je bila 12. julija 1943 ustanovljena »Prešernova brigada«, odred pa ponovno reorganiziran.
Poleti 1944, ko je Gorenjski odred, ki je spadal tedaj pod poveljstvo IX. korpusa, spet narasel in je bilo navedenih že celo vrsto mobilizacij, ko so se namnožile partizanske brigade, ko so se vse bolj začeli pojavljati belogardisti-domobranci in je bilo poveljevanje oteženo, je bil gorenjski odred ukinjen, iz njega pa sta nastala dva nova odreda: obnovljeni kokrški in novi škofjeloški. To je bilo urejeno s poveljem 27. avgusta 1944. Kmalu za tem — septembra 1944 — je bil v Bohinju ustanovljen tudi Jeseniško-oohinjski odred.
V tem času je Gorenjski odred že prenesel težišče boja na levi breg Save, kar je bilo izredno težko, poleg tega pa je osnoval že celo vrsto ustanov vse od ambulant, delavnic, širokih štabnih služb, obveščevalcev in kurirskih zvez. Štab odreda je tako postal že sodobno organizirano vojaško poveljstvo — in to Še vedno v gozdovih. Glavni dedič poveljstev, ustanov in enot je postal kokrški odred. V njegov štab je prišlo nekaj prejšnjih voditeljev in nekaj novih. Prav tako v štab škofjeloškega odreda. V ožji štab kokrškega odreda so prišli: za komandanta Janko Prezelj-Stane, za politkomisarja Anton Kržišnik-Ljubo, za namestnika komandanta Jože Rebolj-Planinc, za namestnika politkomisarja Janez Jerman-Bohinjc, za načelnika štaba pa Boris Globočnik-Damjan. V ožji štab škofjeloškega odreda sta bila z istim poveljem imenovana: Ivan Javor-Igor za komandanta in Anton Volčič-Sašo za politkomisarja. Tu je premalo prostora, da bi navajali vse enote in ustanove, ki so prišle v posamezne odrede, opozorili bi le na to, da je obnovljeni kokrški odred v začetku imel le dva bataljona, tretjega pa je ustanovil 5. oktobra 1944. Zaradi takega konca Gorenjskega odreda včasih ni jasno, kaj je bilo z njim. Dostikrat so nekatere vojaške akcije iz poletja 1944 pripisane obnovljenemu kokrške-mu odredu, ali pa obratno. Vse to bo kmalu razčistila kronika najprej kokrškega, nato pa gorenjskega odreda, ki je bil vse do svojega konca osnovna mobilizacijska in kadrovska partizanska enota ne le za gorenjske partizane, temveč še za druge sosedne enote. V zvezi s tem se večkrat pojavlja tudi vprašanje domicila gorenjskega odreda in so nekateri mnenja, da ga še nima. Ob tej priložnosti moramo povedati, da temu ni tako. Domicil gorenjskemu odredu je podelilo kar več gorenjskih občin, tako jeseniška in radovljiške, kjer so tudi pričeli pripravljati pisanj« njegove kronike. Seveda se je tu pojavilo vprašanje večje ali manjše aktivnosti, ki je v kokrškem odredu vsekakor bolj razvita. To je iz kratkega zgodovinskega pregleda tudi razvidno, saj je deloval do konca vojne, ki jo je 3. in 4. maja 1945 okronal z osvoboditvijo 632 zapornikov iz begunjske kaznilnice, nato pa še z borbenim pohodom na Koroško.
»Dan. kokrškega odreda« bomo torej v soboto in nedelj0 praznovali prvič, in to skupaj s krajevnimi organizacijami pod Storžičem: Goričami, Tenetišami, Golnikom in Trsteni^om-Podobno bi take dneve lahko praznovali in obeleževali tudi v prihodnje in na raznih krajih, na Beli, v Preddvoru, Štefanji gori itd., kajti prav vasi ob vznožju gora, prav hribovska naselja so bila tista materialna, moralna in ljudska osnova* brez katere si ne moremo zamišljati uspešnega narodnoosvobodilnega boja. Ljudje v teh vaseh in krajih, samotne domačije med gozdovi so nam dajali streho, nam lajšali rane, skrbeli za zvezo z dolino, nam pekli kruh, dajali živino, včasih odstopali poslednji krompir in nas podpirali na vse mogoče načine, pri vsem tem pa še vstopali med borce in padali na bojnih položajih, med kurirji in med političnimi delavci.
Za njimi so neprestano vohali policisti, orožniki, domobranci, zganjali nad njimi nasilje in dostikrat nad njihove glave podtikali uničevalni ogenj. Tako je pogorel partizanski Gozd nad Golnikom, tako posamezne hiše okoli Storžičar tak0 Koreno, Gradišče in Zlatopbljske vasi na kamniškem območ' ju, vmes pa je bilo prelite veliko krvi. Najžlahtnejše, naj' boljše, kar nikoli ne bo poplačano.
Zato, in ne le zato, bo treba več storiti za kraje, ki so bil' partizanska skladišča, preobvezovališča, zatočišča, zveze z dolino — skratka partizanski. To bomo povedali tudi v nedelj0' ko se bomo srečali prebivalci, mladina, preživeli borci vseh kokrških in gorenjskih odredov ter vsi, ki jim je pri srd| svoboda, napredek in nedotakljivost naših meja, ki so zlast' nam, Gorenjcem zelo blizu.	Ivan Jan
»Samorastniški festival« v Trebnjem
V Trebnjem na Dolenjskem bodo v soboto, 29. junija popoldne slovesno odprli 3. salon likovnih »amorastnikov Jugoslavije. Pokrovitelj tega enkratnega kulturnega dogodka, ki obiskovalcem omogoča spoznati izbor najboljših del 39 slikarjev in 11 kiparjev — samorastni-kov iz raznih koncev Jugoslavije, je sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc, organizatorji pa Temeljna kulturna skupnost, Zveza kulturno prosvetnih organizacij in Temeljna izobraževalna skupnost Trebnje. Seveda velja dodati, da so 8amo razstavo popestrili s celo vrsto »obrobnih« prireditev, razpotegnje-nih čez več kakor 14 dni. Program je sestavljen iz niza gledaliških predstav, pevskih nastopov in glasbenih koncertov, v katerih sodeluje več priznanih umetniških skupin in posameznikov. Jutri, v četrtek, 27. junija, pa je na sporedu tudi otvoritev letošnjega že VII. tabora likovnih samorastnikov.
Slovesna podelitev spričeval
Maturanti škofjeloške gimnazije, ki so v zadnjih dneh opravili zrelostni izpit, so včeraj popoldne prejeli spričevala. Ob tej priložnosti je bil na loškem gradu tudi koncert tria Lorenz iz Ljubljane.
Danes popoldne pa bo mladinsko kulturno umetniško društvo gimnazije Škofja Loka na jubilejnem gledališču na loškem gra^lu pripravilo Pester spored plesov in pesmi jugoslovanskih narodov. Nastopila bo akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Po nastopu, na katerega so vabljeni vsi Učenci osnovnih šol iz občine, bodo najboljšim učencem za odličen Uspeh in izvenšolsko delo podeljena Posebna priznanja škofjeloške občinske skupščine.	-jg
In kdo so gorenjski predstavniki na 3. samorastniškem salonu v Trebnjem? Med 72 stvaritvami bodo po eno ali dve mojstrovini razstavili Boris Lav-rič iz Kranja, Polde Mihelič iz Kamnika (živi v Litiji), Jože Peternelj-Mausar in Konrad Pete rnelj, oba iz Žiro v, Anton Plemelj z Bleda, Franci Tavčar iz Čabrač v Poljanski dolini ter Tone Svetina z Bleda.
Gorenjci na srečanju oktetov
V nedeljo je bilo v Šentjerneju na Dolenjskem že tretje srečanje oktetov, na katerem je nastopilo osemindvajset osemčlanskih pevskih skupin iz vse Slovenije. V elitni druščini so sodelovali tudi: oktet Sava iz Kranja, Šenčurski oktet iz Šenčurja, oktet Jelovica iz Škofje Loke, Gorenjevaški oktet iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, oktet iz Žirovnice, oktet bratov Pirnat iz Jarš ter oktet Tosama iz Domžal. Posamezne skupine oktetov so v soboto nastopile po raznih dolenjskih krajih, v nedeljo pa so se predstavili več kot 3000 poslušalcem v Šentjerneju. Ob koncu srečanja, ki ga je v celoti posnela ljubljanska televizija, je pod vodstvom Radovana Gobca vseh 28 oktetov zapelo še dve pesmi. Prireditelja letošnjega pevskega festivala sta bila ZKPO Novo mesto ter Šent-jernejski oktet, denarno pa so prireditev podprla številna znana podjetja.	-j«
Razstava ob jubileju
Čipkarska šola v Žireh praznuje letos 70-letnico obstoja. V počastitev tega jubileja je v prostorih žirov-ske osnovne šole od petka dalje odprta razstava, ki prikazuje delo šole in izdelke učencev.	-jg
Dopolnitev obeležja
Leta 1966 je bilo v Vratih odkrito spominsko obeležje žrtvam gora. V bakreni spominski knjigi so vpisana imena vseh 25 smrtnih žrtev Triglava in okolice, in sicer od leta 1822 naprej.
V	osmih letih od takrat se je v Vratih, Triglavu in njegovi soseščini smrtno ponesrečilo prek 10 planincev in gornikov — ljubiteljev gora, zato bodo spominsko obeležje dopolnili. To centralno spominsko obeležje je namreč urejeno z namenom, da posamezne spominske plošče, ki bi bile postavljene vsepovsod, ne bi negativno vplivale na obisk v gorah.	. B. B.
Junija kamp manj obiskan
Upravitelj jeseniškega kampa Tine Šranc je povedal, da je bil obisk kampa v juniju za približno 20 odstotkov manjši od lanskega junija, to pa predvsem zaradi deževnega in razmeroma hladnega vremena. Upajo, da bo zato več gostov julija in avgusta.	B. B.
Nova lekarna
V	novem stanovanjskem naselju v Medvodah so pričeli graditi lekarniško postajo Lekarne Miklošič. Obsežna pritlična zgradba, ki bo veljala nekaj nad milijon dinarjev, bo nadomestila dosedanje neprimerne prostore lekarniške postaje v Zdravstvenem domu Medvode.
-fr
Kopališče nared
Letos je upravljanje nad kopališčem ob reki Sori v Goričanah prevzel Kompasov motel Medno. Obnovili so bife, vodovodno napeljavo ter sanitarije in uredili obalo, tako, da je za bližnjo sezono vse pripravljeno. Težava je le z avtobusnimi prevozi iz Ljubljane, ker je Viator odklonil sodelovanje z neposrednimi vožnjami.	-fr
Peš na Osolnik
Medvoški planinci so označili peš pot na vrh Osolnika. Gozdna pot se začne pri zadnji hiši v vasi Sora, pelje do sredine Homa, kjer se razdvoji na make lažjo vzhodno smer in daljšo severno — lovsko smer. Do vrha Osolnika je približno uro in dvajset minut ddbre hoje.	-fr
Nov stereo klub
V	sklopu restavracije Pension Kanu v Smledniku je pričel delovati stereo klub, ki je odprt od 21. do 3. ure. Moderno opremljen lokal s 25 sedeži je prijetno dopolnilo sedanjim restavracijskim prostorom ter je dobro obiskan.	-	•
Gostišče sameva
Številni domačini in tujci vprašujejo, zakaj je priljubljena gostilna Na klancu v Medvodah že nakj let zaprta. Čeprav si tuTistični delavci in občinska skupščina Ljubljana-Šiška prizadevajo za ponovno odprtje nekdaj dobro obiskane gostilne, bo verjetno letošnjo sezono še samevala.	"tr
Kamping Smlednik vasi
i
Izletniki se v tem letnem času radi ustavljajo v Smledniku ob razvalinah gradu, katerega mogočne zidove obnavljajo po načrtih strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Kamping »Smlednik« v Dragočajni je letos povsem prenovljen pričakal goste ter domači turistični delavci upravičeno pričakujejo rekordni obisk gostov, predvsem tujcev. V kraju je postavljenih dovolj orientacijskih tabel Smlednika z okolico, da se gostje lažje znajdejo, izdali pa so tudi prospekt in lične razglednice.	-fr
Srednjeročni program kulture
Izvršni odbor radovljiške kulturne skupnosti je na zadnji seji razpravljal o uresničevanju sklepov skupščine kulturne skupnosti. Sklenili so, da se bo odbor lotil priprave statuta in konstituiranja temeljne kulturne skupnosti na delegatski osnovi. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki bo do septenlbra pripravila osnutek statuta.
Izvršni odbor je tudi sklenil, da morajo strokovni odbori, kulturne ustanove in vsi drugi porabniki sredstev temeljne kulturne skupnosti do jeseni pripraviti predlog za novi srednjeročni program razvoja kulture od 1975. do 1980. leta. Na podlagi predlogov in načrtov bo koordinacijski odbor pripravil osnutek občinskega srednjeročnega programa in ga dal v javno razpravo.
JR
Trio Lorenz v Kranju
V	petek, 28. junija, zopet gostuje v Kranju klavirski trio Lorenz iz Ljubljane. Po nadvse uspelih koncertih doma in v Evropi, Kanadi, Južni Ameriki in Afriki ter snemanjih svojega programa na RTV v gostujočih državah, bomo imeli v petek zopet priliko, da prisostvujemo koncertu odličnega klavirskega tria, v katerem igrajo bratje Tomaž Lorenz, violina, Matija Lorenz, violončelo in Primož Lorenz, klavir. Njihov koncertni spored obsega dela: L. van Beethovna, R. Schu-manna, L. Lebiča, J. Turina in S. Rahmaninova. Koncert bo ob 19. uri v renesančni 'dvorani v Mestni hiši.
Pred koncertom bo ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del slikarja Jožeta Trobca iz Kranja. Ob 18. uri pa bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev del kiparja Draga Hrvatskega iz Ljubljane.
P. L.
Uspel nastop pevcev iz Krope
V	soboto zvečer so v dvorani osnovne šole v Kranjski gori zelo uspešno nastopili člani pevskega zbora Stane Žagar iz Krope. Pred 150 poslušalci — domačini in gosti, ki so tu na letnem oddihu — so nastopili z več narodnimi in umetnimi pesmimi. Na gostovanje jih je povabil pevski zbor DPD Svoboda Slavko Cerne iz Kranjske gore. Člani obeh pevskih zborov so se dogovorili, da. bodo medsebojna srečanja še pripravili.	B. B.
Jezerski smučarji za krajevni praznik
V	odličnih snežnih razmerah so za krajevni praznik priredili jezerski smučarji pri češki koči v nedeljo dopoldne smučarski dvoboj v slalomu med Železno kaplo iz Avstrije in domačim smučarskim klubom. Tokrat so bili Jezerjani precej boljši in niso pustili Avstrijcem niti enega prvega mesta.
Najboljši so bili: med člani Luka Karničar, pri mladincih Tone Karni-čar, pri pionirjih Davorin Karničar, med mladinkami pa Renata Bregar.
A. K.
V GORICAH UREJAJO POKOPALIŠČE — Pobudo za modernizacijo pokopališča je dala krajevna skupnost Goriče. Prebivalci Gorič, Letenic, Srednje vasi, Zaloga in Golnika nameravajo zbrati v ta namen okrog 400 tisoč dinarjev. Vsaka družina iz omenjenih naselij bo prispevala po 1.500 din. Lani so pobrali prvi obrok samoprispevka, letos pa nameravajo še druga dva, tako da bodo dela do konca leta končana. Na fotografiji: noiki mrliška vežica, kije že pod streho, (jk) — Foto: F. Perdan
Odbor za kadrovske zadeve
Tekstilnega centra Kranj TOZD Tekstilna tovarna Zvezda
objavlja naslednja delovna mesta:
1.	vodje kontrolno- razvojnega sektorja
(vodilno delovno mesto)
2.	dva pripravnika za delo v kontrolno-razvojnem sektorju
3.	snažilke
1. vodje kontrolno-razvojnega sektorja
(vodilno delovno mesto)
Pogoji: pod 1.:
visoka strokovna izobrazba (kemijske ali tekstilne smeri) in najmanj 5 let delovnih izkušenj v tekstilni stroki; znanje nemškega jezika; pod 2.:
delavca z dokončano visoko šolsko izobrazbo — tekstilno-teh-nološka smer in pasivnim znanjem nemškega jezika; delavca z višješolsko izobrazbo — konfekcijska smer; pod 3.:
popolna ali nepopolna osemletka.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili na naslov: Tekstilni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 — Odbor za kadrovske zadeve. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD. Stanovanj ni.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Obenem vabimo vse učence , ki se v času počitnic želijo zaposliti v proizvodnji in so stari najmanj 15 let ter zdravi, da se osebno zglasijo v splošnem sektorju TC oziroma pošljejo vloge na zgoraj .navedeni naslov.
Na Beli bodo praznovali
Krajevna skupnost Bela se je pred petimi leti odločila, da bo vsako leto 18. junija, na dan ustanovitve Ko-krškega odreda na Kališču, praznovala svoj praznik. Letošnje praznovanje bo v nedeljo, 30. junija. Belja-ni so sicer načrtovali, da bi praznovanje združili z otvoritvijo moderniziranih krajevnih cest, predvsem ceste proti Bašlju, vendar so se dela zavlekla.	♦
V nedeljo dopoldne se bo delegacija belske krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij udeležila svečanosti na Trsteniku, kjer bo osrednja slovesnost v počastitev krajevnega praznika Gorič, Golnika, Tenetiš in Trstenika ter 32. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda. Popoldne ob 14. uri bo v domu družbenih organizacij na Zgornji
Pred novo sezono
Delavska univerza v Radovljici je pred dnevi objavila razpis za vpis v petih oddelkih za odrasle v prihodnji izobraževalni sezoni. Septembra bodo odprli oddelek osnovne šole za 7. in 8. razred. Prijavijo se lahko kan-kandidati, ki so stari več kot 17 let in so uspešno končali 6. razred osnovne šole. Kandidati s končano poklicno šolo in z najmanj tremi l^ti prakse ter z odsluženim vojaškim rokom se bodo lahko vpisali-v dveletno delovodsko šolo za strojno stroko in v delovodsko šolo za elektrostroko.
Novega oddelka višje komercialne šole jegeni ne bodo odprli, ker ni ne
potreb, ne interesentov. Pač pa bodo začeli s poukom za odrasle v dveletni administrativni šoli. Ce bo dovolj prijav bodo odprli tudi štiriletno ekonomsko srednjo šolo. Šolanje odraslih bo organizirano po semestrih (16 do 18 tednov), pouk pa bo trikrat ali štirikrat na teden od 16. do 21. ure. Stroški enoletnega šolanja bodo veljali okrog 3500 dinarjev, slušatelji pa jih bodo lahko poravnali v desetih obrokih. V oddelku osnovne šole bo šolanje brezplačno.
Na dela\Tski univerzi zbirajo prijave v vseh izobraževalnih oddel-kifi za odrasle do konca tega meseca.
JR
Komemoracija na Seducah
V spomin na padle kurirje bo v nedeljo, 30. junija, ob 10. uri na Seducah nad Dovjem spominska slovesnost, ki jo bodo pripravili KO ZB NOV, KS in družbenopolitične organizacije tega področja. Med spo^ minskim govorom in recitacijami učencev osnovne šole, bodo k obeležju položili cvetje in ob njem prižgali sveče.
Ko se bodo udeleženci vračali, se bbdo ustavili na visokogorski kmetiji pri Sedučniku, kjer bo tovariško srečanje. V spomin na ta dogodek bodo v nedeljo ob 8. uri odprli novo cesto do Sedučnika, ki so jo pred kratkim dogradili delavci GG Bled. Otvoritvena slovesnost bo pri zadnji hiši na Dovjem ob začetku te ceste.
B. B
Beli slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Po seji bodo obdarili in pogostili nad 80 let stare občane. V kulturnem programu bodo sodelovali domači pevci in re-citatorji.	- jk
Novost — kranjska planinska transverzala
Sekretariat Planinskega društva Kranj je na zadnji seji sklenil, da preuči vse možnosti za vzpostavitev in ureditev kranjske planinske poti. Predsednik društva Franci Ekar je povedal, naj bi kranjska planinska transverzala potekala od Jezerskega sedla prek Skute, Rink, Kočne, Kokrškega sedla, Krvavca, Štefanje gore, Možjance in v zadnjem delu prešla v področje Storžiča. Končala naj bi se na Poljani ali v Kranju. Planinec, ki bo prehodil to pot, bo moral vtisniti 23 kontrolnih žigov, hkrati pa bo obiskal vsa partizanska obeležja ob poti. Torej bi bila kranjska planinska transverzala tudi prispevek k ohranjanju tradicij NOB. Transverzalo bo moč prehoditi v petih ali šestih dneh.	-jk
Srečanje na Osovniku
V nedeljo je bilo na Osovniku nad Škofjo Loko veliko srečanje borcev NOB, aktivistov in mladine. Pripravila ga je pohodna enota, ki deluje pri občinski konferenci ZMS Škofja Loka. Srečanje so pripravili v počastitev dneva borca.	-lb
4TVI .	5
BK
Ljubljana, TOZD Preskrba Tržič
objavlja prosto delovno mesto
mesarja — sekača
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj:
izučen mesar — sekač Nastop dela takoj. ' Kandidati naj pošljejo ponudbe v 8 dneh na naslov: Mercator, TOZD Preskrba Tržič, Trg svobode 27.
Obveščamo vse občane Krajevne skupnosti Kokri-ca in druge ljubitelje športa, da bo
v petek, 28. junija ob 18. uri
ustanovni občni zbor Športnega društva Kokrica
V Kulturnem domu na Kokrici.
Po končanem zboru bomo prikazali nekaj športnih filmov, temu bo sledila prosta zabava ob prijetnih zvokih.
Mladina — občani — ljubitelji športa udelpžite se tega zbora.
Iniciativhi odbor
POMENKI 0 ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH
(Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo)
Kamnita glavica poganskega mahka — zdaj kropilni kamen v zakristiji cerkve na Olševku.
(9. zapis)
Iz Srednje vasi nas pot pripelje že po nekaj minutah na Luže. Majhna vas, ki leži v križišču poti: od .Visokega proti Velesovem in od Šenčurja proti Olševku. Kako lep pogled je od Luž proti goram, je pokazala naslovna slika v Glasu z dne 15. t. m.
MED LUŽANI
Zanimivost vasice, nekako osamljene sredi polj pod gorami, je vsekakor stara gotska cerkev sv. Janeza Krstnika z veliko oltarsko sliko slovitega umetnika Jurija Šubica. Stranski oltar sv. Andreja je baročen, seveda bogato izrezljan — takega drobnega in zamudnega dela se danes najbrž ne bi nihče lotil — »zlat« oltar iz l: 1691.
Luže so staro naselje — omenjajo se že v listini iz srede 12. stoletja. Duhovniku, ki je na Lužah opravljal obrede, so pravili »petičar«; to pa zato, ker je za mašo računal petico (pet grošev), vsem enako!
Z Luž je šel misionarit v Severno Ameriko domačin Janez Zaplotnik (roj. 1883) in napisal vrsto življenjepisov nekaterih pomembnejših ameriških Slovencev.
PADLI ZA SVOBODO
Tudi ta, zares mala vas, je prispevala svoj častni delež v bojih z okupatorjem in njegovimi domačimi pomagači.
Na gasilskem domu, nasproti hiše št. 28, je v pročelje vzidank plošča iz črnega marmorja. Pozlačen napis je vklesan in pove:
Za svobodo so padli tovariši gasilci — Štempihar Jože (roj. 26. 1. 1920, padel 16. 1. 1944), Pipan Franc (roj. 27. 1. 1924, padel 6. 4. 1944), Selan Janez (roj. 19. 7. 1904, umorjen 19. 11. 1943) in Ogris Jože (roj. 12. 3. 1925, padel 18. 4. 1945).
Jože Štempihar ie padel kot komandir čete pri Crni na Koroškem. Franc Pipan je padel na Štefanji gori v spopadu z nemškimi policisti. Janeza Selana so po okrutnem mučenju umorili belogardisti v Kranju. Jože Ogris je padel blizu Cerknega — že ob zarji svobode ...
Ploščo so svojim padlim tovarišem odkrili luški gasilci 1.1963.
OLŠEVEK ALI VIŠEVEK
Nekateri starejši pisci imenujejo kraj, kamor nas sedaj vodi pot, Viševek. Danes pa je splošno rabljeno le ime Olševek. Pač po sluhu domačinov, čeprav izvor imena še ni trdno dognan. Tujo obliko krajevnega imena zasledimo v listini iz 1. 1238, in sicer 01swik. Petsto let pozneje, natanko 11. junija 1. 1781, pa preberemo v poročilu, latinsko pisanem, o gradnji nove cerkve, krajevno ime Olsheuk. Do knjižne oblike Viševek je bržčas prišlo le zategadelj, ker vasica stoji na višini, kot na otoku sredi ravni-
nice — vsaj od Luž gledano, se tako vidi. Razložiti ime Olševek z jelšami, ki naj bi tu rastle, najbrž ne gre, ker so jelše drevje mokrotnih logov na ravnem. Tudi z oljkami ali celo s svetopisemsko goro Oljko primerjati krajevnega imena ni mogoče. Sicer pa imamo prav v bližini še drug Olševek (izg. Uševk), 2 km od Kamnika. Ta Olševek ima ime morda res le od jelš, kajti vasica leži v senčni dolinici ob Potoku Uševku, pritoku Nevljice. Potem nas pa Še zmoti ime štajerske gore Olševe (1920 m) — mar rasto v tej višini jelše? — Morda le kdo ve za boljšo razlago krajevnega imena Olševek?
POGANSKI MALIK
Ker menim, da je treba najprej pokazati na krajevno zanimivost ali posebnost in šele potem povedati zgodovino in predočiti lego, bom v tem poglavju opozoril na nenavaden spomin na stare, še poganske čase.
Zgodovinar Josip Lavtižar piše: »V zakristiji viševske (t. j. olševske) cerkve je znamenit kropilni kamen iz marmorja. Nekateri sodijo, da predstavlja poganskega malika ter opirajo svojo misel na ljudsko pravljico, da je stal nekdaj v bližnji gmajni poganski tempelj. Odtod zna biti malik; nalašč za cerkev ga gotovo niso đeleli tako lepo, ko so drugi kropilni kamni povsem navadni. V zvezo s templjem bi se utegnila spraviti tudi govorica, da je na Straži, hribu blizu vasi, zakopan zaklad. Tu kažejo z debelimi skalami zadejan kraj, kjer je baje skrito veliko bogastvo.«
Seveda sem se podvizal, da na lastne oči vidim ta slovit kamen na Olševku.
Kamen, v obliki izvotljene glavice, ne dosti večje kot je močnejša moška pest, je že povsem zglajen, rdečkastorjave barve, z vklesanimi obraznimi potezami, tako značilnimi za primitivno kiparsko umetnost še ne kultiviranih ljudstev. Kamnita glavica je vzidana v zidni vogal, takoj na desni strani, ko odpreš vrata od zunaj v zakristijo. Na temenu kipca je narejena vdolbina za blagoslovljeno vodo. Vhod skozi zakristijo v cerkev služi le duhovniku in cerkvenemu stražniku, zato tudi vsi domačini ne vedo za to olševsko posebnost. Danes objavljam sliko »poganskega malika«.	C. Z.
Valilnica Naklo prodaja
po 1 dinar dnevno sveža jajca vsako sredo in soboto
KZ NAKLO
Kosilnica je srnici poškodovala nogo, človek pa ji zdaj skuša pomagati.
Smrt pod kosami
Življenjski prostor divjih živali postaja vedno manjši, vedno ožji. Tehnika vseh vrst ogroža njihova domovanja. Jasno je sicer, da prodora mehanizacije na polja in v gozdove nihče ne bo skušal zavirati ali celo zaustaviti, vendar bi že dobra volja in pravilni odnos do narave lahko marsikaj spremenila. Na njivah in travnikih namreč zadajajo živalim težke poškodbe ravno najrazličnejši stroji in kemična sredstva, ob žetvi in košnji pa ljudje tudi iz gole neprevidnosti ugonobijo precej divjadi. Le-ta je, kot vemo, ustvarjena za bivanje na prostem, zato so mladiči, ki jih odnesemo domov in skušamo udomačiti, skoraj zagotovo izgubljeni/
KO NAJDEMO MLADICA ..
Če najdemo mladega srnjačka na polju ali v gozdu samega, še ni rečeno, da je sirota ostal brez matere. Srna ga je čez dan skrila, zvečer pa bo spet prišla ponj. Le kadar nebogljeno pivka in kliče mamo, je najbrž res že predolgo brez hrane. Ako ugotovimo, da se je samici dejansko pripetila nesreča, smemo ži-valico vzeti domov in- poskusiti z umetno vzrejo, hkrati pa smo dolžni obvestiti bližnjega lo*ca oziroma sedež lovske družine. Upravljanje lovišč in skrb za divjad sta po zakonu poverjena lovskim organizacijam m vsako samovoljno ukrepanje je kaznivo (Ur. list SRS, št. 5/73).
Toda poglejmo, kako postopati v primerih, ko živalca ne kaže znakov vznemirjenosti. Najbolje storimo, če srnjega mladiča prenesemc\ v ne preveč oddaljeno grmovje ali gozdiček, kjer ga bo mati brez težav poiskala. Priporočljivo je, da naročje poprej obložimo s šopi trave in da se živali z golimi rokami čim manj dotikamo, kajti srno vonj po človeku močno odbija.
VZREJANJE OSIROTELE SRNJADI
Do nedavna smo bili prepričani, da je srnjačka sprva najbolje hraniti
z razredčenim, prekuhanim mlekom. Vendar so tako krmljeni mladiči često dobili drisko in poginili. Srnino mleko, kot kažejo novejše raziskave strokovnjakov, namreč vsebuje znatno višji odstotek maščob in beljakovin kakor kravje, zato slednje — zlasti kadar je razredčeno z vodo ali čajem — nikakor ne zadošča. Primernejše je pravkar pomol-zeno kravje mleko brez vsakršnih dodatkov. Njegova temperatura naj znaša 37 stopinj Celzija, kar ustreza telesni temperaturi srnjadi. Bolj hladno bi utegnilo občutljivemu organizmu mladiča zelo škoditi.
Nujno potrebna pomoč za ranjeno in iz naravnega okolja iztrgano divjo žival so tudi injekcije železovih preparatov in vitaminov, ki pa seveda zahtevajo navzočnost veterinarja. Nič manj pomembna ni uporaba antibiotikov, s katerimi preprečujemo drisko. Po slabih dveh tednih starosti naj mladič dobi nekaj dobre trave in močnega krmila, kakršnega običajno polagamo teletom.
OGROŽENI FAZANI IN JEREBICE
Ob košnji, zlasti ob košnji detelje in lucerne, kmetje uničijo dosti je-rebičjih in fazanjih gnezd. Pri tem je zelo važen moralni odnos slehernega poljskega delavca, posebno traktoristov in strojnega osebja, do divjadi. Za jajca v prekošenem gnezdu
i'e treba poskrbeti takoj, drugače se >odo ohladila. Pokrijmo jih s kakim oblačilom ali pa jih položimo v klobuk ter nemudoma pokličimo lovce. Če to ni mogoče, jajca po najbližji poti prenesimo pod domačo kokljo ali v valilnico. Na pokošenem strni-šču jasno vidnega vališča nikakor ne prepuŠčajmo usodi, kajti s samico vred, ki pride nazaj sedet, je zapisano poginu: tudi ako ne bo vsega skupaj pospravila lisica, grozijo jajca uničiti vrane in srake.
Divjad živi v delovni sferi gozdarjev, kmetov in lovcev. Po zakonu je družbena lastnina ter potemtakem skrb zanjo nosimo vsi občani brez izjeme. Odnos do živali konec koncev odraža tudi naš kulturni nivo, našo osveščenost in našo stopnjo humanosti.	F. Cvenkel
prerokba lidijskemu kralju Kroisu, ko je ta vprašal kako bo z boji s Per-zijci. Rečeno mu je bilo: »Će boš prekoračil reko Halis, boš uničil veliko cesarstvo ...«. Niso povedali katero: lahko bi uničil perzijsko lahko pa tudi svoje. Ali pa tisti odgovor ! nekemu vojskovodji, ki je vprašal, če bo v vojni zmagal.. Dobil je namreč odgovor: »Vrnil se boš na ščitu.« Na ščitu te pa. lahko prineso živega kot zmagovalca ali mrtvega.
V začetku je svečenica Pitija odgovarjala samo enkrat na leto, to je bilo v času meseca Byziosa, kar odgovarja našemu februarju in marcu. 7. Byziosa so namreč slavili Apo-lonovo rojstvo in to je bil najprimernejši čas za prerokbe. Pozneje so bila vprašanja možna vsak mesec in potem že kadarkoli, razen ob določenih dnevih, ki so jih imeli za »nesrečne«. Kdor je hotel vprašati boga za prerokbo, se je moral najprej okopati v svetem studencu Kastalia, da se je očistil in potem podariti svetišču kozo, kozla ali ovco. Toda kljub opravljeni daritvi si je preročišče lahko privoščilo, da ni dalo odgovora. To se je navadno zgodilo takrat, ko o stvari še niso bili seznanjeni, pa niso mogli odgovoriti.
USODNO KRŠČANSTVO
Veliko dežela si je hotelo prilastiti Delfe in njihovo bogastvo. V perzij- | skih vojnah so tudi Perzijci poskusili dobiti Delfe, toda nanje se je vlil tako strašen dež in pravi slap z obeh vrhov Parnasa tako, da so morali zbežati. V spomin na ta dogodek baje še danes teče v dolini potoček Pleistos.
(Se bo nadaljevalo)	D. Dolenc {
dekle, predvsem je moralo biti nedolžno, kasneje pa je to delo prevzela starejša žena, stara naj bi bila okrog 50 let in seveda devica. Sedela je na svetem trinožniku ter se s komolcem naslanjala na »popek sveta« — to je bil kamen, kakšnega tričetrt metra visok, stožčaste oblike — pod njo p^ se je iz razpoke v zemlji dvigala omamljajoča sopara. Pitija je žvečila v ustih lovorjev list in izgovarjala nerazločne, nepovezane besede. Duhovniki so te mrmrajoče besede potem po svoje razlagali. Ti svečeniki Apolonovega preročišča so bili baje najbolje poučeni o vseh najnovejših političnih dogodkih v deželi in so seveda to tudi uporabljali pri prerokbah. Njihova špijonska mreža, kakor bi lahko danes temu rekli, je segala v vse vojaške šotore, na vse dvore, v vsa svetišča. Seveda pa bi se lahko zgodilo, da se prerokba ne bi uresničila. Zato so takrat, ko niso vedeli pravega odgovora, dajali dvoumne odgovore.
HCl NE SIN
Prihajali so navadni ljudje in prihajali so kralji, vojskovodje, državniki. Navadni ljudje so spraševali o navadnih stvareh, kot so poroke, potovanja, rojstva itd. Najbolj poznan je menda odgovor, ki so ga dajali, če je kdo spraševal ali se mu bo rodil sin ali hči. Odgovor ki se je glasil »HČI NE SIN« si si lahko razlagal kot »hči ne, sin«, ali pa »hči, ne sin«. Pa je bilo vedno prav!
Državniki in vladarji so hoteli odgovore na zahtevnejša vprašanja kot na primer kako bo z zavzemom nove kolonije, s sklenitvijo kakšne politične zveze, kako se bo končala vojna itd. Tako je znana delfska
POPEK SVETA
Delfe so spadale v deželo Fokijcev in so imele po svoji geografski legi izredno prednost: tu so se križale poti s severa in vzhoda, ki so vodile v dolino Amphiso, od tu pa so bila spet odprta vrata na morje. Nad prero-čiščem se'dvigata strma vrhova Parnasa Yampeia in Nauplia, na drugi strani pa se prav tako strmo dviga vrh Desphina in zapira dolino Krise spodaj. Bogati oljčni nasadi so tu; samo ta dolina ima več oljčnih dreves kot cela Jugoslavija.
Veliko mest v stari Grčiji je bilo opevanih zaradi njihove moči in lepote, toda nobeno se ne more primerjati z Delfi, kajti tu je bilo dano božje znamenje. Zevs je nekoč spustil dva orla, da sta vsak s svoje strani obkrožila zemljo in prav tu pod Parnasom sta se srečala. Zato se ta kraj imenuje središče ali »popek« sveta, kot so temu rekli.
NAJVEČJE PREROČIŠČE
Kar je Epidaurus veljal v zdravstvu, so pomenile Delfe v prerokovanju. Človek je Že tako ustvarjen, da
JUr A 3S5I
Sreda — 26. junija 1974
želi poznati svojo prihodnost. In ljudje so prihajali in spraševali. Apolonov orakel v Delfih je izredno hitro pridobival na slovesu in je sčasoma postal najvažnejše preročišče grškega sveta. Pravijo, da je preročišče obstajalo že pred Apolonom in da ga je vodila boginja zemlje Gaia,
vse dokler ni Apolon ubil kače Pythona, ki je varovala orakel in ga vzel. Postalo pa je to preročišče pravo svetišče s številnimi čudovitimi templji, pa tudi športno središče; tu so se vsake štiri leta odigravale znamenite pitijske igre, kjer so junaki poleg drugih tekmovanj simbolično prikazali ta Apolonov boj s kačo. Na te igre je prihajalo ljudstvo iz vse Grčije, pa tudi iz drugih dežel; nekje omenjajo celo obisk barbarov.
PITIJA
Zanimivo je, kako se je prerokovanje odvijalo. Prerokinja se je imenovala Pitija. Ta je bila sprva mlado
Med ruševinami preročišča stoji ta stožčasti kamen, na katerega se je opirala Pitija, ko je momljala svoje prerokbe. Seveda to ni original; pravi kamen, vsaj menijo, da je pravi, je spravljen v delfskem muzeju:
It at^^U.lMrSgffKaiT're RS M/i\J/f	Ji^čuv ' Ji** UHAjl i/ ^liki
Jl/^'jr' J^T^M' [jfjfi	'^IM	I W'-W fywll ~~
ntij OL va^^^^jSez/nr /ESS^r^^ii
v juniju 5 % ceneje * v juniju 5 % ceneje
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam 100 komadov LETEV 50/80. Gosteče 12, Škofja Loka 4112 Prodam brejo OVCO. Kropa 44 a
4114
ISKRA tovarna elektromotorjev Železniki proda najboljšemu ponudniku: 1 kom jekleno, enoplaščno CISTERNO 8 kub. m za kurilno olje, leto izdelave 1967 — izklicna cena 4000 din, 1 kom jeklena, dvoplaščna CISTERNA, 15 kub. m za kurilno olje, leto izdelave 1972 — izklicna cena 24000 din. Licitacija bo 8. julija ob 10. uri v splošnem sektorju tovarne v Železnikih	4115
Prodam manjšo količino razne OPEKE, gradbenega železa, večjo količino PUNT in BANKIN. Stra-žiška 21, Kranj	4116
Prodam rabljeno PREPROGO 2,5x3,5 m. Pajič Magda, Moše Pi-jadeja 11, Kranj	4117
Prodam nov HARMONIJ in avto NSU PRINC 1000. Ogled v popoldanskem času. Cesta JLA 17, Kranj
4118
Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. C. na Klanec 3, Prime	4119
Prodam dva PRAŠI CA po 50 kg in 7 manjših. Praprotna Polica 28, Cerklje	4120
Prodam po zelo ugodni ceni rabljeno KUHINJO — električni štedilnik, 130-litrski hladilnik, pomivalno mizo iz nerjaveče pločevine, omaro 70 x 80 x 220 cm in visečo omarico 35 x 70 x 220 cm. Cegnar, Zbilje 22, telefon (061) 71-078 4121 Prodam OSLA, vajenega nošnje in LES za ostrešje. Suha 5, Kranj 4122 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Voglje 95, Šenčur	4123 Prodam KOŠTRUNA. Naklo 39
4124
Prodam plinski ŠTEDILNIK na 4 plošče in JEKLENKO. Kolar Stanislav, Likozarjeva 13, Kranj 4125 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Zupančičeva 5, Kranj	4126
Prodam enkrat rabljene DESKE za betoniranje. Praprotna polica 29, Cerklje	4127
Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Rožaj, Drolčevo naselje 20, Kranj, Orehek	1	4128
Prodam PUNTE. Hafner, Rupa št. 38	4129
Prodam barvni TV GRUNDING 63 -I- 63 delno tudi na ček. Jurančič, Olševek 33, Preddvor	4130
Prodam KUHINJSKE elemente. Zasavska 49, Kranj	4131
Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec meseca prvič teletila. Ko-vor 78, Tržič	4132
Prodam obračalnik SONCE 3 ter ČRPALKO in SOD za gnojnico. Le-tenice 2, Golnik	4133
Poceni prodam 100 členov RADIATORJEV 300 x 300/6 ali zamenjam za EMOTERM 600/53 in 960/53. Zg. Bitnje 187, Žabnica 4134
kupim
Kupim KOZO in KOZLA do enega leta ali dve ovci iste starosti. Pisati: Pleša, Selca nad Škofjo Loko Kupim BETONSKI MEŠALEC rabljen. Bradeško Franc, Hrib nad Zmincem 2, Škofja Loka	4169
vozila
Prodam avto FIAT 850 STANDARD, 1967. Ogled vsak popoldan. Puštal 98, Škofja Loka	4097
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik december 1973. Ogled vsak
dan od 16. do 18. ure. Mohor, Rupa 32 a, Kranj	4135
Prodam COMBIBUS VOLKS-WAGEN 1966, cena 18.000 din. Potočnik, Rovt 9, Selca nad Škofjo Loko	4136 Prodam avto RIO. Kofol, Revolucije 8, Jesenice 4137 Prodam po ugodni ceni MOTORNO KOLO znamke PUCH 125 ccm, registriran za leto 1974. Ceferin Franc, Cešnjica 28, Železniki 4138 Prodam ŠKODO, letnik 1967 po delih. Ogled, vsak dan. Lavseger Alojz, Ročevnica 30, Tržič 4139 ZASTAVO 750 LUX, letnik 1971, nujno prodam za 16.500. Srednja vas 62, Šenčur 4140 Prodam TAUNUS 17 M, letnik 1963. Meglič Florjan, Ravne 19, Tržič 4141 FIAT 850, letnik 1968, registriran do junija 1975, garažiran, 15.000 km po generalni, z originalnimi rezervnimi deli, prodam. Ogled v sredo in četrtek od 15. ure naprej. Tisak, Šor-lijeva 4, Kranj 4142 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966 in mizarski REZKALNI STROJ (frezarico). Cebašek Lojze, Trboje 55, Smlednik 4143 AMI 8 BREAK, z dodatno opremo, 27.000 km, april 1972. Ogled popoldne. Stare Zvone, Golnik 67
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Cena 4.500 din. Ogled v soboto popoldne ali v nedeljo dopoldne. Plesnik, Šorlijeva 20, Kranj 4145 BMW 700, letnik 1967 zamenjam za ZASTAVO 750. Vodopivčeva 10, Kranj	4146
Prodam avto ZASTAVA 750 za 7.000 din. Ovsiše 27, Podnart 4167
stanovanja
Mlada zaročenca brez otrok nujno iščeta SOBO in KUHINJO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod »Čimprej«.	4169
obvestila
SPOŠTOVANI! Ako želite črno bele ali barvne fotografije, sem vam na voljo in pridem slikat na dom. Fotograf, Milivoje Milič, Škofjeloška 47, Kranj	4172 Prijetno in poceni lahko preživite svoj dopust na otoku Pagu pri Crljenko Bošku, Povijana 135. Hiša stoji ob morju, sobe z vodo, balkonom in razgledom na morje. Hrana in prenočišče dnevno samo deset starih tisočakov. Se priporoča Crljenko Boško 4173
ostalo
Mlad moški išče žensko od 30—35 let za skupno gospodinjstvo. Otrok ni ovira. Ponudbe pod »skupno gospodinjstvo«	4174
posesti
Nujno kupim 1,5 do 2 ha ZEMLJE, primerne za DREVESNICO ali manjše posestvo, kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Resen kupec«
Pri Tržiču poceni prodam večji WEEKEND v tretji fazi gradnje. Primerno tudi za stanovanje. Štravs, C. dveh cesarjev 87, Ljub-Ijana	4170
Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov urednifttva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniiki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri
Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	ravnatelja osnovne šole
za odrasle
2.	strokovnega delavca
za področje splošnega izobraževanja
3.	dveh strokovnih delavcev
za področje strokovnega izobraževanja
Pogoji: pod 1.:
visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri, 5 let delovnih izkušenj v delu z odraslimi; pod 2.:
profesor nemščine, 3 leta izkušenj v delu z odraslimi; pod 3.:
visoka ali višja izobrazba pedagoške ali tehnične smeri, 3 leta izkušenj v delu z odraslimi.
Poleg moralno političnih kvalitet morajo imeti kandidati tudi veselje do dela z odraslimi.
Pismene prošnje z dokazli o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah naslovite na odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju do 10. julija 1974.
ugoden nakup
v
veleblagovnici Globus
V&Loul
KRANJ
kmečke sobe Zlit Tržič cena 9586 din
v juniju 5 % ceneje* v juniju 5 % ceneje
zaposlitve
Na Bledu zaposlimo ORODJARJA takoj ali po dogovoru. Cenjene ponudbe poslati v oglasni oddelek pod šifro »4.000,00 ND orodjar«
4014
Sprejmem VAJENCE za elektro-instalatersko stroko. Bidovec Franc, Jurčičeva 2, Kranj, tel. 21-719 4068
čestitke
Dragi hčerki HELENCI KRlZ-NAR-SILAR za uspešno opravljeno diplomo na filozofski fakulteti iskreno čestitata ata in mama	4171
/ / SCHIEDEL-YU-Kamin
■ dimnik št. 1 v Evropi
GRADNJA ŽALEC
ZGODOVINA V SLIKAH ZGODOVINA SVETA IN KULTUR
v 18 knjigah
DOSEŽKI SODOBNE ZGODOVINSKE ZNANOSTI
naročila sprejema DZS LJUBLJANA, Mestni trg 26 in vse knjigarne...
DRŽAVNA
ZALOŽBA zbirki: AMFORA SLOVENIJE	BIOGRAFIJE 74
i ■ 1 * kino
_ i
Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri
Zavarovalnici Sava — PE Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	cenilca škod cenika
VI stanovanjskih premičnin bele gospodinjske tehnike
2.	dva zavarovalna zastopnika za zastop 3-135 Goriče in 3-146 Besnica
Zastop Goriče obsega območje vasi: Goriče, Trstenik, Povije, Babni vrt, Pangeršica, Cadovlje, Zabije, Letence, Srednja vas, Zalog, Tenetiše, Golnik, Spodnja, Srednja in Zgornja Bela, Breg, Hrib, Mače, Nova vas, Bašelj, Hraše, Tatinec in Srakovlje
Zastop Besnica pa obsega vasi: Sp. Besnica, Zg. Besnica, Zabukovje, Pševo, Javornik, Cepulje, Nemilje, Podblica in Jamnik.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: pod 1.:
višja šolska izobrazba elektro stroke in tri leta delovnih izkušenj ali srednja šolska izobrazba elektro stroke in 6 let delovnih izkušenj. Zaželjena praksa s področja bele gospodinjske tehnike, pod 2.:
dokončana osemletka, odslužen vojaški rok (za moškega kandidata), stalno bivališče na območju zastopa ter veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi.
Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema odbor za medsebojna razmerja do vključno 6. julija 1974.
Kranj CENTER
26.	junija ital. barv. film PREPOVEDANI DEKAMERON ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren za mladino)
27.	junija ital. barv. film PREPOVEDANI DEKAMERON ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren 7.a mladino)
28.	junija franc.- nem. film KLIC DIVJINE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
26.	junija amer. barv. film SKRIVNOSTNA CEREMONIJA ob 16., 18. in 20. uri
27.	junija Span. barv. film MARTA ob 16., 18. in 20. uri
28.	junija Span. barv. film MARTA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
26.	junija danski barv. film V PEKLU MAMIL ob 18. in 20. uri
27.	junija danski barv. film V PEKLU MAMIL ob 18. in 20. uri
28.	junija ital. barv. film SKRIJ SE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
26.	junija ital. barv. film SKRIJ SE ob 18. in 20. uri
27.	junija amer. barv. film CATOVA DEŽELA ob 18. in 20. uri
28.	junija amer. barv. film CATOVA DEŽELA ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
26.	junija amer. barv. film LEV MED GANGSTERJI ob 18. in 20. uri
27.	junija amer. barv. film BOMBA IZ KANSAS CITYJA ob 20. uri
28.	junija amer. barv. film BOMBA IZ KANSAS CITYJA ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
26. junija amer. barv. film GETAWAY ob 20. uri
28. junija amer. barv. film GETAWAY ob 20.
Radovljica
26.	junija ital. barv. film DEKAMERON ob 20. uri
27.	junija franc. barv. film OBSEDNO STANJE ob 20. uri
28.	junija amer. barv. film MACO KA LAGAN ob 20. uri
Jesenice RADIO
26.	junija amer.-ital. barv. CS film SESTANEK S SMRTJO
28. junija nem. barv. film KAJ POČNO BREZDELNE GOSPODINJE?
Jesenice PLAVŽ
27.	junija nem. barv. film KAJ POČNO BREZDELNE GOSPODINJE?
28.	junija amer.-ital. barv. CS film SESTANEK S SMRTJO
Kranjska gora
26.	junija amer. barv. film DEKLICA Z OTROKOM
27.	junija amer.-ital. barv. CS film SESTANEK S SMRTJO
presernovo gledališče
SREDA, 26. junija, ob 20.30 — Svetina-PovSe: UKANA; gostovanje v letnem gledališču na grajskem vrtu v Škofji Loki; če bo vreme slabo, predstave ne bo.
jH^ w m	q
n £> C V* X £>
i H/Of l/Vl/
S ceste v drevo
V soboto, 22. junija, nekaj minut po polnoči se je na cesti tretjega reda v Prašah pripetila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Ješe (roj. 1952) z Drulovke je vozil od Mavčič proti Kranju. V Prašah je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti, ki ji je botrovala tudi vinjenost, zaneslo s ceste v drevo. V trčenju sta bila težje ranjena sopotnika Stojan Sekne in Ladislav Sekne z Drulovke. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 5000 din.
Neprimerna hitrost
V	soboto, 22. junija, nekaj po 22. uri se je na cesti četrtega reda med Belo in Kokrico pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Tomislav Kovač (roj. 1954) iz Kranja je pri odcepu ceste za Tatine zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste. Avtomobil se je ustavil šele po večkratnem prevračanju. Voznik in sopotnica Lidija Metelko (roj. 1958) iz Kranja sta bila težje ranjena in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Lažje poškodbe pa je dobila sopotnica Metka Povšič iz Kranja. Škode na vozilu ie za 15.000 din.
Smrtna nezgoda
V	nedeljo, 23. junija, popoldne se je v bližini osnovne šole na Kokrici pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Brane Čander (roj. 1951) iz Kranja je brez vozniškega izpita pripeljal iz smeri Brda. Zaradi neprimerne hitrosti je njegov avtomobil v ovinku pri osnovni šoli zaneslo na levo polovico ceste, tako da je trčil v pony ekspres, s katerim se je pravilno po svoji desni peljal Vinko Cimžar (roj. 1922) s Kokrice, na kolesu pa je imel še svoja vnuka 3-letno Špelco in 10-letnega Marka. V hudem trčenju sta bila Vinko in Marko Čimžar težje ranjena in se zdravita v ljubljanski bolnišnici, Špelca Cimžar pa je zaradi hudih ran umrla že med prevozom v bolnišnico. Voznik Cander je vozil vinjen.
Nenadoma zavil v levo
V	nedeljo, 23. junija, nekaj po drugi uri zjutraj je na cesti prvega reda na Laborah pri Kranju iz nepojasnjenega vzroka zavil v levo s ceste voznik avtomobila avstrijske registracije Franz Zormann (roj. 1935). Avtomobil je trčil v železni drog javne razsvetljave in ga podrl. Hudo ranjenega voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za okoli 45.000 din.
Nezgoda v Praprotnem
V	nedeljo, 23. junija, ob 13. uri se je na cesti drugega reda v Praprotnem pripetila huda prometna nezgoda. Vincenc Mesec (roj. 1907) s Praprotna je s samotežnim vozom prečkal cesto, ko je iz Železnikov pripeljal v osebnem avtomobilu Milan Trojar (roj. 1937) z Ojstrega vrha. Ko je na svoji polovici ceste opazil Mesca, ga je hotel obvoziti po levi, vendar pa je ta nadaljeval pot preko ceste, tako da je bilo trčenje neizogibno. Huje ranjenega Vincenca Mesca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Izogibal se je otroku
V	petek, 21. junija, ob 13. uri se je po Cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah peljal na kolesu s pomožnim motorjem Ibro Mujanović (roj. 1951) z Jesenic. Pri hiši št. 98/a je nenadoma pritekel na cesto 7-letni Marko K. iz Ljubljane. Voznik je močno zavil v levo, da bi se otroku izognil, pri tem pa je zapeljal na pločnik in trčil v železno ograjo ob cesti. Ranjenega voznika Mujanoviča so prepeljali v bolnišnico.
Zadel pešca
V	ponedeljek, 24. junija, dopoldne je na Cesti maršala Tita na Jesenicah voznik osebnega avtomobila Alojz Žvagen (roj. 1951) z Belce med prehodoma za pešce zadel Ano Resman (roj. 1948) z Jesenic. Huje ranjeno so prepeljali v bolnišnico.
Vlom v kiosk
V	noči na 21. junij je neznanec vlomil v kiosk tobačne tovarne Ljubljana na Delavski cesti v Kranju. Odnesel je 12 plinskih vžigalnikov, 6 stekleničk kolonjske vode, 30 zavitkov cigaret Astor in okoli 500 din.
V	noči na 24. junij pa je nekdo vlomil tudi v kiosk na Kolodvorski cesti v Kranju. Odnesel je okoli 30 plinskih vžigalnikov, 47 zavitkov raznih cigaret, loparja za namizni tenis in nekaj otroških igrač — avtomobilčkov in klik-klak. Škode je za okoli 2800 din.
Turistično društvo Cerklje prireja v prostorih osnovne šole 8. razstavo cvetja in lovstva od 4. do 8. julija 1974.
Vabljeni

Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis
Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:
—	stavbno pohištvo
—	hrastov in bukov klasični parket
—	hrastov lamelni parket — uvoz
—	betonske mešalce L 100
^ Izkoristite ugoden nakup?
Informacije dobite na tel. št. 21-611

tfch
Vid in sluh voznika
Vid in sluh sta glavna čuta, ki pri,-deta pri vožnji v poštev. Druga čutila, kot so okus, voh in tip, pa le izjemoma vplivajo na ravnanje voznika. Gotovo ima za voznika vid med vsemi čutili največji pomen, saj pomanjkljivost sluha lahko v neki meri nadomestimo z dobrim vidom in večjo pozornostjo. Vid je pri vožnji prvi člen v verigi zaznav in reakcij, ki pripravi človeka do takega ali drugačnega ravnanja. Kot je znano, merimo ostrino vida v de-setinkah in posebni predpisi določajo ostrost vida za posamezne stopnje šoferskega izpita.
Drug problem je razlikovanje barv. Popolna slepota za vse tri poglavitne barve je zelo redka, razmeroma pogosto pa srečamo ljudi, ki ne razlikujejo rdeče barve od zelene, a ravno rdeča in zelena barva sta pri prometnih znakih najvažnejši. Pri tem naj omenimo še psihološki pomen barve. Že običajno delimo barve v tako imenovane žive in mrtve narave. Znano je, da žive barve prej pritegnejo našo pozornost kot mrtve, kar je pomembno tudi pri barvah prometnih sredstev in prometnih znakih, ko pritegneta našo pozornost bela in rumena barva, ker odbijata največ svetlobe. Za voznika pa je pomemben tudi zorni kot. Vsakdo lahko na sebi preizkusi, kako široko obzorje mora zajeti z enim pogledom. Najbolje bi bilo, če bi človek imel — kot pravimo — sto oči, da bi pregledal celotno obzorje 360 stopinj.
Nekateri ljudje v mraku posebno slabo vidijo. To spravljajo znanstveniki v zvezo s pomanjkanjem vitaminov, predvsem vitamina A. Seveda se vid kot vse ostale telesne funkcije lahko tudi utrudi in s tem opeša. Tedaj je potreben počitek.
-VEK-
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja Kranj
objavlja prosta učna mesta za pridobitev naslednjih poklicev: _ kuhar
—	natakar
—	prodajalec
Pogoji:	^ J
1.	končani osmi razred osnovne šole z oceno iz tujega jezika
2.	starost do 18 let
Učenci poleg zagotovljenega učnega mesta za praktični pouk v podjetju prejemajo naslednje nagrade:
I. letnik	500 din
II. letnik	600 din
III. letnik	700 din
Kandidati za navedena učna mesta naj pošljejo pismene prijave ali se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja Kranj, Cesta JLA 6/4. Razpis velja do zasedbe učnih mest.
Zahvala
V 88. letu nas je zapustila naša draga, dobra mama, stara mama,
teta
Marijana Rogelj
Vsem, ki so jo spremili na zadnji poti iskrena hvala. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede v cerkvi in ob grobu ter dr. Žgajnarju za
zdravljenje.
Žalujoči: hčerke Julka, Manca, Ančka z družinami, Micka, Angelca s sinom in sin Francelj z družino.
Kokra, 23. junija 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi "naše dobre tete
Ane Zupan
se iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebno zahvalo za skrb in nego teti Olifčevi ter tistim, ki so jo v času hude bolezni obiskali in kakorkoli pomagali. Enaka zahvala gre dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, enako č. g. župniku, pevcem, sorodnikom in vsem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!
Žalujoči: nečaki, nečakinje ter drugo sorodstvo
Podbrezje, 18. junija 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in pradeda
Pavla Lužana
upokojenega železničarja iz Šutne pri Žabnici
se iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vso zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom in dobrim sosedom za pomoč in trud ter za izraženo sožalje in poklonjeno cvetje. Lepa hvala Aninim sodelavkam in sodelavcem v tovarni števcev ISKRA Kranj in Pavletovim iz družbeno političnih organizacij in skupščine občine Kranj, krajevni organizaciji ZB NOV Zabnica in krajevni organizaciji ZVVI Zabnica—Bitnje ter društvu upokojencev Žabnica—-Bitnje, pevcem in govornikom, duhovniku iz Žabnice in vsem ostalim številnim občanom za izraženo sožalje, darovano cvetje, tolažbo in spremstvo na njegovi zadnji poti! Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Bračkovi za pomoč in lajšanje težke bolezni.
Žalujoči: žena Matilda, hčerka Ana z družino, sin Pavle z družino in drugo sorodstvo.
šutna, 21. junija 1974
Zahvala
Ob nenadni in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
Janeza Pretnarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem za poklonjeno cvetje ter izrečena ustna in»pismena sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku ter Ivanu Križnarju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Prav tako se zahvaljujemo vsem sosedom,
posebno Vinku Bertonclju za nesebično pomoč.
, Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Angela, hčerka Mira z družino, sinova Vinko in Jože z družinama,
Miro ter drugo sorodstvo.
Zg. Dobrava, 23. junija 1974
w

naš komentar
Evropa:Amerika 6:2
Osmerica najboljših nogometnih enajsteric na svetu bo danes nadaljevala svoj boj za 10. svetovnega prvaka v nogometu na stadionih v ZRN. Med najboljše ekipe so se uvrstile iz pred-tekmovanj naslednje reprezentance: Nizozemska, Argentina, Brazilija, NDR, ZRN, Švedska, Poljska in Jugoslavija. Zanimivo je, da s ta izpadli Italija, ki je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu druga in dokaj slovita ekipa Urugvaja. V zaključni krog je torej prišlo 6 evropskih in dve ameriški reprezentanci. Rezultat je tokrat ugodnejši za Evropo, saj je bil pred 4 leti rezultat Evropa : Amerika 4:4.
Naša vrsta je bila v predtekmovanju uspešna. Enkrat je izdatno zmagala, dosegla pa je še dva remija. Z ekipo ZAIRE je zmagala z 9:0, z Brazilijo je igrala 0:0, v odločilnem srečanju v soboto pa s Škotsko 1:1. Uvrstitvi med 8 najboljših pa je botrovala naši reprezentanci tudi športna sreča. Uspeh v zadnji tekmi je ves čas visel v zraku. Jugoslavija se je torej v svojem šestem nastopu na svetovnem prvenstvu šestič uvrstila med osem najboljših na svetu.
Znani slovenski nogometni strokovnjak Ivan Toplak je povedal, da je tekma s Škotsko v marsičem spominjala na tekmo, ko so jo naši igrali 1. 1958 s Paragvajem; s to razliko, da so bili Skoti neprimerno trši tekmec in je bil torej dvoboj z' otočani nevarnejši.
Od danes dalje se bo boj vodil le še med osmerico, ki je razdeljena v dve skupini — A skupina: NDR, Argentina, Brazilija in Nizozemska, B skupina: ZRN, Švedska, Poljska in Jugoslavija.
V prvi tekmi (danes ob 16. uri) bo Jugoslavija igrala z nevarno ekipo domačinov — z ZRN. Tako se bodo naši že četrtič zapored na svetovnih prvenstvih srečali v polfinalu z Zahodnimi Nemci. Vse je kazalo, da bo naš nasprotnik v polfinalu NDR, ki pa je presenetljivo premagala ZRN. V ostalih srečanjih se bodo danes pomerili: Švedska : Poljska, Brazilija : NDR in Nizozemska : Argentina. Drugo kolo bo na sporedu v nedeljo, 30. junija, ko se bodo pomerili: NDR : Nizozemska, Argentina : Brazilija, ZRN : Švedska in Poljska : Jugoslavija (ob 16. uri). Zadnje kolo pa bo na sporedu danes teden, to je v sredo, 3. julija, ko se bodo srečali: Nizozemska : Brazilija, Argentina : NDR, Poljska : ZRN in Švedska : Jugoslavija (ob 19.30 uri). V finale se bosta uvrstili po dve najboljši iz vsake skupine. J, J.
Občinskemu pionirskemu košarkarskemu prvenstvu ob rob

Obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah
Uspešno delo gorjanskega Partizana
Ze pred drugo svetovno vojno je v Gorjah delovalo odlično telovadno društvo. Med vojno je vsa društvena dejavnost prenehala, skoraj vsi njihovi člani pa so se prej ali slej vključili v NOV, od koder se jih štirinajst ni nikoli več vrnilo. Dali so svoja življenja za svobodo. Ker so bili med okupacijo v domu društva nastanjeni nemški policisti, prvo leto v svobodi pa nekaj časa naša vojska in je bil dom močno poškodovan, društvo ni moglo zaživeti takoj. Toda že v letu 1946 so se zbrali preživeli člani, izvolili odbor in društvo je ponovno zaživelo. Za predsednika društva so izvolili Lovra Zemvo, ki je društvo uspešno vodil vse do danes. Novemu društvu so dali ime TVD Partizan. Dvorano so usposobili toliko, da so lahko obnovili telesnokulturno dejavnost. Prva resnejša obnova doma je bila leta 1954, druga 1962. Sedaj je v zaključni fazi prizidek domu, v katerem bodo prepotrebni ogrevani prostori za telovadce in nastopajoče, garderobe in kopalnice.
V	tem prizidku bodo dobili svoje prostore tudi planinci in upokojenci.
V	domu sta bila že doslej tudi knjižnica in radioamaterski klub.
Po zgraditvi prizidka bo društvo nudilo vsej predšolski in pošolski mladini možnost za vključevanje v društvo. Doslej te možnosti ni bilo, ker dom ni imel ogrevanih prostorov, ne garderob in kopalnic. Za to adaptacijo doma je društvo sredstva samo preskrbelo s svojo dejavnostjo, prispevale pa so nekaj že tudi nekatere gospodarske organizacije, kar pričakujejo tudi od ostalih, ki se vabilom še niso odzvale, in pa seveda od občinske TTKS. Člani sami so prispevali z opravljenim prostovoljnim delom prek milijon starih dinarjev.
Kot že rečeno, je predsednik društva še vedno požrtvovalni in agilni, večno mladi Lovro Zemva, znani smučarski tekač še izpred vojnih dni, in zato ni nič čudnega, da je gorjanski Partizan dal v povojnih zimskih sezonah nad trideset reprezentantov-tekačev, ki so zastopali našo državo na mednarodnih tekmovanjih. Trenutno je na samem vrhu smučarskih tekačev Filip Kalan, ki je doma pobral prav vse prve naslove, kjer je nastopal, pa tudi v tujini je zadovoljivo zastopal naše barve. Je pa tu še vrsta mladih obetajočih tekačev, v ospredje pa se že prebijajo tudi mladi v alpskih disciplinah. Udeležujejo se raznih krosov in rednih treningov. TVD Partizan Gorje organizira vsakoletno tekmovanje na Pokljuki za memorial Prešernovega bataljona in nočno tekmovanje ob baklah za memorial Marjana Jakopiča z udeležbo koroških Slovencev, kar je edinstven primer v Jugoslaviji.
Pri dejavnosti društva pa ne smemo zanemariti dejstva, da sta zelo uspešni gimnastika in orodna telovadba od pionirjev pa vse do članov. Ker dom sedaj preurejajo, imajo telovadbo v telovadnici šole bratov Zvan. Tudi telovadci še z uspehom udeležujejo vseh tekmovanj in so zastopali celo Gorenjsko na republiškem prvenstvu v orodni telovadbi višjih razredov. Za vse te uspehe pa je zaslužen vaditelj Silvo Arh, ki žrtvuje ves prosti čas gorjanskim telovadcem. Uspešno delujejo tudi košarkarji, ki pa jim manjka prepotrebnega trenerja.
Skratka, v Gorjah je telesnovzgojna in športna dejavnost živa, društvo pa vabi vso mladino, da se še bolj množično vključi v članstvo, v športno panogo, za katero imajo veselje. V septembru bo društvo organiziralo množičen pohod od spomenika do spomenika po širni Pokljuki s ciljem na planini Kranjske doline, kjer ima društvo svojo kočo-	J. Ambrožič
Valenčič v reprezentanci
V soboto je bila v Dolu pri Ljubljani na 144 km dolgi krožni progi zadnja preizkušnja kandidatov za državno reprezentanco na dirki Po Jugoslaviji. Ta dirka, ki je letos že 30. po vrsti, je povezana še s 100-let-j*ico kolesarstva pri nas. Njen pokrovitelj pa je maršal Tito. Zato je 'etos tudi tako močna konkurenca, je nastopiti na tako pomembni ^irki res pravi uspeh in čast, obenem tudi velika odgovornost. V dresu jugoslovanske reprezentance bo nastopil Jože Valenčič . Res ^elik uspeh in velika čast, res pa je tlidi, da ga čaka 1667 km poti s tisoči *fcponov, morda po dežju in vetru, j^orda v neznosni vročini. Premagati 0(> treba žejo in utrujenost, premagati sto kriz, rešiti tisoče vprašanj, ki
ši jih postavljajo dirkači med vožnjo in pri vsem tem ostati trden* prepričan v zmago nad pjpsprotniki in samim seboj, obenem pa pričakovati grajo in nerazumevanje tistih, ki gledajo le številke, tistih, ki ob misli na kolesarja pomislijo na zmagovalni oder, ne vidijo pa potokov znoja, bolečin in utrujenosti. Prav je zato, da teh dvanajst dni, ko bodo vsi ti fantje vozili po naših cestah, včasih pomislimo tudi na neštete ure treninga in jih, -ko bodo med nami, sprejmemo "z ustreznim aplavzom. V Slovenijo b'odo pripeljali iz Pule v 10. etapi do Nove Gorice 4. julija, 5. julija pa sta na vrsti odločilna 11. etapa Nova Gorica—Vršič (109 km) in 12. etapa Jesenice—Ljubljana
(65km)-	F. Jelovčan
Prvenstvo je za nami in prva ugotovitev, ki jo lahko zapišemo, je, da je občinska manifestacija pionirske košarke uspela tako v tekmovalnem kakor tudi v organizacijskem pogledu.
V prvenstvu je s svojimi ekipami sodelovalo sedem ekip šol kranjske občine, pričakovati pa je, da se bo v naslednjem šolskem letu v tekmovanje vključila tudi OŠ Josipa Broza-Tita iz Predoselj. Občinski prvaki v posameznih kategorijah so postali: pri st. pionirjih ekipa OŠ Simona Jenka, pri st. pionirkah, ml. pionirjih in ml. pionirkah pa ekipe OŠ Lucijana Seljaka.
Na področnem prvenstvu za st. pionirje, organizirano je bilo na Jesenicah, je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Simona Jenka in se tako uvrstila v republiško polfinalno tekmovanje, kjer pa mladi kranjski košarkarji niso uspeli. Prav tako se je uvrstitev v polfinale le za las izmuznila ekipi st. pionirk OŠ Luci-jana Seljaka. Področno prvenstvo je bilo organizirano v Kranju, naslov prvakinj pa so si priborile igralke OŠ iz Zirov, ki so pozneje osvojile tudi naslov republiških prvakinj.
Grupa starejših pionirjev osnovne šole Simon Jenko — prvak Gorenjske v košarki
Omeniti velja še, da se je med prvenstvom sodelovanje med šolami, udeleženkami prvenstva močno okrepilo, za kar imajo nedvomno veliko zaslug tudi organizatorji prvenstva ter priprav občinske pionirske reprezentance — Komisija za pionirsko košarko, v kateri so
Tržičani uspešni pod koši
V Tržiču so pred leti že igrali košarko, vendar je športna panoga z najmanjšo tradicijo v občini kmalu zamrla. Lani je košarka predvsem na pobudo študentov, ki so žogo potiskali skozi obroče za rekreacijo, ponovno zaživela in konec lanskega leta dobila organizirano obliko. TVD Partizan Tržič je fante, ki so do takrat trenirali in tekmovali izključno na svoje stroške, združil v košarkarsko sekcijo in s tem so se pogoji za to športno panogo zbolj-šali. Prvi delež k l^zvoju košarke je dala tudi temeljna telesnokulturna skupnost in nekatere delovne organizacije, za kar so jim košarkarji hvaležni!
Triglavani za zdaj tretji
S prvim krogom v košarkarski sezoni 1974 so končali tekmovanje v moški I. SKL-A, I. SKL-B ter ženski slovenski ligi. Gorenjski predstavniki v vseh treh ligah se drže dobro, saj je Triglav z eno odigrano tekmo manj v elitni skupini tretji, z enakim mestom pa se ponafiajo tudi Jeseničani v B ligi. Pri ženskah pa so dekleta Kroja z 8 točkami na 4. mestu.
Lesonit: Triglav 71:94
I. SKL-A, Lesonit : Triglav 71:94 (38:48), igrišče v športnem parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici, gledalcev 150, sodnika K. Brumen in Ivanu (oba Ljubljana).
Triglav: Košir 16, Mavrič 14, Hri-bernik 6, Zupan 5, Kalan 14, Skubic 6, Nagy 1, Urlep 2, Fartek 8, Slokan 10, Klavora 12.
Ekipa Triglava je tokrat v Ilirski Bistrici že takoj v začetku nakazala, da je v goste prišla po obe točki. To so tudi dosegli, saj domačini niso bili dorasel nasprotnik gostom.
Ježica : Jesenice 80:79
I. SKL-B, Ježica : Jesenice 80:79, (45:38), igrišče Partizana na Ježici, gledalcev 100, sodnika Lotrič (Ljubljana), S. Zule (Slovenske Konjice).
Jesenice: Noč 5, Pirih 12, Vauhnik 21, Šmid 4, Vujačič 37.
Prvi del razburljivega srečanja je pripadel, domačinom, nadaljevanje pa gostom. Še 20 sekund pred koncem so gostje vodili s točko razlike, toda tik pred žvižgom in iztekom časa je Ježičanom uspelo doseči zmagoviti koš.
Ilirija : Kroj 36:53
SKL ženske, Ilirija : Kroj 36:53 (14:26), igrišče Ilirije v Ljubljani, gledalcev 100, sodnika Habjan, J. Ribnikar (oba Ljubljana).
Kroj: Jesenko 11, Vrbinr 12, Strel 20, Eržen 4, Komac-Balder-man 6.
Zaslužena in visoka zmaga deklet Kroja. Pokazale so boljšo igro kot domačinke, pobrale večino odbitih žog pod obema košema, kar je vzrok za visok rezultat.
Pari prihodnjega kola — moški: sreda, 26. junija: Radenska : Triglav, Ljubljana : Jesenice; ženske: 23. avgusta: Kroj prost. Pripomniti je treba, da bodo moški v obeh ligah prvo kolo odigrali že danes, nadaljevali pa bodo v avgustu. •	-dh
Košarka je eden tistih športov, za katere v Tržiču nimajo najbolj primernih športnih objektov in naprav. Košarkarji gostujejo zdaj na zunanjem igrišču ali v telovadnici osnovne šole heroje Grajzerja, pa spet v telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda v Križah itd. Vodstvi obeh šol gresta nadebudnim športnikom na roke. Če bi bili v telovadnici osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici nameščeni koši, bi bil ta objekt najprimernejši za tekmovalno košarko.
Košarkarska sekcija združuje 20 članov,' predvsem študentov in dijakov. Z ustanovitvijo šolskih športnih društev,, kjer intenzivno gojš ko-, šarko, se bo članstvo sekcije zanesljivo povečalo. Na Bračičevi in Grajzerjevi osnovni šoli uspešno skrbita za košarkarski podmladek Damjan Petek in Janez Zazvonil, sicer igralca prvega moštva košarkarske sekcije Tržič. Razen Petka in Zazvonila branijo tržiške »košarkarske« barve še Aljoša Stegenšek, ki je obenem trener, Boris Eržen, ki je predsednik sekcije, Ferdo Meglič, Marko Gradišar, Tomo Zupan, Vinko Ribnikar, Viktor Švab, Janez Kikel, Žarko Benedičič, Andrej Kavčič in Marjan Jazbec.
Čeprav so tržiški košarkarji novinci v gorenjski košarkarski ligi in nimajo najboljših pogojev za vadbo ter utečene tehnične službe (njej nameravajo posvetiti v prihodnje več pozornosti), so si v spomladanskem delu tekmovanja priborili mesto pod vrhom. "Doma so zgubili le eno tekmo. Jeseni računajo na še lepše uspehe, in sicer s pomočjo novih in mlajših igralcev.	J. Košnjek
Vaterpolo
Le še tri dni
Le še tri dni nas loči od prvega sodnikovega žvižga na kranjskem letnem bazenu in začel se bo vaterpolski ples v II. zvezni ligi. Kot je znano, bosta v tej sezoni od slovenskih klubov nastopila le kranjski Triglav in Koper. Triglavani so včeraj odigrali tekmo za trening v Zagrebu z Mladostjo, jutri pa se bodo v prijateljskem srečanju pomerili še na Reki z domačim Primorcem. To je edino, kar bo kranjskemu ligašu porhaga-lo, da se nekoliko uigra, saj v Sloveniji nima dostojnega tekmeca.
V prvem delu bodo nasprotniki Triglava: 29. 6 Bečej, 30. 6. ŽAK (Kikinda), 1. 7. Senta, 4. 7. Solaris (Šibenik), 5. 7. Jedinstvo (Zadar), 17. 7. Vojvodina (Novi Sad), 18. 7. GOČ (Vrnjačka Banja), 21. 7. Delfin (Rovinj), 22. 7. Galeb (Herceg Novi), 23. 7. Riviera (Djenoviči), 29. 7. Koper,
v drugem delu pa: 3. 8. Bečej, 4. 8. ŽAK, 5. 8. Senta, 8. 8. Solaris, 9. 8. Jedinstvo, 13. 8. GOC, 15. 8. Vojvodina, 19. 8. Riviera, 20. 8. Delfin, 21.8. Galeb, 26. 8. Kope*.
Vse tekme II. zvezne lige, ki jih bo Triglav odigral v Kranju, bodo na letnem bazenu ob 20.30 s predtekmami slovenske vaterpolske lige ob 19. uri. Ker je kotoranski Borac odpovedal sodelovanje bo namesto njega zaigral še tretji Slovenec rovinjski Delfin.	-dh
vključeni vsi vaditelji košarke po šolah kranjske občine.
Pomembno pa je tudi sodelovanje šol s košarkarskima kluboma Triglav in Sava ter z drugimi manjšimi klubi v kranjski občini. Ta dva kluba sta namreč najboljše in najperspektivnejše igralce iz šol že vključila v svoje pionirske ekipe, v nekoliko manjšem obsegu pa ie do tega sodelovanja prišlo v Šenčurju m Cerkljah. Pomembna pa je tudi množičnost in popularizacija tega športa med najmlajšimi, saj je med šolskim letom po šolah košarko intenzivno treniralo okoli petsto pionirjev in pionirk.
V naslednjem šolskem letu bo Komisija za pionirsko košarko nadaljevala z začetim delom, seveda zopet "ob pomoči košarkarskih klubov. Prvi uspehi tega sodelovanja se že kažejo, v prihodnje pa lahko pričakujemo še lepše uspehe.
B. Bogataj
Tekmovanje . v Velesovem
Od 9. do 16. junija je krajevna skupnost Velesovo praznovala krajevni praznik, ki ga je popestrila tudi z raznimi športnimi tekmovanji. Pri organizaciji tekmovanj v malem nogometu, kegljanju in šahu jim je pomagalo športno društvo Proleter iz 'Adergasa. V malem nogometu, kjer so sodelovale ekipe Adergasa, Hrastja, Olševka in IBI, je prehodni pokal KS Velesovo osvojila ekipa Adergasa. V kegljanju so sodelovali tekmovalci iz Velesovega, Adergasa, Cešnjevka in Police; pokal je spet osvojila ekipa Adergasa. Zmagali pa so tudi šahisti Adergasa v dvoboju med Zg. Brnikom in Adergasom.
Praznovanje krajevnega praznika je bilo končano v nedeljo, 16. junija, s proslavo pred spominsko ploščo padlih v NOV, kjer je bil izveden tudi krajši kulturni program.
A. Kotnik
Otvoritev plastične smučarske skakalnice
Z meddruštvenim tekmovanjem najmlajših smučarskih skakalcev so v soboto v Stražišču slovesno odprli 15- m smučarsko skakalnico pokrito s plastiko, ki bo namenjena predvsem vzgoji najmlajših skakalcev. Skakalnico so zgradili skakalci Triglava, doma s področja Stražišča. Najbolj zaslužna pri izgradnji pa sta bila nedvomno brata Finžgar. Na otvoritvenem tekmovanju je nastopilo okoli 50 mladih skakalcev iz sedmih slovenskih klubov.
Rezultati: starejši pionirji — 1. Franci Langus (Jesenice) 208,9 (13,5—14 m) 2. Dominik Polanič (Triglav) 203,3 (13,5—13 m), 3. Miran Tepeš 194,9 (12,5—12,5 m), 4. Mladen Blanuša (oba Ilirija) 191,5 (13—13 m), 5. Zoran Prešeren (Jesenice) 188,1 (12,5—12 -m), 6. Bogdan Finžgar (Triglav) 186,0 a 1—12,5 m) 8. Branko Benedik (Triglav) 182,1 (12—12,5 m) 10. Bogdan Jemec (Jesenice) 175,1 (12—12,5 m), 12. Aci Sink, 13. Jani Grilc, 16. Ivan Krstič, 17. Jože Kancilija 18. Brane Hrova-tin, 20. Miro Bizjak (obakrat padel), 21. Slavko Vesel (vsi Triglav), mlajši pionirji: 1. Leon Bevc (Triglav) 195,7 (12,5—13 m), 2. Vinko Lavrenčič (Jesenice) 179,8 (12—12 m), 3. Vasja Baje (Ilirija) 172,5 (13-13 m), 10 Bojan Bajželj (Triglav) 138,0 (10— 8,5 m), cicibani: 1. Vili Tepeš 155,1 (11—11 m) 2. Branko Blanuša (oba Ilirija) 152,8 (105—11 m) 3. Jože Osvald (Jesenice) 147,5 (11—10 m), 5. Boris Benedik 141,3 (9,5—9,5 m), Tine Murn 135,4 (10—10 m), 7. Lado Bratuš (vsi Triglav) 135,1 (9.5 —10 m) 8. Slavko Mertelj (Jesenice) 129,8 (10,5 —11 m), 9. Aleš Bogataj (Triglav) 118,8 (10—9) itd. J. Javornik
4ffir I 43* 11
Sreda — 26. junija 1974
®
SEZONSKO ZNIŽANJE CEN OBUTVI
w	- ™ ^TOVARNA OBUTVE TRŽIČ/
Nogometna mrzlica se počasi a zanesljivo bliža .dramatičnemu vrhu. Milijoni zanesenjakov širom po svetu napeto spremljajo končne obračune najboljših ekip, ki bi si -Vse brez izjeme rade priborile dragoceni zlati pokal FIFA. No, naša reprezentanca je uspešno prestala uvodne preizkušnje in prišla med osem najboljših moštev, zato nas ne sme čuditi, če nogomet nenadoma začenja zanimati celo zagrizene antižogobrce. Poglejmo, kaj so nam o »najpomembnejši postranski zadevi pod soncem«, kakor je nekdo duhovito krstil cirkus okrog usnjene žoge, povedali trije »navadni« občani.
Ivan Brglez (24), PTT dostavljač, doma iz Škofje Loke: »Jasno, da pozorno sledim prvenstvu. Videl sem večino tekem,, seveda le na televiziji. Veste, včasih, še kot mladinec, sem pri kranjskem Triglavu redno igral. Nogomet me je okužil in najmanj, kar zdaj zvesto prebiram, so časopisna poročila, posvečena važnim dogodkom na domačih in tujih štadionih. Jugoslovanska vrsta je zame prijetno presenečenje. Mesec dni nazaj ji nisem pripisoval posebnih možnosti, danes pa menim, da bo osvojila tretje mesto. Ja, tretji bomo! V sredo, z ZRN, pričakujem vsaj neodločen rezultat, kajti slog Mullerjeve čete nam bolj odgovarja kot nevarna čvrstost Vzhodnih Nemcev ... Kaj je zame nogomet? Nedvomno izjemno atraktivni šport, ki priteguje stare in mlade. SP, recimo, doživlja rekorden odmev: nikdar si ne bi mislil, da so babice sposobne 90 minut sedeti pred ekranom in vzklikati Džajiču. Ampak res sedijo in vzklikajo ...«
Marjanca Oblak (48), kuharica v restavraciji škofjeloške Name, doma iz Fužin v Poljanski dolini: »Šele osem ali deset tednov imamo televizor, toda ni mi žal, ker smo ga kupili. Ravno zaradi nogometa sem vesela, da je pri hiši, saj so prenosi odlični. Čeprav še ne razumem dosti pravil, rada opazujem tiste fante^ kako tekajo, skačejo in streljajo. Naši in sosedovi trije gledajo tekme skupaj. Zanimivo jih je poslušati, kadar se
razburijo ali kadar spodbudno vpijejo našim. Zadnjič bi skoraj stole polomili... Nad jugoslovansko postavo sem navdušena. Posameznike tudi že poznam v obraz. Želim, da bi zmagali, da bi bili prvi in da bi razveselili svoje občudovalce. Baje ogromno zaslužijo in baje to mnogim ni všeč. Meni se pa zdi čisto prav, kajti res so neverjetno spretni.«
Franc Grašič-Čanč (44), upokojeni kolar, doma iz Kranja: »Kot vnet navijač s tridesetletnim stažem kajpak ne zamudim nobenega srečanja v okviru svetovnega prvenstva. Vesel sem, ker je Oblak tako sijajen in ker je opravičil zaupanje selektorjev. Rad bi, da bi v sredo on in ostali izbranci potrdili s trudom pridobljeni ugled ter Nemcem odvzeli eno točko. Ob pametni igri so nazadnje lahko drugi ali tretji. In Brazilijo bi morali premagati, Brazilijo, ki je občutno slabša kot Škotska. Od konkurentov bi omenil zgolj Poljake. Prvovrstno presenečenje so in ne bi se čudil, ako bi postali novi šampioni... Poglavitni značilnosti letošnjega prvenstva sta majhno število golov in razmeroma fair obnašanje nastopajočih. Sicer pa je naša reprezentanca dobra kot že dolgo ne in kot najbrž dolgo več ne bo; igralce bodo namreč v dveh, treh mesecih pokupili inozemski klubi. Kriminal je, da jih pustimo odhajati. Mar v domovini ne dobijo vsega dovolj, čez glavO dovolj?«
I. G.
Troboj in XXII. mednarodna regata
Zahodni Nemci pokazali kaj znajo
Blejsko jezero je dva dni gostilo vrhunske veslače in mladince Evrope in Kube, ki so se tokrat pomerili na dveh tradicionalnih regatah. V soboto so se namreč začela tekmovanja na troboju Avstrija : ZRN : Jugoslavija, popestrili pa so jo še mladinci, v nedeljo pa na 22. mednarodni regati. Slednja je bila najkvalitetnejša vse od svetovnega prvenstva leta 1966. Če bi oba dneva veslače ne motil premočan veter, bi bilo tekmovanje po rezultatih še boljše. Uigrani organizacijski komite je obe prireditvi izpeljal brez napake.
V TROBOJU VSE DISCIPLINE ZA ZRN
Že prva disciplina troboja, četverec s krmarjem, je Zahodnim Nemcem, ki so na Bled prišli z najboljšimi močmi, prinesla prvi uspeh. Tako se je nadaljevalo v vseh naslednjih šestih, saj so bili njihovi predstavniki razred zase in brez težav so zmagovali. Pozna se jim, da so v tem pogledu res prava veslaška velesila. V ekipni razvrstitvi so zbrali največ možnih točk — 27 — in že enajstič zmagali v tem troboju.
Naši vrhunski veslači niso razočarali, zasedli so drugo mesto in izpolnili vsa pričakovanja. Bili so boljši od naših severnih sosedov Avstrijcev, saj so bili kar šestkrat drugi. Le v dvojcu s krmarjem je Avstrijcema uspelo, da so jugoslovansko posadko zrinili na 3. mesto.
Nekdaj odlični slovenski veslači so kaj skromno reprezentirali ta šport. Po izključitvi iz reprezentance — zaradi nediscipline — skifista Novo-sadčana Zorana Pančiča, je na njegovo mesto vskočil Mariborčan Andrej Hajdinjak. Ta je dobro opravil zaupano nalogo.
Kot smo že omenili, pa so prireditelji za popestritev sobotnega troboja pripravili Še nastope mladincev v petih disciplinah.
Izidi — ekipna uvrstitev: 1. ZRN 27, 2. Jugoslavija 17, 3. Avstrija 10 točk; izidi troboja — četverec s krmarjem: 1. ZRN, 2. Jugoslavija, 3. Avstrija; double scoull: „1. ZRN, 2. Jugoslavija, 3. Avstrija; dvojec brez krmarja: 1. ZRN, 2. Jugoslavija, 3. Avstrija; skif: i. ZRN (Opitz), 2. Jugoslavija (Hajdinjak), 3. Avstrija (Haberl); dvojec s krmarjem: 1. ZRN, 2. Avstrija, 3. Jugoslavija; četverec brez krmarja: 1. ZRN, 2. Jugoslavija, 3. Avstrija: osmerec: 1. ZRN, 2. Jugoslavija, 3. Avstrija;
mladinci: četverec s krmarjem: 1. ZRN, 2. Avstrija, 3. Jugoslavija I; double scoull: 1. ZRN, 2. Italija, 3. Jugoslavija I; dvojec brez krmarja: 1. ZRN, 2. Avstrija, 3. Jugoslavija; skif: 1. Italija (Marcon-cini), 2. ZRN (Kroschewski), 3. Madžarska (Radics); osmerec: 1. ZRN, 2. Jugoslavija I, 3. Jugoslavija II.
ZRN TUDI V NEDELJO NAJBOLJŠA
Veslači ZRN so tudi v nedeljski 22. mednarodni veslaški regati dokazali, da nimajo šibkih mest, saj so kar desetkrat bili najboljši; dve prvi mesti sta pripadli Avstriji, Jugoslaviji, Italiji, SZ in ČSSR pa po eno. Od naših se je že po tradiciji najbolje uvrstil četverec s krmarjem šibeniške Krke, edino zmago pa sta nam priveslala Splitčana Zlatko Celent in Duško Mrduljaš v dvojcu brez krmarja. Poleg četverca sta tudi ta dva najresnejša kandidata za reprezentiranje naše države na svetovnem prvenstvu v Švici.
Rezultati — člani: četverec s krmarjem: 1. ZRN, 2. SZ, 3. Krka (Šibenik); double scoull: 1. LIA Dunaj, 2. Italija, 3. SZ; dvojec brez krmarja: 1. Gusar (Split), 2. SZ, 3. Bolgarija; skif: 1. Maissner (ZRN), 2. Dougan (SZ), 3. Ramires (Kuba);
dvojec s krmarjem: 1. SZ, 2. Italija, 3. Avstrija; četverec brez krmarja: 1. ZRN, 2. SZ, 3. Kuba; osmerec: l. ZRN, 2. ČSSR, 3. SZ;
mladinci: osmerec: 1. ZRN, 2. Jadran (Reka), 3. Igtus (Osijek); Četverec s krmarjem: 1. ZRN, 2: Argo (Izola), 3. Salzburg (Avstrija); dvojec s krmarjem: 1. ZRN, 2. Tamiš (Pančevo), 3. Mladost (Zagreb); dvojec brez krmarja: 1 ZRN, 2. Vukovar, 3. Avstrija; skif:
1.	Marconcini (Italija), 2. Radics (Madžarska), 3. Gruber (Avstrija); četverec brez krmarja: 1. ZRN,
2.	Italija, 3. Madžarska; double scoull: 1. ZRN, 2. Italija, 3. Avstrija;
članice: skif: 1. Smetana (Dunaj), 2. Čulakova (SZ), 3. Interhol-zinger (Dunaj); double scoull: 1- i ČSSR, 2. SZ, 3. Arupinum Rovinj-Besedilo: D. H u mer Fotografije: F. Perdan
V double scoullu sta bila avstrijska predstavnika edina zmagovalca za svojo reprezentanco.	>
Edino zmago za barve Jugoslavije sta priveslala člana splitskega Gusarja Zlatko Celent in Duško Mrduljaš.
Priznanja športnikom
Prvi met čez 50 m
2e skoraj ves mesec nas z novimi rekordi preseneča kranjska metalka diska Metka Papler. V juniju je ta nadarjena atletinja kar štirikrat izboljšala državni rekord. Na atletskem ekipnem pokalnem finalu SFRJ pa je mladi Kranjčanki uspelo, da je prvič v zgodovini jugoslovanske ženske atletike njen disk poletel čez 50 m. Nova rekordna znamka Paplerjeve namreč znaša od sobote 50,06 m.
lo diplome in praktična darila 53 športnikov in športnic. Med njimi je najboljših osem za izredne dosežke dobilo posebno priznanje in kristalne vaze. Enake nagrade pa so dobili tudi štirje organizatorji.
Najvišje priznanje so dobili: Filip Kalan, TVD Partizan Gorje za mednarodne uspehe v smučarskih tekih; Dušan Gorišek, Barbara Pikon in Andreja Urh iz ŠK Radovljica za odlične uspehe na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah in na državnem prvenstvu; Franc Štrukelj in Janez Šolar, člana ALC Lesce za dosežke v letalstvu oziroma padalstvu, Janez Pretnar, član PD Radovljica in jugoslovanske alpinistične odprave na najvišji vrh Severne Amerike za mednarodni uspeh v alpinizmu in padalska ekipa ALC Lesce za prvo mesto na državnem padalskem prvenstvu.
Za posebne uspehe v strokovnem in organizacijskem delu na področju telesne kulture in športa so najvišja priznanja prejeli: inž. Peter Petri-ček, pobudnik ustanovitve TTKS; Cene Praprotnik, telesnovzgojni učitelj iz Lesc za ureditev športnega parka ob šoli; Emil Razinger, GG Bled za ureditev trim steze in organizacijo tekmovanj v delovnem kolektivu; Lovnp Žemva, TVD Partizan Gorje za dolgoletno organi-zatorsko in vaditeljsko delo na področju smučarskih tekov.
Zastave dražje
Tovarna Crvena zastava iz Kragujevca je konec prejšnjega tedna sprejela odlok o podražitvi potniških avtomobilov za poprečno 10 odstotkov. Zvezni zavod za cene jim je podražitev odobril že 30. maja. Za enak odstotek se bodo zvišale tudi cene rezervnih delov.
Že v ponedeljek so v vseh prodajalnah prodajali po novi ceni »fičke«, druge tipe vozil pa bodo prodajali po sedanji ceni še do 6. julija.
Nove cene so: zastava 750 standard: 29.980 dinarjev, zastava 750 — lux: 31.289 dinarjev, zastava 1300 standard 51.934 dinarjev, zastava 1300 lux 57.537 dinarjev, zastava 1500 — familiare: 67.889, zastava 101: 58.031 dinarjev, la-da standard: 61.038 dinarjev, lada familiare: 67.889 dinarjev, lada special: 73.112 dinarjev in 125 PZ 65.582 dinarjev.
Nespremenjena je ostala cena vozila 132 GLS, ki ga montirajo v Zagrebu in stane 96.400 dinarjev.
Radovljica, 25. iunija — Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš je popoldne v hotelu Grajski dvor v Radovljici sprejel najboljše športnike in organizatorje športne dejavnosti v občini. Podelil jim je priznanja in nagrade. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki društev krajevnih telesno-vzgojnih organizacij in športnih društev, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij.
Za lanske Športne uspehe je dobi-