St. 94.
V Trstu, v sredo 25. novembra 1885.
Tečaj
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
f	■	f	_»T ««lDO«ti h
• KhlNOST« izhaja 2krat na teden vsako »red« in labot* o poludne. Cena za vs«	/	Vni dorn «e pošiljajo Urtdnlitvu *via Tarrents« »Nuova Tipoprafla:* vnakmorabitl
leto je (i iil(i., zu poln leta 3 gld., za četrt leta 1. plei. SO kr. — Posamezne Številke »e	frankiran. RokoHisl D*e7 posebne vrodnostl n« vrnejo, — Jnseratt (razne vrste muua-
dobivrao ori onravniitvu in v trafikan v Tr«t» po E» kr., v Barlol in v Ajdovščini no	f	nila in poslanice) se zaraSnnijo po pogodr>< ornv ahhA ; pri kratkih ogiaHih z d rob ui ml
® kr - jVjro.ititn«. reklamacije m in sera te prejema Opnvnlitvo, vit Ttrreata, »Hava tiskarna*,	i	črkami se pi»5nje za vsako besedo 2 k:
Srbsko-bolgarska vojna.
Mi Slovani posebno radi povJar-jamo vzajemnost mej seboj, ali to le povdnrjamo, a da bi jo v resnici uva-ževali, o tem Se misliti ni. Za vzajemnost morda nnjbolj uavduSeni in resnično navduSeni amo gotovo mi Slovenci in uzroka, da je ta čut pri nas bolj razvit, pač je iskati v veČej nevarnosti, v katerej se nahajamo kakor skrajna in najšibkejša veja na slovanskem drevesu. Ako torej kako bratsko pleme obžaluje vojno mej brati Bolgari in Srbi, obžalujemo jo gotovo mi.
Ali kaj koristi vse tarnanje ; prišlo je tako, in velevažni dogodki na balkanskem poluotoku in njih na-stopki se ne dado več razveljaviti. Ako pa preiskujemo uzroke vojne mej brati, najdemo pred vsem, da ima tujec, sovražnik Slovanov, svojo roko vmes. Vedno bolj jasno namreč postaja, da je Bolgarska prekucija bila pripravljena in podpisana po AngleSkej. Zadnjej se je jako v nos kadilo, da so se tnej severnimi velevlasti vršili dogovori in sklepale pogsdbc;, katerih konečna namera je ostala vedno skrivnost angleškej diplomaciji, katero je ta entente cordiale posebno zarad Ruske veliko vznemirjala.
Misliti pa si je mogla angleška diplomacija, da so posebno dogovori mej Avstrijo in Rusko v prvej vrsti veljali zadevam ria Balkanu in baš zato je gotovo, da so Angleži vse storili, kar je bilo le mogoče, da pokukajo za pregrinalo, za katerim so se vršili dogovori v Kromerižu in da, ako mogoče, Rusiji pota prekrižajo. Angleška diplomacija je dobro sodila, da se je na Balkanu mej Rusijo in Avstrijo postavila meja, dokle ima tam doli segati vlast eno in druge obeh držav, vsakdo pa lehko sodi, da v tem slu-
čaju bi spadala Bolgarija pod rusko sfero. Vsak politikar mora potrditi, da Rusija skoro ne more pustiti, da bi se Bolgarija odtegnola njenej vr-hovnej oblasti in da je torej poskuSnja kneza Aleksandra z angleško pomočjo ustanoviti neodvisno veliko Bolgarijo, morala Rusko strašno alarmirati, kajti s tem bi bili prekrižani vsi načrti ruskih diplomatov in zastonj bi bile vse velikanske žrtve ruskega naroda za osvobojenje balkanskih Slovanov izpod turškega jarma.
Ako stvar zdaj pravično sodimo, ne moremo se čuditi, da je Rusija tako ostro postopala proti Battenbergu, kakor je, kajti nehvaležnost, katero je Ruska žela na Balkanu, skofo je brez primere. Brez ruske pomoči leta 1878 propadla bi bila Srbija in o samostalnoj Bolgariji ne bi bilo niti sluha. Ali k malu po sklopljenem miru v Berolinu odrekla se je Srbija Rusiji, zdaj pa se je v Bolgariji poskusilo kaj prav enacega. Angleška intriga je fina, kajti ona namerava Rusko tako pritisnoti na zid, da se ne more j ganoti.
i Ali uprav ta pritisk more postati osodopolen za evropski mir in more spraviti avstrijske in rusko interese v tako navskrižnost, ki bi utegnola uničiti vse prijateljske odnošaje mej obema državama.
Ni se torej čuditi, da se denes Ruska srdi, ne le na Bulgarskega kneza, temuč tudi na srbskega kralja, ki je potegnol meč proti bratskej Bol-garskej in da ves slovanski svet ob-sojuje bratomorno vojno, mej tem ko se vsi neprijatelji Slovanov vesela boja mej brati. Ali ta bratski boj ni po želji narodov, ampak le bolj izvor osebno politike obeh vladarjev in baš zarad tega je opreznost velika, da se odium konečno obrne proti onim, ki
so največ krivi te nesrečne vojne.! tudi namerava; toda to ne pojde brez Huskej pa Še posebno no more biti ruske intervencije; in /iatorej je stvar po godu ta vojna, ker jo dokaz, da prišla tako daleč, da skoro ne bo tudi ena in iBta ortodoksna vera, j mogoče miru napraviti na Balkanu katero ruski konservativci kot večo brez intervencijo obeh diroktno ude-vez povdarjajo, nego pa narodnost, ne | lež-mih velevlasti. Situvacija torej na zabranja sovraštva mej ljudstvi, po- noben način ni tako ugodna miru, sebno ako so ista na manjšej stopinji kakor si jo nekateri predstavljajo, omike in zrelosti.	ampak je celo nevarnost, da obe ude-
Srbska je navalila na Bulgarsko, leŽeni velevlasti trčiti druga ob drugo mislilo se je, da jej bode prav lehka in da se uname iz malega boja zmaga nad Bolgari, kajti prva ima velika vojna. — Sicer pa jo tudi mo-uže staro, disciplinirano in veliko goče, da je Avstrijsko-ruska zveza tako močnejo, pa dobro oboroženo vojsko trdna, da jo tudi angleško intrige ne za boj, mej tem ko ima druga le omajajo in da se ne omaje tudi za novince, ali navdušenost Bolgarov je slučaj, ko bi se imel uže zdaj napra-nadomestila stari vojaški duh in što- viti konečni račun s turško državo vilo. Bolgari so se pri Slivnici držali — in to bi bilo v interesu Evrope kakor pravi junaki in so Srbe vrgli, in njenega kulturnega ter gospodar-nazaj na srbsko zemljo.	i skega napredka najbo jfie, posebno
Mogoče, da Srb- konečno vendar zarad tega, da se pogoltne] AngleŠ-še Bolgare potolčejo; ali danes stoje kej enkrat zapreči egoistična kramar-zi Bolgare stvari uže veliko boljše, ska politika — prava nesreča evrop-nego za Srbe. Kaj pa, ko bi Srbi v skih ljudstev.
sramoti ostali ? Srbski narod bi svojo 1	_
jezo skoro gotovo potem spustil na! svojega kralja, kajti v Srbiji je m:čna! tranka proti kralju in njegovej poli-
tiki. — Ako bi se pa v Srbiji zgodila kaka katastrofa, potem ne vemo, lako bi Avstrija to mirno gledala.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Deželni ibori&o se danes odprli, tržaški zbor pa ni bil sklican, ker se volitve vanj
PODLISTEK.
Ponos in ljubezen.
Pove-st; spisal Ivan Troit.
(Dalj.).
Ana si ie bila najela stanovanje tam kder smo jo č. 1»r;< 1 Lci prvi pet opisali. V stanovanji je bilo takrat skoro prav tako, kakor je dvaj^t let pozneje. Morila ie bila teda| kaka hišna priprava manj, ali to ne de nič.
V teh prostorih je bil Radivoj tisti večer potem, leo je bila Ana prinesla dete v grad. Bodi—d, da je doŠel Bemkaj radi sočutja do nekdanje ljubimke, ali pa ra ii strahu, da b> ga ta ne izdala; nobeden ne more trditi, da ne bi bilo tud inekaj očetovske ljubezni vmes; a te ni smel kazati pred svatom. Skival jo je, skrival pred svetom ter ni pustil nikdar, da bi bila pognala blagodejna kali v njegovem srci.
Stal j- svojej nekdanjej ljubimki nettio naspioti. Ona j-* pl ikala, prav britko plakala m zdibovaje govorila:
»Radivoj. Radivoj, — pa kaj Radivoj, saj sem j'Z Viktorja ijubila — kako sem se jaz, ubogu, varali! Nikoli ti ne odpustim, mkoli !•
»Molči«, reče on skoro zapovedujočim glasom, pozahivši vse dobre naklepe in zamorivSi opominajoč'ga črva — vest. »Nisem prišel poslušat tarnanja in tvojih raarerj. Če hočeš, poslušaj moj svet: Vi'5
se v mesto k svojemu očetu, za otroka bom u2e jaz skrbel. Ali prvi in najvažnejši uvet je ta, da mi prisežeŠ popolnoma molčanje o vsem in pred vsakim«.
Ona mu odgovarja še vedno ihte:
»Ne, k očetu ne morem, ne smem. Pregnal me je, nesrečnico, radi tebe me ji1 pregnal v daljni sveti.
»Pusti me, da ostanem tukaj, vsaj v bližini tvojej. Koluem se pri živein Bogu, da hočem o vsem molčati, leda me pre-sk biS, da ne bodem v pomanjkanji in hčerko, sad najine ljubezni, vzgojiš, kakor je spodobno«.
»Tukaj ne moreš ost iti«, pravi on še vedno istim glasom, kot preje. »Ali čakaj — !«
Posle nekoliko časa nadaljuje :
•	Da, na} ti bodel Ostani le tukaj, ali tako ne smeš več biti. ker bi provzroč'lo kakov sum. Daj mi besedo, da se omoŽiŠ prej ko mogoče! Moža, krepkega in lepega mladeniča, preskrbim ti uže jazi«
•	Prosim te, nikar me ne ubijaj, saj sem uže tako malo živa. Zakaj me tako zatiraš? Vzel Bi mi najpreie deviško naj veče bogastvo: nedolžnost; a Redaj me hočeš pogubiti z nesrečnim zakonom, vzdihuje ona, misleč, da vendar umeči jeklenega mož t kamenito srce.
»Moraš« zarobili giajfcfiak. »Ue se mi ne pokoriš, začnem drugače ravnati s taboj 1«
Ana je morala, hočeš — nočeš, udati se zahtevam brezdušnega grofa; nekoliko za to, ker nt bi a še popolnoma ugasnola ljubezni kal v njenem »ici, nekol ko pa za to, ker jej ui kazalo druzegu, kikor
Recimo pa, da Srbi v resnici prodrA g'e niso iEVrg|,e# v Sredec, kaj potem, ali Rusija	a Dunaji so bile te dni mlnisterske
dopusti, da Bolgarijo razdrobe ali konference glede podaljšanja nagodbe z uničijo? — Prav gotovo ne.	O-ersko. Glede užitnioe se ie doseglo po-
Vidi se iz vsega tega, da je' razumenje, ali ne o tem, koliko odstotkov štrena silno zamotana in da so je ima Avstrija, in koliko Odrska donašati Angležem res posrečilo, severne vele- 1 k skupnim troškom, in se ta določba prevlasti spraviti v zadrego. — Rusija i P"**' regnikolarnej deputaciji. PraŠanje o danes gotovo želi, da se na Balkanu I carinskem tarifu ni prišlo na vrsto ker vresmči status quo ante na podlagi! av.tHjska vlada e nema P^^bn,, poda^ Berolinske mirovne pogodbe. L Ali I	^Hln^
in	: ste f=e obe vladi popolnoma zedinil'. uostej
to je postalo skoro nemogoče, razen j gmela b;ink;l 2a 20o milijonov gld. ban-
ako odstavijo Aleksandra in poSljejo kovcev več izdati, nego je imela z goto-
Milana domu ter mu ukažejo, naj tni- j viuo pokritih, odslej pa jih bo smela za
ruje. — Mogoče je, da se kaj tacega 300 milijonov več izdati. Vsa ogerska zah-
ostati tukaj. Oče bi jo gotovo ne hotel več spoznati za svojo in vsemu mestu bi bila v posmeh.
Nekoliko mesecev pozneje je bila už.? Janeza Svide soproga, ki ji bil gozdni čuvaj t*r se po volji svojega gospo la in grofa poročil z Ano. Ljubil je ni nikoar in tuli ona njega ne. Milico, novorojeno Anino hčerko, poslali so bili nekam v o 1-gojo. Ko je bila pa uže bolj odrasla, pri iiajala |e vsake jeseni v Orehov je k svojei materi. Ljudje so bili ščasoma pozabili, kar je bilo in mhjši zarot j^ verjel, kakor sveto pismo, da je Milica Janeza Snide hčerka.
Ana je živela v posilnem tem zakonu sicer mirno, a ne s ečno. V petnajstem Ifltu trnjeve te zveze dveh različnih si bitij razloči ju smrt. Janez se preseli v večnost, ali kakor ie starec rekel: Šel je rakom žvižgat, polž-m peti Ne vem, zakaj je dostavil Jernej ta dovtip.
Ana je bila zonet prosta.
Potočila je nekol ko solza za svojim soprogom, a ne radi prave zakonske 11 u-bezni, ampak radi tega, ker je obžalovala njegovo usodo — ker je bil grofa Rali-voja čudno sredstvo — rob.
Preselila ee je z malo penzijo v pr votno svoje stanovanje, kamor je doŠIa tudi hčerka j-j Milica nekaj let pozneje, kder se je razcvela kot prava vrtnica v jutra njej ros'.
Sedmo poglavje.
Al mogla sem Čakati Tebu na trati: 8« venPtk ljubezni nI r.vll.
Narodna.
Hiiivoj ja bil n-ik'gi d ie pjveji
j bratu dogodbo svojega živenja; a ni bil
i v svojem pripovedovanji tako nepristransk in natančen, kot bi bil moral biti.
Sicer se je pa tekom celih tr« h mesecev v gradu in njega okolici prav malo spiemenilo. Važno je le to, da so ljudje vedno bolj stiskali glave in si pnpovtdo-vali, kako hodi mladi grof VencePlav za lepo Milico. In res sta se shajala skoro vs-tk večer na mestu, katero nam je nz» poznato; in tudi no dnevu, kder je bilo le mogoče in pa b ez nenotrebnih prič.
To pride do ušes grofa Radivoj 1. Poslušal je skrivoma ženo svojeg 1 oskrbnika, kuharico, ki je vestno pripovedovala svojemu možu, kako rada se vidita Venceslav
in Milica.
Grajščaku jame siliti krv v glavo.
Sklenol je mladega svojega brata Z grda odvrnoti od tega. kar je slišal, a noten, se vendar premisli.
Drugi dan ga pokliče už-> jako zgodaj k sebi. Ubogemu Venceslavu se je^ uže zdelo, da bo kaj nenavadnega. Ukaze mu sesti in po precej dolgem molku jame:
Dragi brate, kaj tacega ne bi bil pričakoval od tebe. Da bi bil še naju oče živ, ne vem, kaj bi on uči tri. Ti gazifi in teptaš plemenitaŠko našo čast. Rajnki tvoj oče se obrne v grobu, č- se Izvrši, kar si ti nakanil«.	.
Venceslav je vso to introdukcijo voljno poslušal.
1»TI ne pomisliš«, nadaljuje, »>da sva midva zadrja potomca naše rodovine in le na tebi je zdaj vse, da ne Zamre obitelj urofov Zagradskih. Izvrstno si uže začel, )Vtalior kak plebejec.
■:i\j i
.Ćevap j a o tej zadevi, kt niso majhna, bila 'so gprejeti.
Z Dunaja se poroči, da j« na ukaz nadvojvode Viljema poslal nemški viteški red dve koloni sanitetnih vosov z vso opravo in postrežniki v Srbijo in Bolgarijo. Veliki prior malteškega reda, Libnowsky, je ukazal, naj se pošlje sanitetni vlak, obstoječ iz dvajset vagonov, v Srbijo pod vodstvom grofa Karola Tnuna z dvema zdravnikoma in potrebnimi postrežniki.
V	Pragi so bili 13. t. m. tiije anarhisti ubrojeni v večletno teško ječo.
V	ogertkej poslanskej zbornici državnega 7bora 21. t. m. je vlada podala več predlog, katere so se izročile dotičnim odsekom, mej druzimi predlogo glede volitev državnih poslancev za petletno dobo, potem glede predrugačbe občinskega reda in Izvršitve predrugačbe gosposke zbornice.
Vnanje dežele.
Srbsko-bolgartka vojna. Nič več ni dvombe, da je bila glavna srbska vojska pri Slivnici tako hudo tepena, da se ni mogla več v bran staviti, ampak naglo se je umak-nolii. Vsled tega poniženja so utihnola tudi srbska bahaška poročila z bojišča. Srbski kralj Milan, ko je zvedel vso nezgodo, razj(kal se je in kralj ci Natalija je pozvala v cerkev ljudstvo, da Boga prosi za zmago. Oj, lepo je, kdor Boga prosi v svojej ponižnosti in v svojih zadregah, naj ga otme iz rok krivičnega sovražnika, ali klor v svojej pohlepnosti napade mirnega soseda, Bvojega brata, da mu poropa njegovo blago i njegovo zemljo, pa ga ta zavrne, in se potem obrača na Boga, na njegovo pomoč, ta greši na božjo pravico, taka prošnja, taka molitev ne prodira oblakov,, nje ne čujejo nebesa. Da bi Slivnica bila Srbom v svarilo! Kdorj« poslušal »kosovske pesmin, obžaloval je srbsko usodo ter klel B rankoviča, izdajico srbskega naroda, in poslušal je te pesmi ves slovanski svet. Ćul je tudi o Slivnici ves slovanski svet, a nič ne miluje Srbov, izkrekel je svojo $odbo: pravični Bog j h je udari), šli šo na bratomorno delo, prav se jim je zgodilo! Srbskega navala v Bolgarijo pa ne obsojajo le >si Slovani, obsojt ga tudi ves drugi izobraženi iu pravični svet. Po vsej Evropi je le en glas, da je srbsko postopanje protivno vsem mejna-rodnim pravicam, nesramno in bratomorno, Vera v srbsko poštenje in junaštvo je ugasnili). To je huda sidba, prežaloctna za Srbijo. Srbski narod tega ni kriv, to vemo, kriva |e vsega srbska vlada, ki ni poslušala glasu naroda, ampak dajala ubo tujim zapelj vcem in domačim kukavicam. Ali pustimo te žalostne misli in obrnimo se na porodila, katera govore o srbsko-boi-garske) vojni.
Poročilo iz BukreŠaod 20. novembra: Dospela jo vest, da so Bolgari srbski napad na poti proti Vidinu odbili,— Poročilo iz Sredca od 20. novembra: dr. Roy poroča z bojišča pri Slivnici, da so Srbi vozove rudečega križa napadli in ranjene razme-
Preprosto, neolikano devo si si izbral in kakor čujem, misliš tudi o poroki s krasno plebejko. Pomisli, brate moj, in razmotri nevarnost, katera preti nafiej ro dovini.Jaz, tvoj vurub, ne dovoljujem ti tega, prtužuj se, kamor ti drago I« Zdaj se oglasi Venceslav: »Veš ka|, braniti mi ne moreš nič. Milica mi je prva srce razvnela v slanko ljubezen; ona edina je in bode moja. Č mi ne dovoliš odločene dedščine po očetu, dobiti jo hočem s pomočjo cesarsKe pra vice, katera se ni Be nikoli mešala v za deve prrdnikov naših«.
Kadivoj spozna, da ima Venceslav ozbiljno, trdno voljo za hrambo svojih pravic; začne tedaj 2 lepi:
»Brat moj, usmili se met Niso ti znane še vse moje lazmere. Moja prošlost je tragična, jako tragična! Milica je moja — bč'.
Kako kratko in vendar tako pomenljivo je to ime: hči. Kako odločilno je bilo v tem trenotku, spoznajo'lahko bralci sami Uničilo je mnogo lepih nad.
Venceslav se strese pri zadnej bra-tovej besedi in odide. Nič več se nista videla tisti dan.
Radivoj je pa naglo korakal sem te tja po svojej sobi. Po glnvi so mu rojil* različne misli. Tako sladko in vendar v postmeznib slučajih toliko zoprno ime ■ oče« mu ni dalo mirti.
Seiaj 86 mora vse odkriti.
(Konec prib.)
IDINOBT
šarili. To se je poročilo mejnarodnema od* boru rudečega križa v Oenevo. (Želimo, da se ta vest ne potrdi, ker presramotna bi bila srbskemu imenu). Zastopniki tujih vlad bo svetovali bolgarskej vladi, naj eventualno ne dopusti, da bi se prostovoljci udeležili hrambe glavnega mesta, da srbska vojska ne bo imeli vzroka počenjati grozovitosti, Zanov je odgovoril zastopnikom, da so v srbskej vojski tudi prostovoljci. — Poročilo Iz Sredca od 20. novembra: Bolgarski knez je z bojišča vladi naznanil zmago Bolgarov ter pristavil, da imajo dragomansko sotesko Bolgari v rokab, iu da so se Srbi, zmagani na obeh krilih in v središči, morali umaknosti na visočine nasproti bolgarskemu središču na levo Dragomana. Bolgari imajo mnogo ranjenih, mej temi je knežev krilni pribočnik, kap tan Marinov In več Častnikov. Vojaki so se junaško bili.— Razna poročila hva-lijo bolgarskega kneza, da je izvrstno vodil vojsko v bitvi 19. t. m.; temu se ne čudimo, ker bil je v Multke-jev Soli. — »Politische Correspondenz*, poroča 21. t. m. da ste se srbska in bolgarska vlada obrnoli na avstrijsko vlado, da bi ju ta podpirala s Zdravstvenimi pripomočki in zdravniki, ker so po oklepu berolinske konference od leta 1869 neutralne vlade dolžne tako pomoč dajati. Vsled tega je bilo 21. t. m. v mini-sterstvu zunanjih zadev posvetovanje. — [stega dne poroča »Polit. Gorresp.a iz Bel-grada: Boji mej Dragomanom in Slivnico so se 17. 18. in 19. nadaljevali, Bolgari so zopet poskusili srbsko levo krilo uapasti; posrečilo se jim je tudi, za malo časa nazaj potisnoti levo krilo, ali krepek napad srbskega desnega krila jih je primoral, da so se umaknoli. Srbi imajo občutljivo zgubo, Bolgari pa veliko zgubo. Obe vojski stojite v prejšnjih pozicijah (?). Včeraj ni bilo boja. — V časnik »Times se poroča 21, t. m.; Ga-rašanin je bil poklican v Pirot, da sestavi mirovne pogoje, katere kralj Milan pošlje Bolgariji brez ozira na to, ali Srbi v/emo Sredec ali ne. On to stori z ozirom na Turčijo, in ker ni pričakovati, da bi Grška stopila v vojno. — Poročilo ic Belgrada od 21, novembra: Da so Srbi bili zmagani pri Slivnici, ta nesreča se pripisuje generalu Jovanoviču, ki je bil premalo pazljiv, da ni slutil bolgarskega napada ter bil vsled tega zapoden; poveljniŠtvo mu je bilo vzeto in postavi se pred vojno sodbo. Sklicana vojska druge vrste je uže pod orožjem. Sploh se misli, da se Slivnica po nezgodah praviloma zapre. General Lešji-nin je dobil ukaz, naj pri Vidinu pusti majhen otdelek vojske i naj se z drugo vojsko napoti naravnost proti Slivnici. — Poročilo iz Kalafata od 21. t. m.: Vidi tiski beguni pripovedujejo, da je Vidinu velik strah in da v trdnjavi gori; denarnice in arhive so uŽe v varnost spravili. — »Journal de St.Petersbourg« piše 21.t. m.: Srbski kralj, ako na vsak način hoče priti v Sre dec, plati vspeh dražj", nego misli. Velevlasti imajo pravico, zahtevati spoštovanje pogodeb glede balkanskih narodov. Ker je bolgarski knez sklenol, poklicati vojake iz vsbodnje Rumelije, nema kralj več pravice nadaljevati vojne. — Carigrajska konferenca se je 20. t. m. posvetovala o pismu, katero ima poslati bolgarskemu knezu. Turška vlada je sklenola, namesti začasnega namestnika, poslati dva komi sar j a v Rutnehjo.
Poročilo iz Sredca «d 21 Srbi se povsod umikajo, le eno srbsko krdelo pri Solincuh je ostalo. Breznik so Srbi zapustili in zasedli Bolgari. Srbi se umikajo proti Trnu na srbsko mejo. Cari-brodsko cesto so Bolgari zaprli in Drago-man brez boja zaseli. Ena bolgarska četa pod kapitanom Panico je prodrla uže skoz Caribrod do meje ter nekoliko tisoč Srbov zajela. Z ii se, da je srbska vojska demoralizirana, ker se Srbi brez boja umikajo. — Poročilo iz Slivnice od 22. novembra: Na višivab dragomanske ceste je stalo še euo srbsko krdelo. Bolgarska močna kolona je danes 2jutraj zajela na sovražnika in začelo se j" živo strelanje. Srbi so napravili več utnieb i nastavili ktnon». Knez je prišel na bojišče in poklical pomoči iz Slivnice. Proti večeru so B' lnaii z bodali zgrabili sovr .ž lika ter ga v beg zapodili, sami pa na 'tem mestu prenoč ii. Dragomanska soteska j* popolnoma očiščena. Skoraj gotovo-topi sovražnik še enkrat v ofensivo. — Iz Sredca se poroča
23. t. m. poslanice naznanjajo, da »toji Vidin v plamenu. Srbi postopajo vandalsko, Bolgari se bodo strafino maščevali. Bolgarska zguba znali doslej 2000 mož, dve sto je mrtvib, večioa lahko ranjenih, 350 teško ranjenih. Prednje straže so sprejele 500 Srbov, ki uže tri dni niso imeli živeža in so se hoteli udati Bolgarom; od-vedo, se v Sredec. Bolgarska vojska se je v zadnjih treh dneh zdatno pomnožila.
Poročilo Iz Belgrada od 23. novembra: Vsa vojna krdela so se združila. Srbska vojska brez odloga stopi v ofensivo. — Poročilo iz Pirota od 23. novembra: Bolgarska poročila o srbskih grozovitostlh so Izmišljena.. Toliko bolj pa imajo Srbi pravico tožiti, da Bolgari brezsrčno ravnajo z ranjenimi Srbi in ujetimi, katerih imajo le malo, Srbi pa ljudomilo ravnajo z ujetimi Bolgari i ne delajo nobenega razločka mej ranjenimi Bolgari in Srbi. Srbski častniki so se v bojih izvrstno vedli, zato imajo veliko zgubo. Zguba Bolgarov je jako velika. Srbska vojska nema nobenega prostovoljca, ampak samo redne vojake. — Angleški časniki poročajo, da je turška vlada 21. t. m. zahtevala od Srb je, naj umakne vojsko iz Bolgarije. — Poroč lo Iz Sredca od 23. novembra: Tukaj se pripoveduje, da turška vlada želi primirje, zahteva pa poprej kneževo dovoljenje, ki pa primirja skoraj gotovo ne sprejme, do kler Srbi niso zapustili Bolgarije,in šele potem se uda za mirovne dogovore, ko prodre bolgarska vojska na srbsko zemljo. — To poroč loje včerajšnja brzojavka potrdila, knez je odgovorii turškej vladi, da primirja neće, ampJc da mir sklene na srbskej zemlji, h krati je prosil turfiko vlado, naj pošlje s/ojega komisarja v Ru-melijo Se le potem, ko bo vojne konec.— Ruski časniki so zelo razjaijeni na Srbijo, oni pišejo: Srbija se hlini, kakor bi se potezala za sultanove pravice, da kak kos Bolgarije odtrga in sebi priklopi, ali Turčija brez dovoljenja velevlasti ne sme oi ene pedi bolgarske zemlje Srbiji odstopiti, životni interesi, veljava države i narodna čast Rusije zahtevajo, da Rusija varuje nedotakljivost bolgarskih mej, kakor lastne svoje. — Carigrajska konferenca se je 21. t. m. o tem zjedinila, da se pošlje v Bolgarijo turški komisar in da se imenuje mešana preiskovalna komlsja, angleški poslanec pa je stavil neke pridržke. Angleška vlada konferenco zelo zavlačuje, iz česar se vidi, da ima posebne namene.
V nemškem državnem zboru je bilo 20. t. m. poprejŠno načelniŠtvo zopet izvoljeno. Konservativna stranka je predlagala, naj se poslanci v državni zbor volijo za petletno dobo. 21. t. m. pa so Poljaki inter-peliraii zastran izganjanja avstrijskih in ruBkih podanikov iz Prusije.
Angleiko-birtnansk$ vojni bo skoraj gotovo k malu konec. 31. t. m. je stala angleška vojska uže pri Silamgi.
DOPISI.
Iz tržaške okolice* 23. novemh. — Sežanska čitalnica je z včerajfino veselico pokazala, kaj se more s združenimi močmi narediti. Obilo gostov je prišlo iz bližnjih vasi, kikor tudi domačinov. Iznenadilo nas je, da se je tamošnji pevski zbor v primerno kratkem času to<iko izuril, da je mogel javno nastopiti. Svojo na novembra: logo je častno rešil, kar priča, da so se posamezne pesni morale ponavljati. Prav tako je tudi kraški kvartet na burno ploskanje pesni: «Mi vstajamo*) in uLovsko* ponavljal, ter s tem pokazal, da je kos svojej nalogi, — Role vesele igre: «Bob iz Kiaoja*, bile so v pravili rokah, kajti go-snodičini Kacafura i Pitainic, k kor gg Cvek, Kante i Kosovel', pokazali so s izvrstne diletant^, kateri H č>st delali mestnemu gledišču. Tudi »pevčevo kletev« je t; os p. Štrekelj precizno deklamiral. Po besedi je bil običajen ples, katerega se je mladina do ranega jutra živahno udeleže vala, mej tem so se pa ostali pri kapljici izvrstnega terana i petji narodnih pesni zabavljali. V<em udeležencem ostane Sežanska veselica gotovo v prijetnem spo minu.	Opazovalec.
Iz Vipave, 20. novembra 1885. — Zadujič sem Vam pisal in omenil, kako -e pripravljamo zi novo volitev: Volilni i»n se bliža, tedaj, možje, na noge, ne dajte se sl^p ti in zapeljati od tacib, ka teri Vas love v mreže. Pridite tisti dan v ob Inern Številu in volite skupno prave pravične mož', da ne Ivho gledali samo, kako bode njih žep in trebuh polen, ampak
skrbeli za uboge in bogate enako, in delali na korist in blagost vsej občini. Kake imamo sedanje može in župane? bodi si v Trgu, posebno pa o Št. Vidskih hočem nekoliko spregovoriti in vsemu svetu njib po5t*nost pokazati.
Širokemu svetu, mislim, da je znana strašanska povodenj, z njo vred pa sto-riene škode, posebno po Vipavi in v Št. Vid u; koliko škode je povzročila povodenj premožnim in ubogim, tega popisati mi nI mopoče.
Takoj po tistej nesreči so se možje in ž upani obrnoli na vlado s prošnjo, da se pomore kaj z denarjem in tudi na Nj. veličanstvo cesarja, katera prošnja ni bila glas vpijočega v puščavi. Kmalo potem je prišel naS drživni poslanec gosp. A. Obreza, ter je pregledal nesreče in škode, povzročene v St. Vidu, v Vipavi, največ po zahtevanju sedanjega župana gosp. A.. UrŠiČa. Iz Si. Vida je gosp. A. Obreza prišel tudi v Trg; pa po okolici in v Trgu gosp. Obreza ni mnogo gledal. Pred kratkim Časom je prišlo nekaj stotin gold, od vlade, nekaj pa še potem od Nj. veličanstva cesarja, da se razdeli mej ene in druge po stanu in premoženju po povod-nji zadete.
Tukaj smo še le videli, kaj In kake može in župane imamo po našei bhženej Vipavski dolini, premalo so skrbeli, da bi se res po razmeri, bodi si premožnim ali ubogim ta denar razdelil, preveč so gledali nase. V Št. Vidu je župan najpo-prej za se skrbel, sebi izplačal nekoliko stotin, prav tako tuai svojega tovariša nh pozabil, za druge se le malo in za nekatere še celo brigal ni, da bi jim od tega kaj dal. Tudi v Trgu se je po enakem načinu zgodilo, vendar ne trdim, da si je tukaj naš župan za se kaj pridržal, le prav se ni razdelilo, preveč so dobili bogatini, ki se sami poprašujejo, zakaj in Čemu so ta denar dobili, srednje premožni in ubogi, ki so v resnici potrebni, pa so ostali popolnoma na suhem. Tedaj možje in župani! to ni pravica, aH je ona morebiti po pregovoru starih ljudi le še prti Bogu v nebesih?
Posestniki in vsi drugi volilcl, pozort
Glejte dobro in premisli naj vsak dobro, predno bo koga volil, da se izvolijo možje, da bodo res možje v besedi In dejanju in ne samo na papirju, da se bode skrbelo za blagostanje in koristi vse občine.
Po volitvl kaj več.
Eden, ki vse vidi in ve.
Iz tpav*ke doline, 24. novembra 1885. (lzv. dop.). — Na81 ljudje in občine zmiraj tožijo zoper prevelike troške, katere nam prizadevajo javne bolnišnice. Pa ne le, da gre denar Iz občin v bolnišnice, temuč gredo tudi iz dežele tisočaki za ti* s očaki, s katerimi se drugi mastć, namesto da bi vsaj v našej Gorici ostali in bi prišli tako vsaj nekoliko spet deželanom v korist. Trst si s tem najbolj pomaga, in zakaj? Zato, ker niso naše bolnišnice za nič. Ljudje ae jib boje kakor mesnice. Ako so bolni, raji hirajo doma, ali hodijo h konjedrrcem, ali pa v tržaško bolnišnico, kder imajo boljše ličenje iu boljšo postrežbo. Pa to kričanje in javkanje ne pomaga nič; občine naj se po Županstvih pritožijo dež- zboru, ki se snide 25. t. m. Ako on ne more prenarediti domovinske
E ostave, naj pa pr«išče in p-evravna naše olniŠnice tako, da se jih ljudstvo ne bo ogibalo, da ljudje, ki siopajo iz njih, ne bodo več tožili o sla hej jed', o nobsnej postrežbi, o slab-m in pomanjkljivem le-Čenju. Tako bodo zahajali potem naši ljudje v domače bolnišnice, bodo ceneje ledeni, nego v tujih bolnišnicah, mi jih bomo lahko kontrolirali in denar ostane v dežel*. Toraj občine nn noge I Pokličite ljudi in poprašajte tiste, ki so bili v bolnišnici, zakaj nočejo v drugič vanjo in pritožite se dež. zboru, ki se tudi zato zdaj zbere. Saj se je uže lani naš poslauec dr. Roje vestno za to potegnol, kakor se to vidi iz stenografičnega poročila dež. zbora, katero so gotovo vse županije vdohile, samo obžalujemo, d t je poročal dež. odbor tako važen predmet še le v zadnjej seji in tudi tak'at prav površno, kakor se vidi iz dr. Rojčeve interpelacije.
im Razdrtega, 20; nov. — (Izv. dop.)— V nedeljo 15. t. m. imeli smo pri fari v Hrenovicah redko slavnost. C. g. Iv. Slavec, prefekt v inalem semenišču v Trstu, rojen v Lipici in sin kobilarskega nadzornika na posestvu N|. Veličanstva oesarja v Skuljih poleg Hreuovic, imel je namreč novo Sv. roafio v firnej cerkvi. V krasno ozaljšano cerkev se je zbralo tol ko ljudstva, da ga ljudje ne pomnijo pri kukej drugej priložnosti. Po odpetem »Pridi sv. Duh* je govornik, preč. gosp. Janez L- gat, e. kr. gimn. prof. v Trstu in ob euem vodja v deškem malem semenišču, v daljšem govoru prepričevalno razlagal pokbe maŠnikov, njegove t-žave in veselo stran. Po pridigi je b In sv. maša, katero je gosp. novomafinik s krepkim in milim glasom prav spodbudno opravljal.
Ob pol ene je minola cerkvena slišnost in zbrali smo se pri poštenem obedu.
K D I N O 8 T
Napltnica prva po preč. gospodu dekanu iz Postojne veljala je sv. očetu papežu In prtsvitlemu cesarju, in druga novomag-niku. Napil je g. novomašnlk svojemu prvemu učitelju in dobrotniku, preč. gosp. Edvardu Legat u, c. kr. kaplanu v Lipici, ter domačemu gospodu župoiku in slednji premilost. Tržaškemu škofu in preč. gosp. novomaSoik premll. Ljubljanskemu knezo-fikofu i n tako naprej.
volj»RflZSli 8m0 " V Veier V n,j,eP8ej
17. t. m. je bil polar na Velikem Ubel-skem, nevarnost je bila velika, da vsa vas pogori, ker bila je burja in bifte v tej vasi so skoro vse se slamo pokrite. Zahvaliti se je le eneržljl g. M. Premrla in Jerneja PočkHja, ki sta brambo vodila in pa domačemu prebivalstvu, ki je junaško sodelovalo, da se je ogenj kraalo ustavil in da ni pogorela nego ena hiša in en hlev.
Občinski zastop velike občine Hre-novške, b katerej spada več vasi in tudi Razdrto, izvolil je 19 t. m. soglasno častnima občinarjema vis. gosp. dež. predsednika barona Winklerja in pa dež. vlade svetovalca, poprej glavarja in pravega dobrotnika nagega okraja v. č. gosp. Aniooa Globočnika.
Domače in razne vesti.
t Hale Ba*4Jaa. profesor vero-nauka na mestnej ital. gimnaziji, rodoma iz Kastva okolo 55 let star ter vrl hrvatski rodoljub, eden soostaoovnikov »Nage Sloge« in sotrudnlk pri tem listu veliko let, umrl je nocoj nekoliko pred polunočjo kar nenauoma v postelji za srčno boleznijo. Sinoči po 8 uri avečer je bil še v čitalnici prav dobre volje In se tam s prijatelji šili i ter se nekoliko pred 10 uro napotil domu. — Rajnki je bil, akoprem malo poznan, vendar še precej dober hrvatski pesnik in mnoge navduŠevalne pesni v Našej Slogi so bile iz njegovega peresa. Lebka inu zemljica 1
Zlata poraba vRojanu se je obhajala včeraj s posebno slov*snostjo. Starosta rodoljubov naše okolice, gosp. Josip Primožič, posestnik vRojanu, večletni oa-bomik polit, društva Edinosti, v poprejŠnej dobi in do leta 1872. celih 13 let mestni odbornik in deželni poslanec in nekaj časa «elo ▼ mestnej delegaciji delajoč, mož, kateri se je vedno krepko potezal za pravice okoličanov in bil z Nabergojem vred večkrat v važnih deputacijah do cesarja, ministrov in namestnikov ter je tudi pri zad-njej drŽavnozborskej volitvi predsedoval velikemu volilnemu shodu in svoje soro-jake navduševal, da volijo cesarju in narodu zvestega Nabergoja, ta mož je včeraj v svojem 71. letu še jako krepak obhajal 50 letnico svoje poroke se svojo jako pridno in izgledno soprogo Jožefo rojeno Marte-lanc Id sicer zjutraj z jako lepo cerkveno slavnostjo, popoludne v krogu svojih sorodnikov in prijateljev pri dobro preskrbe-nej mizi. Naj sprejme čestita dvojica tudi naša najprisrenejša voŠč la za srečo iu dolgo živenje I
Imenovanja. Za okolig« ces. kr. finančnega vo istva za Primorsko so bil imenovani: titularni kontrolor Nikolaj pl. Manzolini in pristavi Avgust Bidischin1, Friderik pl. Benigni in Ivan pl. Favento za davkovske kontrolorje, in praktikanti Avgust vitez Bosizio, Peter Stabile, Leopold Konič in Natale Vareton za davkov-ske pristave.
■sirski dež. zbor se odpre jutri v Poreču. Dnevni red prve seje je ta-ie : 1. Priobčenja; 2. Predložitev spisov, o katerih se bode imelo razprav||ati. 3. Imenovanje zbomkib zapisnikarjev in verifl-katorjev. 4. Volitev raznih odsekov.
Volilni shodi v okolici Shod volilcev I. okraja v Skednju v soboto, 21. t. m. je h i še precei obiskan; posvetovali so se možje o Kandidatu in se tudi ze ii-nili. Ker pa je še mnogo udov lokalnega volilnega odbora man|kalo pri posvetovanji, sklenolo se je, da ima biti v nedeljo 6. decembra zopet shol v Skednju in sicer popoludne oh 4. url v istih prostorin in se je dala naloga tajniku lokalnega odbora, da povabi v Hej0 s posebnimi listki vse ude lokalnega odbora. V nedeljo popoludne ob 4. uri pa so se zbrali udje lokal negi odbora za III. okraj v gostilni obrtriijsite^a društva v Verdeli. Pri vsem tem, da j" glede kandidata za III. okraj mej veliko večino volilcev le eno inenenje, sklenolo se je zara i odloŽenja volitev. <ta se lokami odbor za III. okraj še enkrat skliče skupaj in da še le pri priholnje| seji postavi kan didata.
V nedeljo. 29. t. m. bode imel volilni odbor za V. okraj dve seji, in sicer dop i-ludne po sv. tnaši v Bazovici v gostilni gospoda Urbinčiča, popoluine ob 4 uri pa u.i Opčinah v gostilni g. Malalana. Vabljeni so v8i odborniki in drugi rodoljub', iia se prav gotovo udeleže sej ah shodov, kedor more v Bazovici, klor pa ne more, pa na Opčinah.
A*Mrljj»ka vojna ladlja Na-renia p<»d poveljnikom korvetniiu kapi lanom Thewalt, otela ie 2G. oktobia lošinjsko 1 tilijo »Marietta C « gotove pogube
pred nosom Kobila. Vihar je bil tak, da bi se laaija bila gotovo na skalah razbila in hI vsi mornarji bili utonili, da se Krki ni posrečilo, ladije oteti.
Mlniftierftiiro Je ule odgovorilo na pritožno mestnega starešinstva zarad takozvanih konsortov ; potrdilo je ukaz namestništra, da se namreč mora vpisati onih 380 konsortov mei volilce še predno se bodo vršile nove volitve. Torej ne pomore nič vse tarnanje rudečih mestnih očetov. Ali kakor se sliši,še ne mislijo mirovati, ampak tožili bodo zdaj pri dr žavnem upravnem sodišču na Dunaju, pri katerem se nadejajo vsaj to doseči, da se za to volitev vpisanje konsortov odstrani. Pri takih okoliščinah ni pač mogoče soditi, kedaj se bodo vršile mestne volitve in kaj vse se še do tistega časa zgodi. Triaibe novosti s
Lakonski napadi. V soboto v noči so šli nekateri potrijotični mladeniči po ulici Lazzaretto vecchio. Nek Skabar, ki je bil tudi mej nj mi, pel je še precej na glas neko patrijotično pesen. Vesele mladeniče sreča «klapa» drugih srditih in jako rudečih mladeničev, izmej katerih eden po imeni VVeisel, brat onega We sela, ki je podpisan kakor odgovorni na nesrečnej «Salobirdi», potegne iz jeze zarad pa-trijotičue pesni revolver iz žepa in ga po cneri na Skabarja ; ali Skabar skoči hitro naprej, izbije Weiselu rerolver iz rok, zgrabi ga za vrat ii» ker je bila blizo straža, 'zroči ga straži, katera ga odpelje v zapor. — Prijatelji Weisel-a eo urno pete odnesli, ko so videli, da se Skabar ne šali.
Mikrobi nam Tržačanom ne dajo miru; mestni fizlkat je namreč te dni preiskaval mnoge vodnjake, in ker je nagel, da voda v njih ni zdrava, dal jih je zazidati.
Samomora. V ponaelek zjutraj se je v kampanji nasproti katoliškemu pokopališču p;i Sv. Ani s-* samokresom v usta ustre-Ijil krčmar Jmij Bizjak iz Sv. Ivana. Mož je obupal zarad finančnih zadreg. Sumi se, da se je zastrupil tudi nek 45 letni fiklu Anton Zucheta, katerega so našli v pon-delek zjutraj mrtvega v navadnej »jem-pergi v Androna del Buso«.
Policijsko. Policija je zaprla 24 letnega voznika Jožefa A., ker je svojemu gospodarju, g. Cazziola odnesel 17 gold. zaslužka. — Nek italijanski podanik, ki je tam stradal, pa prišel sem po kruha, je te dni na trgu stare mitnice na glas kričal proti Avstriji, vsled česar ga je straža peljala v zapor. V Italijo z njim I — 3i-letni fakin Alojzij C. je bil zaprt, ker je žugal drugim fakinom z nožem. — Branjevec Luka J. OSlet star, rodoma Kam-ničan je vtorek v prepiru neko nosečo Žensko na trgu stare mitnice tako ne-vsmiljeno brcal v trebuh, da je revici slabo prišlo. Policija je živinskega človeka odpeljala v zapor. — Policija je zasačila iu zaprla nevarnega tatu, ki je zadnji čas mnogo pokradel po Trstu, nekega 171et-nega postopača Antona N. rodoma iz Vipave.
Občni Zbor Štanjelskega vinarskega društva bo v nedeljo dne 6. dec. popold. ob 3 uri v Tomaji. Dnevni red : 1. Nigover predsednika, 2. Sporočila taj-nikovo,3. Sporočilo blagajnikovo, 4. Predlog predsedništva o nakupu zemljišč, 5. Nasvet vodje g. R. Dolenca s obdelovanji vinogradov, 6. Nasvet prof. g. E. Kramarja o napravi društvene kleti v Štanjelu, 7. Nasvet prof. g. E. Kramarja o kmetijskem tečaji, 8. Predlog predsedništva o društve nej knjižnici, 9. Nasveti posameznih. Ker so točke dnevnega reda važne in nujne, pr.Čakuje podpisani odbor, da se udeleže vsi udje zborovanja. Iste g. ude pa, ki še niso pečali opravilnega deleži za opravno leto 1885 86 opozorujeino, da to blagovole storili uo občnega zbora; drugače jih bode moralo ravnateljstvo izključiti v zmislu pravil g. 72.
Štanjel dne 21. nov. 1885.
Odbor.
Banka »Slavlja* sklenili je v mesecih julij,avgust in september t. 1. 23.791 novi ti zavarovanj /.a 26,147.045 gl. 3 kr. kipitah ter je zato prejela 483.895
77 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za Škod« plačala je v teh treh mesecih 280.932 gld. 93 kr. Denarni promet osreinje blagajnice iznašal je 2,763.602 gld. 50 kr. V posuj Imcah bilo je v tem času naloženih 403.310 gld. 99 kr., na zemljišča posoie-uib pa 593.79D gld. 10 kr. Gasilne brizgal-n:ce dob h so Štiri občine. — Ol 1. j t-ouvarija do 30. septembra t. 1. bilo je sklener.ih 50,027 novih zavarovanj zi 58,219.269 i-ld. 13 kr., ter se je UDlačalo zavarovalnine iu pristojbin 1,321.507 gld. 76 kr., izplačalo pa za Škode 533 634 gld. 21 kr. Samoupravna društva zi zavarovanje pokojnin postaj .j ) od dne do one bolj priljubljena. Dokaz temu je, da fit»-j.'jo do konci septembra 1835. že je 1302 člena, ki so skupno zavarovali 149.700 gl i. 90 kr. pokoj n in in žito obvezali se uplačati 534.524 gl I. 52 kr. ulog. — Tu il zastopniSm pokojninski fond se izdatno in bit 'o muož , kat ti koncem septembra t. I. im^l je že 56.241 gl t. 57 kr. premoženja, Urajcarska podružnica <Ma rodnega Domu* v LJubljani. P.ed nedavnim časom nam je b la prije-
tna dolžnost, pohvalno omenjati marljivega truda, s katerim se dosledno zanima narodno učit-djstvo zi zcraibo »Narodnega dnega Doma* v Lj ubij in i. Nehvaležno b: bilo ol nas ničeiar omenjati o jednakem zanimanji narodnega trgoTstva. V oskrbi narodnih trgovcev in njinovih pomočnikov ie užs 49 knjižic, krajcarskih in 9 deset-krajcar8kib.Ni li to jasen dokaz živega zanimanja, vrele n, da se ga spominjamo s toplo zahvalo.
Razposlanih je sedaj blizu 400 knjižic, razprodanih 18 krajcarskih. Pretečeni teden vrnila se nam je namreč 16. knjižica pod št. 2'i6 (poverjenik g. E. L. v drugič), 17 pod št. 175 (poverjenik g. dr. V. G.), 18. pod Š-.279 (poverjenik g. R. K. drugič), vse tri iz Ljubljane. Razun tega so posl ih nek-ter! gg. poverjeniki nekaj manjših na svoje knjižice nabranih svot. Njihova imena in številke dotičnih knjižic objavimo, ko do-Došljejo še ostale svote s knjižicami vred. Lepa hvala vsem.
(Denar In oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu blagajniku »Narodnega Doma« v Ljubljani.)
Siromaitvo profesorjev v Budimpeštu.
Profesorji budimpeštanske obrtniške šole uže pet mesecev niso dobili plače. Vsled tega so poslal i deputacijo k načelniku ogerskega obrtniškega društva, ki je gospode prav prijazno sprejel ter jim rekel, da ruu o tej zadevi ni bilo nič znano, prizadeval pa 8e bode, da se ta napaka k malu odpravi. Kdaj pa bode to »k malu«, Zakaj pa ne »takoj«? G. načelnik, kateremu ni bilo nič znano, mora *e strašno brigati za obrtniško šolo.
Nova luka na hvalinskom moril s*
napravi * Mibajlovsku, Ta luka bode za trgovino srednje Azije silno važna, toliko bolj, ker s* o t tod delajo železnice v prostrane dežele srednje Azije in se tako zveže Astrah;) n z hvalinskiin morjem.
Ital Umika trgovina — z otroki. Policija v Rimu je prišla na sled uovemu groznemu hudodelstvu. Zvedela je namreč, da je v Himu družita, ki je kupovala otroke obojega spola od pet do deset let, da jib je dajala beračem, ali pa pošiljala beračit ua lastni dobiček. V ta namen je družba imela večjo število opiavnikov, mej temi tadi žene in dekleta, ki 80 od časa do časa popotovali po provincijah in od ubogih prebivalcev otroke kupovali.Otroke so potem v Rim vozili in beračem dajali. Otroke so toliko dražje plačevali, kolikor več telesnih blb so imeli. Policija je takoj zaprla ude te družbe in dobila je tudi nekoliko otrok, ki ni30 bili Še prodani ter jih poslali roditeljem.
Književnost.
Knjige družbe sv. Mohor a. Vsacega rodoljuba mora v srce veseliti živo razcve-tanje le za Slovence sploh preim<-nitne družbe. Uže petindvajset let lomi ona kruh vede svojim družbenikom, razpoši-ljajofi vsako leto ogromno število knjig mej nje.Letos ob petindvajsetletnici pre-projenja te družbe in tišočletnici sv. Metoda, dosegi* je število druŽnikov, ki jasno kaže, kako se je f-lov. narodu prikupila, ki kaže, da v njem še tli iskra sv. vere in gorka ljubezen do svojega jezika in narodnosti. Ponosni moramo hiti mi Slovenci na to društvo, kateremu nI enakega nikder drugje. Poškočilo je število lanskih družnikov za 1088 tako. da je letos v društvu vpisanih 29.590 letnih in do-.smrtnih društvenikov.
Vsakemu zadnjih je društvo letos podalo šestero lep h knjig raznoličnega po-dučnega in zabavnega obsega za boren goldiuar. Ni nam j h treba posebno priporočati, ker napisane bo po naših boljših pisateljih ter se uže radi tega same priporočajo, razširjene so pa mej naš m ljudstvom v tolikej meri, da jih lahko vsakdo bere. Le nekoliko besedi hočemo spregovoriti na srce onim, kojl niso še društveni udi, naj i oni k temu prekorist-nemu društvu pristopajo, iz česar jim bodo prihajale mnoge koristi.
Mei leposlovnimi spisi, katere nahajamo v društvenih knjigah, ugajajo vzlasti dve povesti Paohne P.ijkove, koje spisi objavljeni vzlasti v listih »Zora« in »Kres«, so se slovenskim čitateljem prikupili. Gotovi smo, da bode vsak se zanimanjem bral tudi te dve njeni povesti: »Dneva ne pove nobena pratika« (v Koledarju) in tDora« (v Večernicab).
V povestih visokocenjene gospe Pao-line Pajkove se izrazujejo osobito plemeniti, gorki Čuti, ki te navdušujejo in ti srce nekako povzdiguj je, da se globoko zamisliš v to prelepo plemenujoča beri to; stavek za stavkom te vedno bolj zanima ter prešinja tu do solz. tam do smehljaja; vtopim se v mislih, ko č tam, tako globoko v zanimljive dogodke, katere zna ta cenjena pisatelj ca 11 ko vešče in polno-čutno risati, da ml, ko sem na koncu povesti, srce objame nežna milina, ki me navdušuje in plemeni. Tako blago, sočutno, tako zanimljivo pripovedati ve le nežno-čutno žensko srce.
Mi se iz srca radostimo, da se je g. Pavlina Pajkova odločila tudi za družbo
sv. Mohora pisati in z njenimi v tako živih barvah In lehkoumljivej besedi napisanimi povestmi družbine ude blažiti. Njene pripovesti gorko priporočamo vsakemu, ki kaj resnično lepega brati ie|i; z mirnim sercem lahko rečemo, da bode sč zanimanjem bral, Če ne druzega iz letošnjih knjig, vsaj te dve povesti vsakdo, naj si bode še tako poreden, kakor po novej Šegi izobražena Minka, ki je siroti Dorici toliko nagajala.
Sploh se pa po sin rti Jurčičevej, Podmilj-šakovej in lonejčevej tnalo dobrih povesti iruŽbi ponuja, kar je zeio obžalovati, ker osobito povesti prostejŠemu narodu dopadajo ter jih Želno prebira. Iu vendar imamo še sedaj mnogo pisateljev, ki bi lahko dobrih In družbi primernih povesti napisali, ki pa se za to malo brigajo. Pravično bi pa vendar bilo pihati za to prezasluŽno društvo, ki zastopa sedaj večino slovenskega na'oda in kojega knjige v mnogo tisočih iztiskih po Slovenskem romajo.
Primeren se nam sdi tudi Dr. Vo§-njakov spis »Proti žganju«, ki pa |e pre-kratek. Osobito to tehtno prašanje bi moral kdo v društvenih knjigah ŠirSe ohravnati in razložiti prostejŠemu ljudstvu zle nastopke, katere ta strašna pijača uči-nja mej njim. Priporočimo ga v pridno branje. Zanimljiva sta tudi spisa J. Pajka in J. Majcicet-ia, katerih eden odgovarja na prašanje: »Kaj ljudje na našej zemlji jedo«, dnjji pi: »Kako rastline zmrznejo in pozebejo« in pa drug nič manj zanimljiv in času primeren spis Dr. VoŠnjakaj • Zakaj p^Ša kmetski f-tni?« prašanje katero se je lelos mnogo obravnavalo po uvodnih člankih naših listov in o katerem na široko govori knjiž ca »Kmetom v pomoč«, ki fmo jo v svojem Čisu našim bralcem gotko priporočili. Res, da je to prašanje bolj za politične listove, nego za nepolitično književno društvo, pa ve idar se da i nno v nepolitičnem smislu obravnavati, kakor nam je pokazal imenovani Vošnjak, kl je uji več enakih spisov objavil. Enake socijalne, važne Zideve, ki v politi ko ne segajo, zelo so primerne sedanjim žalostnim tazmeram, da ljudstvo podučnjeio, kiko se more z lastno skrbjo pomagati,	(Dalje prih.)
Tržno poručilo.
Kava — cene jako trdne.
Sladkor — inenenje za to blago je vsaki dan boljše in gredo cene više tendenca najboljša. Navadni Pilet stane denes uže f. 24.
Olje in Petreije — cene jako trdne; tendenca prav dohrn.
Domači pridelki in žito — zanemarjeno; pri vsem tetn cene trdne.
Seno — dobro konjsko stane denes f. 1.40 1o 1.75. V obče še precejšnja kupčija.
Dunajska llorsa
dne 24, novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 40	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 82 » 7.">	•
Zlata renta......108 » 70	•
5°la avst. .... 99 • 90	•
Delnice narodne banke . . 872 ■ —	«
Kreditne de'"'ce .... 28u • —	•
London 10 lir sterlin . . 125 • 65	>
Napoleon....... 9 d —	•
C. kr. cekini...... 5 • 09	•
Kr. državnih mark ... 01 • 98	■
Valvazorjcva zgodovina:
■Ubre tle* Uerzoiriliuni*l4rain»
pe va izdava, dobro ohranjena in še triige knjige raznega zapopadka in raznih jezikov 80 naprodaj. Kje? pove iz prijaznosti
Uredništva.
1'oMlauo. *)
Poslednja beseda
gospodu J. Cotiču, začasnemu pristavu Da slovenskem oddelku kmetiškešole v Gorici.
Gospod J. GotiČl Da niste hoteli pri javnej skušnji proti meni polem'zirati, verjamite sami sebi, verjame naj Vi>m to kdor hoče. to da j z Vam tega ne veijamen. Pre tno s m jaz na Slap p išel ler tukaj Ik'turstvu učiti pričel, puščali so Vipavci sploh, brez i jen,e, rnztr> pri t napravi ci vi i i ua — lnl« tuošte po 0, 8, '•ia še celo po več dni na tropinah kipeti. Z dolg m kipenjem na tropinah so ;-e še ponašali, ako je eden tekel: »moje s ja 6 dni na tropinah kuhalo«, odgovoril je mera i sosed: »a moje se je pa ce ih 8 dni iti.«. Da sem bil jaz prvi. kateri sem puČel le 48 urno kipenje na tropinah javno Vipavcem priporočati, to ie gola istina, katero Vain more sleherni Vipavec potriiiti.
Proti komu ste t' rej pri izpitu polemiziral', ako ste 48 urno kipenje gr j li, ako ne proti meni? Ako se kako tielo tjraja ali pi hvali, pač se ne misli na materijal dela, ampak na vršitelja, oziroma pnporočitelja dela samega in naj se ga uže osebno pozna ali ne. Di je gospod Povše, predno sem jaz na Slap prišel, proti 48 urnemu kipenji govoril, ni m ne more res b ti, ker pred se ni ninče 48 ur d-Žil
•) Za takove Članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon vuluva.
Ured.
' ' ' - J 'A
EDINOST
ni, ampak 6 8 ali še več dni. Kar o patentu govorite, to je gola abotnosf. posp. Cotič. katere se srueste sramovati. Vse. kar pišete o tem, kako daljše ali krajSe kipenje belega mošta na tropinah na mi-lobo vina vpliva, pretdem popolnoma, kajti vpozarjate me na reči, katere sc meni nže popolnoma znane bile, ko Vi morebiti na kipenje in oioologično stroko sploh riti mislili niste. To Vam pa vender povem, da je prav v kmetijstvu prava akomodacija gospodarskega postopanja mero-riajnim razmeram čestoknt več, veliko več vredna, nego najkorifejični teoretični nauk>, še tako vestno izpeljani.
Kar Vi, grspod CotIČ, o mojem, v 4'i. Številki «SoČe» ponatisnenem članka pi-gete, to je pa kar hudobno. Jaz sem v tem članku slavno slovensko občinstvo na veliko sleparijo opozoril, katera se vsled prekanjenosti <«hrvatskih lifutev in pomanjkljive naše postave v našem vinskem trgovstvu godi, Vi pa ste ae upali javno izreči, da je vsemu temu to krivo, k*r jaz •vina prav ne napravi jam. «Napravite dobra, mila vina, lepe barve, in ne bo se Vam bati konkurence hrvatskih Čifutov. Tako pišete od besede do beseae Vi, gospod GotiČ. S tem priznavate hrvatska *Hjutska vina* \a dobra, mila vina, lepe barve, naša pa xa nasprotna. Ali je to pošteno od Vas? Vsak Čitatelj bo moral pritrditi, da zlobnost kaj hujšega ne more potrditi.
Naša — šolska — vina je pohvalil sam presvitli cesar o priliki razstave v Ljubljani. Njegovo veličmstvo je pokušalo ove sorti Šolskih vin, črno in belo. PohvuM je oboje, o belem se je p» cesar š' posebno izjavil: «Das ist ein vorzUglicher Wein, meine Herrn, den empfehle ich ihnen. ich werde nicht nur dieses Gldschen leeren, sondern mir noch eines geben lassen».
NaSa šolska vina so dobila leta 1876. velko srebrno svetinjo pri razstavi v Mariboru, J.ta 18S2. v Trstu. In Vi, gospod Cotič, si upata o naših vinih, katerih niti Se kušali niste, tiko javno pisati??? Pater G reutf rje v pfu| j* pač še dosti premil izraz za označenj« takega postopanja. Gnjus1 s* mi, Vam še dalja odgovarjati, pa strokov* njaška čast, katere skmniti nikomur ne pripuščam, veleva mi to le:
Na Vaš odgovor ad 1. Najzainji kmet bode vedel, da ne more na dobroto vini. listo in golo nič vplivati, ako se I elu grozdje, — čisto surovo groz ije — pred zrnasti in potem še le kaj oroblja. ali pa ako se narobe postopa; kajti oboie delo e pri največjem bedn|i grozdja, z 4 delalci v treh urah končano, ako se tako postop «, kak or se pri tem delu v Klosterneuburgu, Mat i horu, St. Micbelu, na Slanu in sploh po vsej vjnorodnej Nemčiji, Franciji it J. postopa, da se namreč najprej grozdjo iz-inasti — v Klosterneuburgu in vsej lNem-ćijt nže v vinogradu !l! — ter potem še le na žicnej mreži z pomočjo lesenih grebelc, ne pa dlani rok oroblja. Tako nerodno, pre-okorno postopanje, kakor se pri tem dHu na Gorlškej kinetiškej šoli vidi, ne nahaja ^e z lepa še kod drugod.
(Konec prih.)
g	SLOVENSKI	B
I tržaški aimanak ®
IL£T hd
izide v naštj tlakami te dni, to je ve- ^ lik i pola. da se pribije na zid, na njej lal se nahajajo vse	(x[
važnejše firme Trsta lip]
o ivt tniki, zdravniki, konzuli tujih jnLi vlad, poštne tarife, vozni red po morju in po železnici, koltdar zu 1886, šku!a za kolekovaoje in sploh vse, kur more zanimati take, kateri imajo posla z Trstom.
Almah velja le 5o soldov
in kedor ga hoče imeti, naj ga precej naroči.
m ffd
m p
liii iiJ
Riunione Adriatica di Sicurta
v Tr«lu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah
6lavnloa in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvo	gld. 3,300.000-
Reservni fond o<i dobičkov > »36.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Živlienje » 150.000'— Reserveni fond za pokritje
premikanja vrednostih efektov 161.500'— Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780'36 Reserva za škode	• 267 601 -
V portfelja: Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . • 16.934.H8 o7 Skupni znesek v:, h škod plačanih od I. 1838 do 1883 gld. 114,949.847 01
Urad ravnateljstva '24—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej šibi)
Odlikovan na rastayi 1 1882.
Anton Donne
kroju 8
piazra S. Catterina Nro 1 prvo nadstr priporoča Re slav. občinstvu.
Obleka
po najnovejšem kroju, importacija najfinejšega avstrijskega in inoatran-akeua blaga	4—
najnižje oene.
Pnffl'ivitm nauk* ln moliti«.
* P i * li i |tj jjb lll0ra Zliatl k,,or hoče prejeti sv. birmo, sv. poko-o, sv. ob-najilo. in sv. zakon, zova se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva pu 4 nove.
Ozdravit mogu pomoću naše sviet-ske, zacionulriH i sjugame metode oni, koji boluju na živcih padavici, želui'cu, živčanom zujenju u ušesih, ubadjan ju ušesih, ko; slabo čuju, koji trpe od glavo-boglie migrene, bliedaći i slabini. Kod bolestnih na pluć h i nedihu postigli sm<> poslie č. tvero čednog l'tšenju najčudnovatije uspjehe. Molimo, da da pošalje točan opis sa markon za odgovor na
ta .HaU'ltiir^ (austrijn)
l\'l Ikl'ml'li Je	bil/trte bržanske
mi |JI UUclJ po j k » iiitRej ceni. Keuor jih hoće kupili, < bi ne naj se na
L. u v r o d e r 1 n č i Č-n
V L 'OI) poley Hirm>nj,
Zdravilni plašler
Marijaceljskc
žclodcćne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo l>ri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive do-broteje posobuo v -liv njihov pri net<ično«ti, slabosti želodca, ako z prla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-ncni kataru, porečiče (rzavcU pri preobilnej jvo-dukciji slin, rumenici blu-vanjiincnju.su, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zabusuhji, preobiinosti jedi in pijač v Želodcu, proti glistum, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena Ktuklenicl je z nakuiom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angelju variiu«	21-52
1>. Bi*ady Kromslcr, Morava, V Trstu jih pa dobito pri leUarničarju .1 Seravalio blizo starega sv Antona.
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Še tako zastarana in kronična in tudi take, ki s > se uže spr-menilo v raka, ustavlja Še iaKo močan gluvobol, vso bolečine živcev in revma-tizna v zplobah, čudelno pomaga <r ool^či uh materinskih i. t. d. ~A> letna skušnja z izvrstnim usnehom, kakor razvidno bo neštev Inih Gpričulin, kateie se morejo pokazati vsakemu — d obira se le v le kur ni 10—24	RovIm, Corso št. 47.
fišSisssaiiisšEsaisa
Nič
vcc
Prsni čaj
napravljen po lekarnićarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj. tuko trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročilu, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk, zdravnikov.
Ta čaj j i sestavljen iz sumili rastlin in čisti kri ima dob-r okus in velja en fcavoj za M dni ««> n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile 'is pres/euje života in proti mudrom* iz soka neko pos.-bne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd in &e lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijelo. Stan Škatlja volja :<(» Mold	10-24
P 1 a S t e r In tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom In debeloj koži — ceiiu 3 plaštrov za kurja očesa SO Noldov. — Ena stuklenicu tinkture /i0 soldov.
ledina zaloga v Trstu v lekarni it o v i s, Gorici v lekarni C r i s t o f o 1 1 e 111 in Pontoni i v Ajdovščini v lekiirni G u g 11 e 1 m o
V tej lekarni govori s° tudi slovenski,
Podpisani nfznanja p. n. obSins'vu, daje odprl v ulici Barriera vecchia Št. 8.
Trgovino z dežniki
z bopato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčn ke.	10—21
Giulio Grimm.
Švicarska
ICOKOLADA
Neprodirne proti mrazu in mokroti.
Samo 2 for.
Novoiznajdene, nujbol.šc gostotk.ine in goiki
BURGER JACKE.
Ni nič boljšega, trpežnejiega, cenejšega in prtleinejšega od teli novo iznaj denih praktičnih meščanskih jnpičev za gospode in dame, dečke in deklice, katere je mogoče v iebiti v sivi, ruja-vi, teinno modri in črni barvi in so bile o i vseh oblasti priznane radi.
1.	«vitkosti po vsakim telesu»
2.	cdrženja istomerne doplote».
3.	"Prihranjenja druzih dragih oblačil»
4.	V ceao. trpežna, lepa moderna obleka».
Kdor nosi jedn «me§čanski» jopič je najboljše obvarovan za zimo proti mrazu, zategadelj bode gotovo vsakdo rad izdal muli znez^k, kajti s tem varuje lastno zdravje. Vfobivajo se tudi:
I300zimsk'b merino-volnatib spod njih hlač vsake barve za go^node in dame I. kak. for. 140, II. kak. po for. 1'20.
IOOO parov močnih in gorkih nogavic; za 3 pare samo for. 1 90.
1'tSO narov močnih, gorkih, kratkih nogavic za zimo; 3 pare sumo for. 140.
1IOO ženskih spodnjih snkenj triko«, mo^ne in gork«* kot koiuhovjna z krasnimi 3—5 prožnimi hordurami in francopkiu« obrvom; poprej 5 for. sedaj samo for. 170 Elina razproduja, ki pošilja tudi po nnštnem povzetju pri
RABI NOVICI
Beč. III. Hintere Zollamtsstrasse 9
Veliko pozornos:
zbujajo povsod v najboljših dunajskih fabrikah tkanin izdelovmie in po nu-vodu najvišjih zdravstvenih oblasti iz
volne, narejene gostotkani in modni
zimski jopiči
za zavarovan e zdravja.
Moji jopiči za obvarovanje zdravja so najgorkejša in najzdrayejša obleka,
ker; 1 Ohnmć isl-su primerno gor-koto; 2. Varuj.jo telo pred preElft-j'-nj'-m kajti posuši pot, ki se po njem nareja; 3 Podajajo se po vsakem telesu, ter so 4 Izvenredno praktični, pri ravni in v cen<">, ker stanejo le 1 for. HO nove.
Vsukteri, kojemu je lastno zdravje mari, nuj ne pusti te prilike, si jeden jopič naročiti, ker je boljši od vsako d-iitfe zimske obleke. Naroči so nuj prve kakovosti samo pri
I, \VieniM' Ciiminissioiis- uiid Exportirpsrhaft
Wien, IM. Kolonitzgasse Nr. 8.
Pri naroČltvi zadostuje povedati, j«li «o hoću velik, srednji ali majhen jopič. — Pošilja se tudi po poštnem povzetji,	3_o
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastili sa dnkreiom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Lniraro Br l.-A.
Ovuj likver, koji se uzimlje mješan su vodo m, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vitalnih bo-kovah, imajudih zdruvotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u žeiudcu i kod probavlja-judih organah; nadalje čisti krv izpravljajuč slabinu i tromost 1 pospj^šujnd tek. On čisti polapano, uniŠtuje gljitte ublažujući kroničke hrapavosti jetarah. slezena, umanjujući sve malo po tnalo zastarjele bolesti hemoroidah.
Uzme li se likera danomice. Čuva od otrovnih miazmuh, proizviručih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan lip k proti groznici i proti koleri. lčinji
Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj strnci jest. što oslobadja ljude odane srf'bi i pokutije-nosti od škodnih posliedlrah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi frm likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini zadovoljnim, probudjenim i svježim za svoki tad.	16—13 Da se olahkoti kupovanje obćinstvu gospodar tvornice otnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavinah i rakijainloah.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per oommerolo ed Industria
VERSAMENTI IN CON I ANTI
Banconote: 3 °/n »tiBuo interesiB verao preavvlto di 4 giornl 3' |» » » » > » 8 •
3'|, » » » • » o 30 »
Per le lettere di versamentn attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrento. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seeonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °|n annuointeresse versopreavviso di 30giornl 3[|4» » »	n	„ » 3 meti
3l|g •» » • » »6» Banco Giro: Ban onote 2V,*/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoll, Lubiana, Hermannstadt, Irms-t^rufk. Graz, Salisburco. Klagenfnrt, Fiume A gram, franco s pese. Acquisti e Vendite
dl Valori. divise o incasso c.oupons 1/t°/0
Antecipazioni
sopra Warrant» in contanti, interesso da con-venirsi.
Mediante apertura di oredito a Londra K'/o provvipione per 8 mesi. » effetti 0°/o interesse annuo sino 1' iniporto di lOUO per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883	18 -42
Resnica traja najdaljše.
Kupil sem na nekej dražbi vso zalogo neke imenitne tovarne plaht za hišno rabo iu za konje in to ine sposobljuje, da morem prodajati po lo for. 1*§0 komad lepih, del elih nepokončljlvih
KONJSKIH PLAHT
te plahte so 190 centimetrov dolge, 130 cmtiin. široke z ruznobarvanimi bor -urami i debele, kakor diskn, torej ^ -^dk^T— liepokončljive.
• ^TIMBBb Odpošlja se le proti pred plači ali pa proti povzetju Vsaki da u se te plahta razpošiljajo po vsem svetu in so povsod priljubljene ker rabijo tudi kakor po b-ljsko poerinjalo in so poprej stalo vič kakor Še Hikrat toliko. Adresa:
Exportwaarenhaus «zur Austr a»
Wien OberdOblin, Mariengasse 3i.
V lustnej hiši.
Oporni ■i* Ker se od mnogih strani poskusa, da bi so ljudstvo zapeljalo po pona-rejenju mojih nainanil, opominja s- s tem vsHcepu da kakor redna in solidna hiša znana flrma «Exporthaus Austria. nema nohenih nodruzuic, ampak da ima svoj edini sedež v noltlin^-u in da od tam blapo razpošilja na vse kraje sveta.	7 — 12
I.HHliiik drufttv^ . KDINO^T« —	|r» onL'ovorni urmlriicr VIKTOK DOLKNC
Nov* tisKarna V. DOLKNC v tr«s,