Natisov 15.000. ^Slajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. KmfoklMiroCnina velja za Av-itrijo: za celo leto :"a" k 3 krone, za pol in četrt teta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo teto; za Nemčijo stane M celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; -1 za drugo inozemstvo se Kčuni naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v [Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. isnega I ipodov io dnij -antira! •a bala brad« Štev. 9. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Hi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vt strani K 40, za •/< »Irani K 20, za '/, »trani K 10, za >/n strani K 5, za >/« strani K 250, za '/.« strani KI — Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 2. marca 1913 XIV. letnik. . Balkanske vojne in zmešnjave. itrijsl i da j jljšem ičo bojiščih položaj nespremenjen. — Rumunsko-bulgarski spor velevlastim izročen. — Dogovor med Rusijo glede demobilizirala. — Upanje za vzdržanje miru vedno večje. Prave bitke med bojujočimi se narodi na alkana hudi mraz ne dopusti. Tako je položaj na polotoku Galipoli, pred Tšataldšo in zlasti pred »epremaganimi trdnjavami nespremenjen. Tem- I I! ridneje delajo zdaj diplomati ob zeleni mizi. Posrečilo se jim je za trenutek veliko vojno nevarnost med Romunsko in Bulgarsko prepre- iti; res ta spor §e je izročil velevlastim, ki ga jhočejo presoditi in potem svoj nasvet podati. ostalem velevlasti še niso prišle niti korak {naprej. Najvažnejša vprašanja, zlasti glede mej ive Albanije, so nerešena. Vendar pa prihajajo Točila, da je prišlo med Rnsijo in Avstro- )S6S )grsko do nekega sporazuma, po katerem se hode rezerviste ob meji v Galiciji domu poslalo. blizu i TOpoii strjena ta vest še ni. Ali splošno se čuti, d a n on iian je za vzdržanje evropej- i n il ft|«' eupanje za vzdržanje kega miru za nekaj boljše pravičenejše. Morda nam v spomladi endar ne zašije krvavo solnce velike vojne . . . Adrianopel. iKI ID Jar. 0 Pesn in IluS, esnica iponf trajno X' ( Vkljub petokom krvi je boj okoli trdnjave >r.' k kdrianopla naravnost krasen. Vsi dosedanji ! 9 Strastni poskusi Bolgarov in njih srbskih zaveznikov so bili brezuspešni. Turški zapovednik . jkri-pašas svojimi nevstrašenimi boritelji ^s™p8e brani kakor lev. Svojo jezo nad krvavimi f»li* neuspehi hočejo Bulgari zdaj z zverinsko brez-f*|Jiobzirnostjo poplačati. Zato obstreljujejo brez ------vzroka in namena zasebne hiše mesta, cerkve, ■""»šole in bolnišnice. Pomagalo jim to seveda prav »}al nič ne bode. Dopisnik francoskega (torej Tur- posti K; I i h H K i h 6 K <«-M, 1 kal 7 K; I le m fj Dan žalosti. Spomini na 20. februar 1790, to je smrtni dan cesarja Jožefa II. Bilo je dne 20. februarja 1790. Jutro se je pričelo komaj mračiti, debela megla je pokri-"bUiii! va'a zenuJ°> katero je rosa zimsko pobarvala. i, i Druge dni je še ropotanje velikega mesta na Dunaju počivalo, ali danes je vladalo že življenje po cestah mesta, čeprav se je dan komaj začel. Tisoči ljudi hiteli so po ulicah in vsi skoraj so imeli en cilj: cesarski grad. Tesno so ljudi po dvoriščih grada drnnjali; vkljub množicam se ni culo ropota. Le malokdo je iz-pregovoril besedo: samo šepetalo in žalostno z glavo kimalo se je. V vseh obrazih se je videlo. da ni stanovalo veselje v njih srcih, marveč da c, Mitjih je pretresala bolest in žalost. Natlačeno pol- bl.tii rim. talili« 6 K;s i 12 S . Km Nr. del, ika, za £ dobi ia D na so bila gradova dvorišča. Mnogo jih je čakalo že celo noč na poročilo o „ ljubem cesarju Jožefa." Ta je ležal zgoraj v svojih dvoranah bolan, težko bolan, in govorilo ae je, ča ga ni i več rešiti in da „mora" umreti! — To grozo- I vito „mora"! kom sovražnega) lista ,Matin* brzojavlja iz Adrianopla : Od 3. t. m. sem napravljajo Bulgari obupane a brezuspešne napade na Adrianopel. Mesto bombardirajo brezsrčno in nepotrebno. Konzuli so proti temu nepotrebnemu bombardiranju protestirali. MeBto ima dovolj živil. Šukri-paša in njegovi vojaki branijo trdnjavo junaško. — In vse to krvavo klanje nima danes več pomena ; kajti, končno bode vendar Evropa odločila, komu naj, pripada Adrianopel. Skutari — nepremagan. Kakor Adrianopel stoji tudi trdnjava Skutari danes še nepremagana.. Danes je gotovo, da brbi in Črnogorci nimajo moči, da bi teh par tisoč turških juna-kov v njih skalnatem gnezdu premagali. Kralj Nikita prihaja do konca svoje slave, — vso njegovo jamranje v Petersburgu in na Dunaju je zaman. Strohneli prestol Nikite se maje in vsak hip se zna podreti. Že se pojavljajo črnogorski velikaši, katere je Nikita svoj čas v ječo metal, katerih očete je pomoril, da si postavi na glavo kraljevsko krono. Preje bode Črnagora last nove Albanije, nego Skutari črnogorska last. O tem se danes ne more več dvomiti. Tudi z junaškimi pastirji, kakor so Črnogorci, se ne da moderno trdnjavo z izurjenimi vojaki premagati. Poroča se, da je tudi že Rusija izjavila, da naj Skntari novi Albaniji pripada, črnagora s svojim Nikito je torej v vsej tej vojni slabo odrezala. Lakota bode zadušila njeno „slavo" in „trinkgeldi" evropejskih vladarjev bodejo Nikiti komaj par „krenvirštlov" prinesli. Vse je „fuč" . . . In zdaj je čakala množica na besedo tolažbe, na odrešenje od bojazni; saj ni mogla in ni hotela verovati, da bo njega izgubila, njega, ki je tako brez vsacega ponosa tudi z najnižjej-šim občeval, ki je častil kmeta in rokodelca, ja celo visoko spoštoval, za katerega besede „dru-hal" ni eksistiralo in katerega srce je tudi za zadnjega svojih podanikov sočutno v ljubezni bilo. Zdaj so pričeli močno drenjati pri stopnicah, ki vodijo v cesarske sobe; visoki dostojanstvenik prihajal je počasi po stopnicah. „Ekscelenca, gospod general", vpili in prosili so ljudje, „kako gre cesarju?! Prosimo, potolažite nas! Kaj ne, da bode cesar zopet ozdravil?!" Ko je videl general globoko bolest zbeganega ljudstva, potisnil je pretresnjen roke pred obraz in je zaihtel. Ljudje so razumeli te solze in — BCesar umira!" je šla žalostna vest od ust do ust; v glasnem joku se je izražala notranja bolest. V eobi cesarskega grada pa, kjer je boril Jožef II. zadnjo in najtežjo borbo, vladala je najglobljejša tihost. Tu je ležal z zaprtimi očmi Albanski kongres v Trstu. Dne 1. marca se bode vršil v Trstu kongres poklicanih voditeljev Albanije, ki bode glasom poročil o sledečih točkah razpravljal in sklepal: 1. Kongres zahteva na podlagi zgodovinskih pravic albanskega naroda uresničenje neodvisne in samostojne Albanske države. (To so evropejske velevlasti v principu že priznale!) — 2. V Albaniji in izven nje živeči Kucovalahi (rumunske narodnosti) zahtevajo, da se združijo z Albanijo; kongres jemlje to na znanje. — 3. Kongres ve, da so velevlasti kot temelj prosto Albanijo sprejeli; provizorična albanska vlada je v sedanji balkanski vojni varovala brezstran-karstvo; zato pa zahteva kongres, da so krvava vojna v Albaniji neha. — 4. Kongrea„ sprejel bode tudi odločilne sklepe glede oblike vlade v novi državi Albaniji. „Fremdenblatt" o položaju. Glasilo našega zunanjega ministra „Frem-denblatt" prinaša velezanimivi članek, v katerem se sicer izraža nado, da se bode mir vzdržal, čeprav na drugi strani še ni nobeao važnih spornih vprašanj rešeno. List povdarja, da se evropejske velevlasti z vsemi močmi za vzdržanje evropejske-ga miru trudijo. Vsledtega je splošna napetost, ki vlada zaradi balkanskih dogodkov zdaj že 4 mesece, nekaj ponehala. Ali drugače še ni nobeno perečih vprašanj rešenih. Tako še ni boj med Turčijo in balkanskimi narodi končan in odločen; pa tudi bulgarsko-rumunski prepir se je sicer zavlekel, ne pa odpravil. Ravno tako se Še ni doseglo no- in komaj vidno je dihal. Vzel je že slovo od svojih sorodnikov in zvestih, ki so molče v sobi bivali. Ob oknu stal je njegov mladostni vnuk Franc, v naslonjaču pa je sedela grofica Kinsky in stiskala robec pred oči. Zdaj se je pripognil telesni zdravnik glo-bloko k bolniku in pogledal v njegov bledi, upadli obraz; čimdalje je gledal, temresnejše so postale njegove poteze. Potem je prijel cesarjevo roko in potipal Žilo. Vsi pogledi navzočih so viseli na zdravniku. Ko je ta roko izpustil, zmajal je žalostno z glavo. Zdaj je odprl cesar oči in vsi so stopili k njemu. »Veličanstvo ste dobro počivali?' vprašala je grofica Kinsky. Lahki nasmeh je bil odgovor. »Poskusite naprej spati, Veličanstvo; to Vas bode okrepčalo!" menil je telesni zdravnik. „Jaz bodem kmalu za vedno spal; zdaj ni časa zato, zdaj hočem še gledati!" dejal je cesar s tihim glasom. Njegove oči so srečale zvestega Haddiga, kateremu so solze neprenehoma v belo brado tekle. »Ljubi moj prijatelj, ki ste me videli v živ- 8tratJchill'ova grenčica iz zelenjave nrfli«n Vllnill gCAiAnlsiir in najbo,i usPešnih korenin. Straaohill'ova grenčica iz zelenjtf"' je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših ■*** C* W »*«*»«« AOICUJOiW ,5!^ tega pritnano najboljši želodec okrepčujoči prebavni Iker. f*00 bene edinosti glede obmejitve nove albanske države (in v tem leži ravno glavna sporna točka med Rusijo in Avatro-Ogrsko! op. ur.) Ravno tukaj se kažejo velike razlike mnenja. Premostitev teh nasprotij je tembolj težavna, ker je Avstro-Ogrska že itak dovolj dokazov svoje popustljivosti in miroljubnosti dala. (Res je! ko bi naša vlada proti Srbom in njih podpihovalcem takoj od začetka malo ojstreje s sabljo zarožljala, pa bi bili že davno na bol-jem! op. nr.) To si je treba pred očmi držati. Prezreti pa se ne sme voljo do mira, ki ste jo ruski in avstrijski ministeraki predsednik izrazila, inkipomirovalno vpliva. Tako obstoji upanje, da bode sedanja kriza brez nadaljnih resnih zmešnjav mino-1 a. (Posebno sigurna vlada torej ni, da se bo mir vzdržal! op. ur.) Izboljšanje razmer med Avstro Ogrsko in Rusijo. Štiri mesece traja že grozovita napetost med našo monarhijo in Rusijo, katere zahrbtna politika je vedno napad na habsburško državo pripravljala. 0 troških te napetosti bodemo davkoplačevalci šele pozneje culi, a lasi se nam že danes lahko ježejo. Zdaj prihajajo resna poročila, daje ta napetost deloma ponehala in da smemo na mirno rešitev vseh sporov upati. Bržkone kot posledica osebnega pisma našega miroljubnega cesarja na ruskega carja izjavila je ruska vlada, da b o-de razveljavila posebne vojaške odredbe ob naši meji v Galiciji. Obenem bode tudi Avstrija del svojih pod orožje poklicanih rezervistov od ruske m ej e domupo-slal a. Poroča se, da se bode to so-boto dotične odredbe v Peter s-burgu in na Dunaju razglasilo. Na ta način je pričakovati, da pride V par dneh 22.000 naših rezervistov od ruske meje zopet domu. S tem je že mnogo pomirovalnega storjeno. Upati je, da se ne bode namesto domu poslanih nove rezerviste pod orožje poklicalo. Žalibog pa zlasti glede Albanije razmere med našo in rusko državo še vedna niso pojasnjene. Čakajo nas torej še hudi dnevi napetosti in naša bodočnost ni preveč rožnata. To je gotovo, da Avstrija nikdar ni hotela velike vojne. Ali njena potrpežljivost in njeno odnehanje ima tudi svoje meje. Ob srbski meji seveda ostanejo naši rezervni vojaki še naprej na svoji strogi Straži. . (Zadnja poročila zopet trdijo, da se tudi od ruske meje rezervistov še ne pošlje domu!) Politični pregled. Vojaške zadeve. Kakor poročajo vojaški listi, zamore se letos izjemoma neaktivno moštvo, ki se pokliče v časa spomladnega nadomeščanja, da se pokrije odhod iz prezenčnega stanja, — tudi pred 1. aprilom pod orožje poklicati. Od finančne straže. Iz Gradca se nam poroča, da se letos na Štajerskem bržkone ne bode sprejelo nikogar k finančni straži in da so torej tozadevne prošnje nepotrebne, ker bi se jih moralo odkloniti. Občinski sleparji v Poli so stali i? dni pred porotniško sodnijo v Rovignu. Porotniki so pa vse te laške gospode oprostili. Državno pravdništvo je vložilo ničnostno pritožbo. Revolucija V Mehiki. Poročali smo že v zadnji številki, da je prišlo v Mehiki zopet do krvave revolucije, ki še sedaj ni končana in ki bode končno le dosegla, da združene države Severne Amerike v spor posežejo ter Mehiko — pogoltnejo. Sedanjo revolucijo vodi Feliks Diaz in, kakor vse kaže, s krvavo brezobzirnostjo ter uspehom. Vladine čete so bile večinoma premagane in predsednik Francisco M a d e r o je bil vjet ter v poznejšem boju ustreljen Revolucijski boji so se vršili večidel v glavnem mestu Mehiki samem. Kakor znano je Mehika federativna republika, ki združuje 27 držav in šteje skupaj čez 15 milijonov prebivalcev. Do notranjega miru in gospodarskega raz vitka država še vedno ni prišla. Tako je, kakor da bi plavala čez to državo usodepolna senca nesrečnega cesarja Maksimilijana . . . Kitajska cesarica-vdova umrla. Is kitajske prestolice Pekiug se poroča, da je cesarica vdova Tzehi Jebonaica umrla. V politiki bivšega kitajskega cesarstva je igrala važno vlogo. Dopisi. ljenje vstopiti; tega pač niste mislili, da bodete tudi priča mojega slovesa?" Globoko obupan padel je sivi general pri postelji na kolena in prijel suho roko cesarjevo ter jo pokril s poljubi. „ Veličanstvo bodete ljubljeni in čaščeni v blagor narodov še živeli, ko bode stari Haddig že davno v grobu počival!" BPustite žalostne misli, Veličanstvo, in glejte veselo v bodočnost!" prosila je, tudi grofica. „Zakaj varanje, ko nosim vendar že gotovost v prsih! — Smrt, ona me ne straši! Kaj je bilo moje življenje? Nič kakor kratko sanje, ki se mi je lepo zdelo in ki mi je odhitelo, predno me je mladost popolnoma zapustila!" /Nnnrei Drihodniič.} Sv. Urban pri Ptuju. (Tukajšne šolske zadeve.) Veliko čez deset let se tukaj že namerava zgradba nove šole (ali šolskega poslopja.) Da pa še do sedaj do izvršitve te važne in potrebne reči ni prišlo, so le veliki nasprotniki zakrivili. Kolikor se je v tem oziru že potrosilo in sicer za plane, komisijone in drugo; že celo za kamen se je 100 K. kod are izplačalo; kjer pa je zgradba šole izostala, je ta denar v suho zapadel. Da se bo šola zgraditi morala, proti temu je vsa zoperno3t zaman in zastonj; glavna reč je pa ta, da bi se pomislilo in pregledalo, koliko Urbančani pri temu škode trpijo in sicer za kolikor ceneje bi se šola samo pred desetimi letami, ko je še z eno besedo vse bolj po ceni bilo, zgradila; koliko več pa že moramo danes računiti in kam bode še prišlo, ako še se bode ta reč na daljše odlagala! Kdo je tega kriv? Lahko se odgovori, da nihče drugi kot nasprotniki, kateri ne premislijo, da sami sebi in vsem Urbančanom veliko škodo delajo. Narboljše bi bilo, ako bi Urbančani od onih nasprotnikov odgovornost in povrnitev zakriv-dene škode zahtevali. Daljše se bode zgradbo šole odlagalo, večji bodo stroški, kjer se cena vseh reči od dne do dnova zvišava. Omeniti pa se še mora, da, ako šola vendar enkrat do zgradbe pride, da se naj to v ozir vzame, da se šola tako praktično priredi, da bode taista za dalj časa popolnoma primerna in da ne bode čez par let spet razširjenja potrebna, kjer bi so Urbančanom tako, kakor se je sv. Lovrenčanom v slov. gor. prigoditi znalo. Pri vsem tem pa tndi mislim, da Urbančani nismo tako ubogi, da si ne bi mogli lepega in dostojnega šolskega poslopja zgraditi, na kojega bi ponosni bili in da ne bodemo zadnji ostali. Zraven tega pa še je posebno glavna reč, pomisliti, koliko škode naša Urbanska šolska mladina trpi na tem, da ne more tako kakor so zahteva, poduka sprejemati. Resno se mora reči, da je sramotno za Urbančane, da ste se za sprazneno nadučiteljsko službo samo dva prositelja oglasila in to samo zategadelj, ker je Šolsko poslopje v tako slabem stanu. Sedaj imamo na naši 4 razredui šoli samo dva učitelja; nekateri nespametnjaki pa še govorijo, da več imamo učiteljev, več imamo plačila, kar je celo napačno, ker tem ni znano, da se učitelji deželno skupno plačujejo, in da je to ednako, ali je na eni šoli eden ali dva, ali kolikorkoli učiteljev; to priznati pa mora vsakdo, da jih je bolje več kot premalo, ker je le šolski mladini na korist, za kojo skrbeti je j a tudi naša dolžnost! Oplotnica, V zadnji številki „Slov. Gosp." se zgraža neki dopisna v širokih brgešah, kako jec ss plešejo po naših gostilnah mlečozobi otroc;ine:! Šolarke v prisotnosti nekega učitelja. &ka ^ pozna naše razmere in pa staro goslikat: „Kuney", ta bo pač sam priznal, da je ta l 1)0 stilna ena izmed najboljših v naši vasi, ka;avar! vodi že dolga leta sem dokaj ugledna g* dya Fani Kuney spretno iu vzorno. Kar pa se i Jn učiteljstva, moram priznati, da so prav vz;ko 1: in spretni, kar je v popolno našo zadovoljcavno Da se je pa baš prigodil v predpnstnem i"6! 8 omenjeni slučaj, ni kriv tega gostilničar, PJ> ta manj g. učitelj, ki sploh takrat ni bil v oanr Stilni. Krivi so tega v prvi vrsti stariši, v df_ nnl pa veroučitelj — naš kaplan, ki zna tip" vzgledno postopati, da obleži v jarku ob cet". ^ pijan kot čep, ves razgoslan, ponemarjl*1 Dober človek ga spravi domov in '"'"F roči v varstvo dobre a pomilovanja vredne r^je harice, da ni več razpostavljen ljudem v zasn'pi in mladini pa v pohujšanje. Cas bi že bil, "i £ bi se mi farmani že enkrat iznebili tega rlos"^n' ja, ki je tako vzgleden dnšni pastir. Oplotničan8^ Cokatince prt sv. Antonu. Čudne reči ' pri nas godijo. Za danes le par opazk: D *° 18. januarja je porodila neka „Marijina hčerk»'or^ poiskala ja otroku očeta, ki pa sa brani ° » časti ... Na mastno nedeljo je porodila10*' druga 8Marijina hčerka." Imeli so gostijo \ilm poroke, ker se je ta pobožna ženska mei*er' prepozno na ženitev zmislila. Zato so mof " obhajati poroko v postnem času. Po navadi*6' prinaša nevesti pure in purane; tej pa se'-0 prinašalo kokoši in zavce ... Oj ti čn?m klerikalna pobožnost ti! Drugič več! Občanij*6 Od Sv. Jurija Ob ŠČavnici. (Pogovori Ja6"1 ničkega kokota, Piceka in J*rike.) Picek ?nl dvorišču veselo zavriska: i-e-ri-i-i-i! Kokot'er Jarika pa ravno prideta domov. Jarika praf°» Ej Picek, saj si doma; pojdi hitro sem spet H kaj novega! —■ Picek pa radoveden pribeP ■ malo da krempljev ne zgubi. Kokot pa povzaJB besedo: Bila sva z Jariko pri soseda kpuBj Pravil nama je, če mačku na rep stopiš, zattP> či; ravno tako je zarezal kaplan Ratej v ,Slifa! Gospodarju." Poslušajta, bom vama prebifTJ kako se na kiinšten način zagovarja; resuB povedati pa se menla le sramnje. Potem Kok bere: „Jamnički kokot, Picek, Jarika, ČukM Sova se v zadnjem (?) „Štajercu" zaletavajo1 našega č. g. kaplana Rateja, ter ga hoH okljuvati. Vemo, zakaj se čudni družbi tj1 »tičev" gre. Njih življenje je navskriž % vej?' zato črtijo njene resnice in tistega, ki jih ozfl nuje." (Jarika pa pravi : Strijc Kok, ravno ( robe! G. Ratej je z vero navkriž, pa ne On bi moral opominjati, da je ponočevanje grša navada, včasih še celo greh in ta ka^ pa ravno s ponočevanjem daje mladini zgled, ga posnema. Vsak si lahko misli, če g sme po noči dekleta obiskovati, zakaj pa jaz nfi Kok bere dalje: „Č g. kaplan Ratej pa zata teh nesramnih obrekovalcev ne bo izgubil al da med poštenimi in značaj oimi farani." ■ Kokot pa pravi: Med poštenimi farani je I davno njegov ugled fuč, ker pošteni farani m no njegovo ponočevanje najbolj obsojajo. KI bere: „tudi ne bo nehal opominjati takih ki lov in lisic k pokori in poboljšanju." — Kog se nasmeje: „Kokodak! Kdor ne verje, je v bedak, da bi bilo dobro tudi neke druge v kozla in lisice enkrat v tisti starogorski ši prisiliti k pokori in poboljšanju!" — Kok b do konca: „Prihodnjič pa bomo ta perm imena prekrstili in spravili na dan!" •— Pi se čudi in pravi: Ljubi očka, ko bo g. tej hotel to perotnino krstiti, bo moral i globoko v bedenj po čuka in pri tem delu bo ognjusil, da bo v tretjo faro smrdelj Sicer pa čuk na stari lipi in picek na Jan ko ju g. Ratej privleče k krstu, bodeta h s opazovalne torbe še nekaj prav mastnih priv la na dan. — Toraj na svidenje Hotinjavas pri Mariboru. Gospod ured še ni dolgo, odkar ste našega občinskega pi stojnika malo pokrtačili; prosim, vzamite sedaj bič v roke in primite krepko, ker naš beli krčmar Franc Primec sploh ne Velikokrat se toči vino in drugo čez uro. Tj kaj gospodine Pišek ne vidi nič; seveda ima; drugi bode pa kar hitro kaznovan. 0 in strmite! Dne 22 februarja je suhi gostilni! ... - ^ _ . „„ — ■jav an. či Primec si dobil klerikalne potepuhe, naj redo na boj. In re3; kakor se sliši, je bil Pri-. wc sam zraven in dva drnga, katerih imena }Cj . anes zamolčimo in šli so nad nekega najem-Kd( lika M. S. in J. G. ob 12. uri ponoči na okno )3tiln: frkat: Vstanita, Primec ima gostilno odprto, da ,a „ t poiem naznanita zopet na c. k. okrajno katei 'aTaretvo . . . Glejte, gosp. urednik! Naj bi goffl i dva vstala in šla res gledat; ni dvoma da le ti| > jo ne bila ta klerikalna trojica napadla in vzori 8k° ki Se sploh lahko nastal kakšen uboj. Pfrjj! Ijnosi ^vno ^ teDe Je ven'co odvisno glede ponočue (^ K; seveda dokler bode gospodine Pišek s teta Dj, ta čas se sploh ne potrudimo več te na-v ™j naniti! Pač pa pazi se, ker volilni čas se bliža dni i mislimo, da bode šel gospod Pišek ,v pen-tal J°" ! svojim Županskim stolcem. Zatoraj si ce8| lil Vi.helma in Antona, iti na okna trkati po-arje oči kakor kakšni rokovnjači?! Da si jih ti n j iknpil, so priče na razpolago v uredništvu , ti Štajerca." Toraj te prosimo, opusti to ponočno ismt ^°i ker drngače bodem primoran se sam bra-j j iti, da se mi ne bodo več okna ponoči razbijalo. ioai plŽnost župana in dež. ter drž. poslanca Pi-eka bi bila, delati na to, da ne bode več so-raStva v naši vasi. Iz Vordernberga pri Kamnici! Tukaj pri nas j)i l Vordernberga pri Kamnici smo si fantje uredili ;ka' fordernberger Burschenklub." Ali komaj imamo j, ^ iš „klub" nekaj tednov in že so se znašli na-]a % protniki, ki nas hočejo pogoltniti. Pred nekaka rimi dnevi so imeli ti gospodje nek „shod", ienj aterega sta se tudi udeležila naša dva prijatelja. -,ora li komaj sta prestopila hišni prag, tako ju je dj 8 ačel naš g. Sternad iz Rossbacha zmerjati, da Be ; mo „8ocijaldemokratje." Vprašamo Vas, gospod ndn sernad, kaj se brigate Vi za naš „klub?" Bri-y{ ijte se rajši za cerkev! Vprašamo Vas tudi, g. jait ternad, ali ste Vi kedaj hodili (v šolo? Ali k Hl oznate, kaj je barva »socialdemokratov" in t p, atera je štajerska? Prihodnjič nas pustite pri raTj; lira, drugače na svidenje! Več fantov. t m Sv. Peter na Hrvaškem. Dragi nam „Šta- beži *c"> Izteklo je že cele tri leta, odkar si bil sam ^e8a 8- župnika pošteno okrtačil. V teh treh ok^ tih si je pa ta maziljenec toliko nesnage na-ireri ra'> ^a 8a nobena druga krtača ne zamore g|01 Snažiti nego tista, ko jo imaš ti vrli „Štajerc" bral tvojem uredništvu pripravljeno za malopridne mia nnne- V prvi vrsti ta maziljenec nas uboge pa entpeterčane, ko pridemo v cerkev k službi ik ii °2ji, nafarba iz svetega mesta (prižnice). Naša ;0 t ra leži čisto blizo R. Slatine in kar je nas )6el lv(i(^n'-! etarišev, bi radi videli, da bi se tndi te|j aši otroci malo nemškega jezika priučili. Naša ežela je posebno vboga, da se ne morejo vsi aši ljudje doma preživeti in so prisiljeni naši sinovi v tuje kraje iti, da si prislužijo nekaj denarja. Kam pa gredo Hrvatje delo iskati? Narveč na zgornjo Štajersko, Tirolsko itd.; in tukaj se pa rabi nemški jezik, da se zamore vbogi delavec saj nekoliko z delodajalci zgovo-riti. Vsem tem je naš g. župnik najhujši sovražnik! Letošnjo leto se jo nokaj nas sknpaj zbralo in smo se podali k župniku, da bodemo dali naše otroke v R Slatino v nemško šolo, da bi se saj za silo nemščine priučili I Ali kaj seje potem nam zgodilo? Na prihodnjo nedeljo je nas g. župnik iz prižnice zmirjal in farbal, češ da on ne more in ne sme tega dovoliti, da bi smeli otroci v „nemškutarsko" šolo iti; kateri stariši hočejo svojo deco v nemško šolo poslati, morajo iti v Pregrado na „Kutarsko oblast' po dovoljenje. Ko smo tja prišli, so se nam na debelo smejali in so nas vprašali gospodje, kdo da je nas tako nafarbal, da bi ne smeli naših otrok v nemško šolo pošiljati; potem smo bili šele prepričani, kako da je naš g. župnik iz svetega mesta (prižnice) lagal in farbal nas far-mane! Mi si bodemo to vse dobro zapomnili; prišel bode čas, ko bodeta prišla on in njegov mežnar k nam vbogim farmanom z žakljami in putnami po žito in vinski mošt; jima bodemo pa tudi vrata pokazali namesto birne! ... Pri nas smo že tako daleč prišli, da je že cela fara mežnarju v strahu; kar ta prešestnik reče v fa-rovžu, tako se zgodi, vse po njegovi volji. Mi farmani tega ne moremo razumeti, kako da ima ta prešestnik takšno veljavo pri g. župniku. Ta mežnar paše za služabnika v kako prosto hišo v mestu ne pa v cerkev. Naj izve cela javnost, kakšne razmere imamo mi Šentpeterčani. Naš mežnar ima pet otrok, vsakega z drugo, in noče nobenemu vbogemu nedolžnemu otročičku nič pomagati. Kaj tacega naš g. župnik nič ne vidi in še celo zagovarja tega ^cerkvenega" nečist-nika . . . Proč s takim razmeram, potem bode zopet nastal krščanski mir v naši fari. Sramoto, katera zadene našega župnika, da je že moral složbo božjo opravljati pod bajoneti orožnikov, drugače bi ga bili farmani iz cerkve vrgli . . . Mi farmani duhovnika in njih posle živimo in tudi zahtevamo, da se z nami drugače ravna! MOJA STARA izkudnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co., TeUchen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 rero, zna- ravj Kok Steckenpferd s milo lilijino mleko vedno kakor doslej neobhodno potrebno za raci- onelno negovanje kože in lepote. Vsakodnevna pri- znanjevalna pisma, a 80 h povsod v zalogi. Za aviatike. Dva avstrijska tehnika konstruirala sta zanimivi da arat, s katerim dobi zrakoplovec možnost, poglc- tudi v najtemnejši noči na pokrajino, čez katero ove, oziroma v vojnem času opazovati gibanje so- nekake sve-moči. iketa je shranjena v zavoju in ima pripravo za po-- sno padanje (Fallschirm.) Aviatik zažge raketo, ki fo da prav počasi, tako da zamore par minut zemljo azovati. Strokovnjaki cenijo to novo iznajdbo prav Isoko. naj' plan plan 1 iinih vojakov. Nova iznajdba obstoji iz nekal radr ne rakete, ki ima za 50.000 sveč svetilne ■sle- Die Aero-UychiraKet-« .H^ra Novice. Iz Spodnje-Štajerskega. I Pater Mansuet Zb'hrer f. I Te dni umrl je v samostanu v Ptuju mi-noritski kaplan in katehet č. g. pater Mansuet Z 6 h r e r. V nedeljo so ga pokopali, — in bil je to pogreb, kakor ga uresniči le globoka ljudska ljubezen. Revnega, vbogega in od premnogih strani zaničevanega katoliškega duhovnika so pokopali, — a bil je to duhovnik v evangeljskem zmisla besede, duhovnik izza starih časov, ko še ni politika sejala med cerkvijo in narodi sovraštva. Duhovnik, — ne apostol, ne prerok, ne polbog, pa tudi ne politični katar, ne klevetnik v črni halji, — resnični idealni krščanski duhovnik je bil. In tega moža so preteklo nedeljo položili v prerani grob in stotero kmetov je rosilo z izkrenimi solzami ta prerani grob . . . Pater Mansuet Z 6 h r e r je bil veleizobra-žen, za nmetnost vnet značaj, ki ni iz krščanstva črpal napačni nauk, da se mora življenje zanikati. On se je vkljub duhovniški suknji znal temu življenju smejati. Ali kdor hoče vsled tega na pokojnika kamenje metati, ta naj ne pozabi, da pater Zohrer ni bil farizejec. Življenje mu je bilo Božji dar in za vsaki žarek veselja v njegovem žalostnem življenju je hvalil Stvaritelja. V veselju in delu pa je razumel najbolje pravo, veliko nacarensko ljubezen. To ljubezen ni kazal ž besedami, temveč v dejanjih. Vkljub temu, da je bil pater Zohrer nemške narodnosti — bil je „zadnji nemški duhovnik na Spodnjem Štajerskem" — ni nikdar in nikomur vsiljeval svojega prepričanja. Rad je občeval v krogih nemških naprednjakov in iz dnu svoje duše je zaničeval klerikalni strup, tercijalsko hinavstvo in politično kaplanokratijo. Res je, da pokojnik o duhovnikih in tercijalkah nikdar ni dobre besede izpregovoril. In vedel je zakaj. A med ljudstvom, med slovenskim ljudstvom si je nemški pater Mansuet v par letih pridobil več ljubezni nego vsi slovenski dn-hovniki-politiki sknpaj. Ljudstvo ravno ne razume besede duhovniške politike; pač pa razume besedo krščanske ljubezni. In ta vzvišena ljnbezen je gorela iz zdaj zaspalih zvestih očij pokojnika. Nemški duhovnik Mansuet Zohrer je s smehljajem podaril slovenskemu revežu zadnji krajcar. Prinašal je kmetom Boga, prinašal jim tolažbo, smejal se smrti, ki ni več vredna nego dobro šalo, a prinašal je lačni deci na smrtni postelji ležečih bolnikov tudi zadnji kos kruha, ki si ga je od lastnih ust prištedil . . . Kakor vojak na bojišču je pater Zohrer v službi Božji umrl. Bil je vedno v delu; nanj ni bilo treba čakati; nobena ura mu ni bila prepozna, nobena steza preslaba; prišel je k bolniku, prišel je k šolski deci. In z Najsvetejšem v roki je tudi pred par meseci ponesrečil, ter se tako težko poškodoval, da je pričel hirati in bolehati. Zdaj ga je rešila smrt trpljenja; bal se ni smrti, s smehom ji je šel nasproti, kot pravični, v srcu čisti, pravi duhovnik . . . Šel je od nas . . . Najrevnejši in vendar najpriljubljenejši duhovnik na spodnjem Štajerskem ! In nedolžna deca je jokala za njim in v delu osiveli kmetje so ihteli za njim. Šel je od nas . . . tacega ne dobimo več! Tako govorijo ljudje. In tudi mi polagamo mirno in zvesto rožico na njegov sveži grob. Pater Mansuet, revno ljudstvo te ne pozabi, večni Bog je videl tvoje srce, zato ti bode štajerska žemljica lahka. Počivaj mirno, ti zvesti izvršitelj Kristove ljo- _ 4 — Škodljivost neizobraženosti. Poroča se nam, da se širi v bližini sv. Vida pri Ptuju, zlasti v Leskovcu in sv. Andreja, nevarna otroška bolezen šarlah. Oblast je napravila vse potrebne korake, da se ta za deco jako nevarna bolezen ne razširi in zadaši. Mnogo otrok je že pomrlo. Ali ljudstvo ne vboga nobenemu svarila in navodilu. Ljudje vsled svoje neizobraženosti ne razumejo nevarnost nalezljivosti te in ednakih bolezni. Svoje stare lepe in nelepe navade obhajajo tadi v takih slučajih. V sobi leži na šarlahu umrli mrlič, poleg njega pa sedijo, jedo in pijejo ljudje. Na ta način pač ni čuda, da se bolezen vedno hujše širi. Oblast proti neumnosti nima postav. Zato pa bi bila v prvi vrsti dolžnost duhovnikov in učiteljev, da vbogo ljudstvo odločno podučijo o splošni nevarnosti takih nalezljivih kužnih bolezni. Pameti, pameti je treba v naših krajih, ne pa — politike! Sejem V Celju. V zadnji številki smo pomotoma poročali, da se vrši letni sejem v Celju dne 3. marca. Sejem se pa v resnici vrši v soboto dne 1. marca. V Konjicah se vrši dne 1. marca 1913 veliki živinski sejem, ki bode vsled ugodnega vremena pač dobro obiskovan. Pričakovati je, da se prižene mnogo živine. Prihodoji veliki živinski in kramarBki sejem v Konjicah pa se vrši na zeleni četrtek dne 20. marca 1913. Za Obmejne vojake nabralo se je v mestu Radgona lepo svoto 1072 K 20 h. V konkUTZ je prišla v Framu trgovina z mešanim blagom A. H<">?en\varth. Umrla je v Ptajn gospa Julie S1 a v e t i č, rojena JobstI, vdova po klobučarju in hišnemu 898 Sredstvo za varčenje 80 praktične Zvezda tliAGGI kocke II —gW po \J v za V* »t™ najokusnejše goveje juhe. Ime HAG9I |amftl za skrbno Izdelovanje In izvrstno kakovost. posestniku. Bodi splošno priljubljeni in spoštovani gospej žemljica lahka 1 Zaprli so v Celju deklo Marijo Rob&tič iz Št. Vida, ker je razne ure in dragocenosti pokradla. Oddali so jo deželni sodniji. — V Mariboru so zaprli zaradi tatvine že večkrat pred-kaznovano vlačugo Angelo Breznik, ki je zopet razne tatvine izvršila. čedna družina. V Stermecu pri Rogatcu bil je posestnik Anton Radislav od svoje žene in svojega sina hudo tepen. Zadeva se je aodn;ji naznanila. Z nožem igral se je v Kapeli pri Radgoni 9 letni ko carski sin Franc Kelnarič. Pri temu je padel in si je z nožem desno oko težko ranil. Obesil se je v Stari Novivasi pri Radgoni neki J. Hanz; pravijo, da se mu je zmešalo. Vjeti Cigani. Ob štajersko-hrvatski meji, zlasti pri Brežicah, Sevnici, Laškem in Litiji postopala je dalje časa večja banda ciganov. Postopači izvršili so razne vlome in tatvine in ao postali ljudstvu prava nadloga. V samoti stanujoči kmetje si niti upali niso, nevarne cigane oblasti izročiti. Zdaj se je vendar posrečilo orožnikom v Zidanemmostu, da so polovico ciganske te bande vjeli in zaprli. Pri teh lopovih našlo se je tudi 2 letno Angelo Knez, ki so je cigani pred nekaj časa v bližini Litije ukradli. Smrtna nesreča. Pri posestniku Kovačič v Dobrovi pri Ormožu kopali so vodnjak. Ko je bil že 27 m globok, spustil se je 16 letni Genz v rov ; tam pa so se razvili strupeni plini, tako da se je mladi Genz zadušil. Vkljnb vsem rešilnim poiskusoui so reveža mrtvega iz vodnjaka potegnili. Mlad surovež. V Celju sta se skregala in stepla kolarski učenec Martin Gajšek in kovaški učenec Jožef Švarc. Zadnji je udaril Gaj-šeka s kosom železa po glavi ter ga je emrtno-nevarno ranil. Večje tatvine. V občini Nadole pri Rogatca izvršili so bržkone hrvatski tatovi večje vlome in tatvine. Posestniku Bedeniku so ukradli 13 mecnov krompirja, posestniku Kamenšaku 60 litrov vina, posestniku Fricu pa 70 litrov vina. Ljudstvo je hudo razburjeno. „Birmovc." Sodniji naznanili so Franceta Poglajen v Sv. Martinu pri Litiji. „Birmal1' je v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju rudarje za izseljevanje v Nemčijo. Pri tem jim je delal nepoštene obljube. V vlaku znorel je pekovski pomočnik Kari Lustineder, ki je bil k vojakom poklican in se je peljal proti Metkoviču. V bližini Maribora je razbil vsa okna vagona in je potem napadel druge potnike. Komaj da bo ga premagali. V Celju so ga oddali v bolnico, ker se je pri razbijanju oken vse prste porezal in težko ranil. ,,Pobožna" tatica, Sodnija zaslednje zaradi raznih tatvin neko Angelo Breznik, rojeno 1. 1885 v Šoštanju in pristojno na Kranjsko. Izvršila je za več kot 300 K tatvin. Najraje se priklati v farovže in kloštre, kjer se ji vsled lepo igrane „pobožnosti" marsikatera tatvina posreči. Opozarjamo torej č. gg. duhovnike, ki so najzvestejši čitatelji našega lista, na to nevarno srako ! Iz Črnega Okraja Kozje se nikdar kaj dobrega ne čaje. Pobijanje starišev in deiomori so v tem črnem okraju navada. Pred kratkim je porodila posestnikova hčerka Marija Planine v Logu dva dečka. Oba sta čez par dni umrla in se je mala mrliča v Pilštajna pokopalo. Zdaj se je dognalo, da je Marija Planine s pomočjo svoje matere Tereze Cernelc lastna otroka s tem umorila, da jima je dala žajfnice piti. Obe morilki sta že zaprti. Pazite na deCO. Posestnik Motorc in njegov hlapec Juranič sta podirala drevje. Poleg sta se igrala kmetova sinčka Jnranič ni opazil 3 letnega Franca in je slučajno s sekiro otroka tako hudo zadel, da je moral deček čez par dni v groznih bolečinah umreti. Smrt vsled elektrike. Pri delu v cementni fabriki v Zidanemmostu zagrabil je delavec Petrič žico električne naprave. Elektrika je nesrečneža takoj umorila. Ves črn je padel na tla. Otroci pOZigalci. V Golini pri Velenju sta se igrala 10 in 12 letna brata Vinko in Jakob Kovač pri gospodarekem poslopju Jožefa Dobel-šek z užigalicami. Vrgla sta užigalice v mrvo im kmala je nastal ogenj. Gasilci in sosedi k t 20.000 širjenje ognja preprečili, a vendar znaša ibiavon in več kot 2000 K, medtem ko je pogorelec. Požar. 400 K zavarovan. o poslopj 7 letni pOŽigalec. V Gaberniku pri Rtfleg je zg je pogorelo tamošnjo gospodarsko poBlopjer 8 kosoi Ijanske posojilnice. Škode je za 3000 K. ftžgal je c je 7 letni deček Jožek Jagodic, ki je p« Zaprli tudi že preje enkrat neko hišo zažgati, »polda t Vlomili so tatovi pri posestniku Herasano piši Topoli pri Rogatcu in pokradli za 500 tla v Trsi narja ter drogih stvari. Bržkone so prišli Ropar ti tatovi iz Hrvatskega. občini £ Neumno streljanje z možnarji. V Na&tter san pri Gornemgradu je pri streljanja z ma kakor s fantu Janezu Tominšek strel v obraz šel ietvo zan smrtnonevarno ranil. Kriv je fant Peter K*» denarji je neprevidno z ažigalico ravnal. zdaj je f Rešitev. Pri Ormožu sta se dečka Pi»a »kiju nik in Trstenjak na zmrznjeni Dravi igralslapec Jai nakrat se led udie in nesrečna dečka pačhko ukn vodo. Slačajno je prihitel posestnik I je star Meichen in je v lastni nevarnosti oba deti se je z pod ledu potegnil ter jima življenje rešil. »žal. 2 V Muro Skočil in utonil je v Radgonidniji od telj Joh. Karba. Vzrok samomora je reli_ Smrt Nesrečnež zapušča vdovo in dvoje nepresfci delu i nih otrok. *dla je Utonil je v graščinskem bajerja pri Posk Pavlu pri Preboldu delavec Anton Weber, la neka -t -rr r\ Iravniki Iz Koroškega. Napredna zmaga. Občinske volitve vlTW"«1^Si Worthu končale so tokrat razmeroma J^«*JS Posrečilo se je namreč, par naprednih d Naša zastop spraviti, ki bodejo že skrbeli, da £tu- J°'-bode tako gospodarilo, kakor je par od E skega duha zavzetim gospodom ljubo. Naj čini prihajajo torej boljši časi. Zdaj je da se tudi v šolski svet pametne ljudi ne bodejo krasno in velepotrebno nemškol sovražili. Pred kratkim šele je dejal net venski politični duhovnik, da nimajo v napredni ljudje nobene pravice. Ej, prva dete že še doživeli, da tudi vseslovensko j ne raste v nebesa! Koroška zemlja na nikdar v kranjsko-srbski sužnosti! Skočidol. (Pogreb.) Piše se nam: Da t. m. ravno na god sv. Matija smo našegi 27 let starega prijatelja Matija Kattnig, eJ sina Miševca v Dragničah pod ogromnem vilu udeležencev k zadnjemu počitku n zemlji izročili. Vnele so se mu pljuče inift zdravilo ni pomagalo, on je moral po knvoljen i hudi bolezni zapustiti svojega ljubega očetter ie M teremu veselje je on bil, in svoje drage rjD°h' Motej je bil miren, priden in delaven f" kakor njegov oče zvest naprednjak, je to; čital „Štajercatt; on je bil pa pobožen in ?, boječ kristjan, zato jasno zrcalo tistim, 1^1,^^ pustijo od klerikalizma motiti in pod njegovi,or hi mom voditi. Mi smo zagotovljeni, da bi oi obrezo trden kakor skala, zato izguba teži in pbirajo je temvečia; vsakdo ve, kako je misel težavn*bira ,c' J.,. i i i- .• ■ • j j jna mlai vidimo, kako listje v jeseni od drevja od£ starer ali upanje imamo, da se v spomladi zopttjč naj leni; ali nepopisljivo je, kako bridko in I* pretrž nam pri srcu, ko nas zapusti dobri pri,iaho ■* očeta ljubi sin in sestre dragi brat in nihf!1, • ,ri ga ne more nadomestiti, samo tisti, ki je avp.Cnc zal »zemljo k zemlji in prah k pepela", e dobi stim, ki so dobrega in mirnega srca, soliisočini brisal iz oči in bolest olajšal v njihovem*0 Si;.j Motej! Mi te nikdar ne bomo pozabili in !°slavl limo, da bi ti bila žemljica prav hladi" j^ '. lahka! ,0y pr Zaprli so v Beljaku agenta Hans Kite da n je v Gradcu mnogo zlatnine pokradel. — lendar žici zaprli so nevarna židovska sleparja Nazt°P' in Federbusch, ki sta po Koroškem in?|*ci°a° skem goljufala in kradla. — Nadalje soiaj se • v Beljaku še nekega potnika Floriana te poki zaradi grdih sleparij. Nezgoda. V Unterdrauburga padel je°. °' ledene poti splošno znani „bierfiihrer" La, mrzk nesrečno, da so smrtnonevarno ranjeriegi.amaza rali v bolnico odpeljati. t Smrtna nesreča. Pri podiranju dresfim m Unterwollanu je ponesrečil delavec spelenjai j Pocher. Drevo ga je zadelo tako močno ni^J^ ' j da je bil takoj mrtev. ja jop Zaradi sleparije, pri kateri se greCnezds — 8 — Jjt 20.000 K, zaprli so v Feldkirchenu agenta (chiavon in njegovo ženo. Požar. V Goaselinga pogorelo je gospodarno poslopje in hiša posestnika Jožefa Schurz. oleg je zgorela vsa krma, žitje, stroji in orodje e ljfcr 8 knsov govede. Škode je za 25.000 kron. ZajMtžgal je otrok, ki se je z nžigalicami igral. oski Zaprli so v Pontaflu nekega Karla Bart in ieopolda Haas iz Dunaja. Našli so pri njih na-rc«k 88ano pištolo in precej denarja. Dečka sta ho-K i iela v Trst. Dali bo ju pa pod ključ. li i Roparski napad. Na t. z v. »Oasiacherbergn" 1 »občini Steindorf živi 70 letni Jože Brand-icarii jitter aam na svojem velikem posestvu. Mož ozn e kakor samotar, nikogar uima okoli sebe, po-in estvo zanemari in le semtertja se baha s svo-ioa, im denarjem. Več kot 100 johov posestva ima; i zdaj je podivjano in neobdelano. Ker je sam, Praj na tkljub temn še nekaj gotovega denarja. la. lapec Janez Pečnik je mislil, da bode starčka .del hko ukrotil in je vlomil v njegovo kočo; uda-i il je starčka s polenom parkrat po glavi. Ali ički • se je znal tako braniti, da je ropar končno ležal. Zdaj ao roparja že orožniki dobili in li bdniji oddali, kjer bode pokoro delal. •vš( Smrtna nesreča. V Kirolibachn je izdranila 3krl pri delu na planini posestnikova žena Ana Jost. Padla je tako nesrečno, da je bila takoj mrtva. Poskušeni samomor. V Paternionu se je hotela neka mlada kelnerica zastrupiti. Pa so jo zdravniki še rešili. Vzrok seveda nesrečua lju-ibezen. S Najstarejši poslanec sveta, ino! Naša slika kaže najstarejšega parlamentarca na o, gvetu. ]o=. Madara-z je namreč že 80 let član ogrske , državne zbornice. V starosti 19 let bil je Madarasz prvič Kr str, lobi .0 ikJ Rib »ki dr ne •ga edin m ma noh >ta| ses ;ui udi i bc ki Abq Joscf"Hadarasz., ■ diriltesre ftrlamirirantr da WW/ ratk izvoljen in zastopa še danes svoj volilni okraj Saborgard. Ker je Madarasz vkljub svoji visoki starosti 99 let še vedno čil in zdrav, se splošno upa, da bode pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen. Pač redki slučaj I Gospodarske. Že se bliža čas pomladanskega obrezovanja sadnega drevja oziroma za nabiranje cepičev. — V1QV Kakor hitro ne pade toplina več pod ničio, naj se prične IDO i obrezovanjem sadnega drevja in o tej priliki se lahko Ža .nabirajo tudi cepiči za pomladansko cepljenje. Kdor vna nabira cepiče, naj si dobro zapomni, da je za cepljenje ,'' ona mladika najbolj sposobna, ki je krepka in ni zrastla i,a na starem lesu, ampak na vrhu ali koncu veje. Za ce- **t I pič naj se uporabi le srednji del mladike, kajti gornji hud je pretrženast in nedozorel, spodnji del mladike pa ima rijat slabo razvite popke, iz katerih poženejo le šibke mla- <-.,, j dike. Pri črešnjah se vzame za cepič lahko tudi zgornji del mladike in ta je boljši od dolnjega, ker napravi bolj navpično rastoče in krepkejše poganike. S takim cepičem bo S8 dobi ravnejše debelce, in če se je precepil divjak v ilzo visočini bodoče krone, se razvije na njem lepša ktona. q a Ko se je cepiče nabralo, poveže naj re jih v snopiče in , tj 'postavi snopiče pokončno ter zasuje spodnje konce kake , Štiri prste na visoko z zemljo. Kakšen cepilni vosek je za sadno drevje najbolj pripraven? Cepilni vosek ali smola za cepljenje -lng( se da napraviti na več načinov ali najbolj pripravna je V vendar le mrzlotekoča, ki se napravi na ta-le način: t p. Raztopi se 1 kg smrekove smole na žrjavici, odmakne e na to od ogaja in deda dobro osminko špirita in dve žlici lanenega olja. Ko je cepilna smola zgotovljena, zapre za naj se v lonce ali pa kositarne škatlje neprodusno. Ako Ol se pokaže ob uporabi, da se je smola preveč strdila, naj se jo nad žrjavico vnovič segreje in doda. odmaknivši 16 VI J° °^ °BnJa> nekoliko špirita in nato dobro premeša. Ta cepilna smola ima pred drugimi to prednost, da je v mrzlem stanu tekoča in da zadošča mala množina za aamazanje ran. Da ne bodo kure žrle jajc, naj se jih spušča čim mogoče mnogo na prosto in poklada naj se jim gan zelenjava; seno ali pa detelja naj se zveze v šope in obesi v kurniku 50 cm visoko od tal in sicer zato, da ^ bodo morale kokoš, če ju bodo hotele žret, poskakovati, da šope dosežejo. S tem se kokoši prisilijo k gibanju. •Gnezda naj se napravijo v kakem kotu, ali pa naj se ex ga 3Tja ia gl za obdajo s čim, da bodo temačna, ter postavijo 20 do : 50 cm od tal, a pri vhodu v gnezdo naj se pribije deska, I da bo čepela kokoš čim mogoče v dnu gnezda in da bo jajce v temi. V gnezdo naj se dene jajca, napravljena iz porcelana ali pa gipsa, a tudi po tleh kurnika naj se dene kje pa sem kakšno tako jajce. Znešena jajea . naj se vsak dan večkrat pobirajo. Tla v kurniku naj se i potrosijo s pepelom ali pa s stato zdrobljeno malto, da ; se bodo kokoši v tem materijalu kopale, ter si s tem j preženejo kurjake, a z druge strani da se jajce, ki bi ga i kura zgubila, ne razbilo, ko pade na tla. Da kokoši jajca žro, krivo je večjidel to, da se jim daja nezdrob- ! Ijene lupine svežh jajc ali pa da se jim poklada kar j cel skuhan krompir; žro jih pa tudi, če jim je dolgčas, če se jim daje premalo zelenjave ali premalo pitne vode. Kdor nima gnojnih gredic ali gorkih leh. pomaga si lahko s cvetličnimi lonci ali pa s plitvimi j zaboji, katere se dene v zmerno toplo soba. Vsak zaboj se mora seveda v dnu na več krajih navrtati, da se pri zalivanju preobila voda odcedi. Na vsako luknjo naj se dene nekoliko lončen h črepinj in napolni posode do vrha z zemljo iz gorkih leh. Zaboj ali lonec naj se nato enkrat ali dvakrat dobro strese, da se zemlja zleze i potem z neščico na vrhu zmerno potlači. Ko je zemlja pripravljena, naj se seme na redko poseje. Drobna semena naj se posejejo kar vrh zem'je in s kako deščico potem k nji pritlačijo, debeleja semena naj se tudi posejejo kar vth zemlje, a potem naj se zakrijejo z drobno, presejano zemljo in konečno naj se z mlačno vodo setev na rahlo poškropi. Drobno seme, posebno pa ono, ki je bolj prahu podobno, naj se še s kosom šipe pokrije. Sipe naj se ponoči odstranjuje, da se osuše, zjutraj naj se pa denejo zopet na mesto. Tako naj se postopa tako dolgo, dokler semena izkale, nakar setve ni treba več pokrivati s šipami. Če je setev pregosta, naj se pregoste sajenice izpuli ali zredči in jih presadi drugam, t. j. v kak drug tak lonec ali zaboj. Pozneje naj se setev polagoma privadi na zunanji zrak. To se doseže najlaže, če se o toplem vremenu, aajbo'je proti poldne, okna shrambe nekoliko odprejo. Volovski hlapec 216 Ali ste Vaštfmn otroku, ki še vedno ne zna hoditi, že enkrat Scottove emulzije dalif Scoltova emulzja bode malega okrepčala in dala zlasti njfgovim kostem pri-manjkujočo moč, tako da se bode že kmalu na nogice postavil in v kratkem času tudi hodil. 28 SCOTTOVA EMULZIJA je zaradi tega tako uspešna v lakih slučajih, ker je izredno bogata na redilnih snoveh, zlasti tudi na za rast kosti neobhodno potrebni mineralični soli. Ne more se >leber-tran« v nobeni boljši obliki dajati kakor v Scottovi emulziji, ki je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo celo najmanjši prav radi jemljejo in dobro prebavijo. An mora prava Scottova emulzija biti. Cena originalne steklenice 2 K B0 h. Se dobi v vseh apotekah. Prati vposiljatvi 60 h v znamkah na SCOTT & B0WNE, z. z o. z., Dunaj VII, in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopošilja- tev poizkusnje po eni apoteki. 28 Loterijske številke. Gradec, dne 19. februarja: Trst, dne 26. februarja: Klegantna (lama, ti opazuja z zdravo lepoto vse na-se, ve natanko, da je negovana fina koza glavna tajnost njene lepote. Z ljubeznijo vzela bode vsak dan kopelj in rabila nežno, neutralno milo Steckenpferd lilijno mltko, ki naj bi nikjer ne manjkalo. Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali tetko sapo, Fellerjev fluid z znamko „EUa-Fluid". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajoScm, kašelj utehajočem. oživljajočera učinku. — Dvanaistorica za poiz-kušnjn f> K, dve dvanajstorici K 8'60 franko. lzdelovatelj Batno E. V, Feller v Stubici, Elsa-trg St. 241 (HrvaŠko). 71, 30 47 57 55. 78 26 81. 57, 7. oženjen, brez malih otrok, zdrav, trezen, mirni ljudje, se takoj v letno službo sprejmejo. Dobijo: prosto stanovanje, drva, polje, dovoljenje, da redijo 1 ktavo, dve svinji in 8 kokoši, in K 480-— gotove plače, žena in odrašeni otroci pa dnevno plačo. Le pridni ljudje z letnimi spričevali naj nemško piSejo ali pa ■se z dokumenti preds'avjo pri oskrbništ*u iV" graščine Steinhof pri Radgoni. "^^ Trezen majer kteri ima nekaj delavnih moči, se takoj sprejme na eno blizu farne cerkve in na ravnem ležečo majarijo. K majariji je zemljišča, da si lahko kravo in več svinj redi, ima vse prosto in vsak dan, kadar je delo plačilo. Natančneje se izve pri g. Fr. Osebek, Makole. 217 Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne. late in švartelne, kakor tudi vsake vrste mreže iz drata za ograje, po tem vse vrste farbe. laka, firnajza in karboli-neuma, cementa, apna. traverze, strežni in zidani cigelj, kakor tudi vcake vrste železnine, najcenejše pri tvrdki Alois MatSChek V Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice, au Zalivala. Nezmožni za mnogo dokazov prisrčnega sočutja, ki smo jih sprejeli ob priliki smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oz. očeta, brata itd., gospoda Friedrich Kraut posestnika in lesnega trgovca, vsem osebno svojo zahvalo izreči, izražamo tem potom za te dokaze sočutja ter za mnoga in krasna darila roi in vencev in za izredno veliko udeležbo pri pogrebu dragega pokojnika vsem ljubim prijateljem in znancem od bliža in daleč najglobljejso, pri-irčno zahvalo. Blciburg, 23. februarja 1913. 221 Družini Kraut in Scherr. Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite prt rabi 2'15 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkjsna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8"—. Kosmetischss Dr. A. Rix Laboratorium Dunaj IL Bergiasse 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna ,,Marija pomagaj' in parfumerija Wolfram. se sprejme. Kje?.pove uprava ..Štajerca/ 237 Vsaka dama pozna že mnogo let sem izborno, slavno razširjeno desinfekcijsko srtdstvo Lysoform (originalna steklenica 80 vnarjev), ki se za umivanje ro< in inštrumentgv, za vsakodnevno intimno žensko toaleto, nadalje za vsako vrsto desinfekcije in odprave duha povsod na zemeljski kroglji rabi L,ysoform*milo — ali velika množica dam ne ve, da izdelujemo tudi nežno, fino dišeče, antiseptično milo, ki vzdržuje kožo nežno in svežo. To milo narejeno je iz najboljšega, či-tega surovega materijala, vsebuje 1% Lysoforma in ima koloualno izdatnost; zato Je v rabi jako štedljivo. — Prinašamo ga pod imenom v ceni 1 krone za ko* v trgovino. — Napravite le enkrat piskus in kupili bodete vedno to fino dišeče, antiseptično milo. — Cena je le navidezno visoka, v resnici pa je milo poceni, ker je veliko in jako izdatno. Zanmivo knjigo o , desinfekoiji in zdravju" pošljem Vam na zahtevo zastonj in franko. A. C. Hubniann, referent • Lysoform-tvornic«, Dunaj, XX. Petraschgasse 4. 73 5 62 6 — «e išče na deželi a'i v mestu. +Korpnlenca+ ie išče na deželi a'i v meslu Naslov po£tno ležeče .Maribor rt. 9 do 1. aprila t. L 205 Pozor! i 60.000 parov čevelj I 4 pari čevdj samo K 8—. Zaradi ustavljenja plafiil rainib večjih fabrik se mi je naročilo prodali večje število Čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para mofikih in 2 para Ženskih Snir-čevelj, usnje, ruj. ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. > najnov. fasija, velikost po St. Vsi 4 pari k oŠ ta j o le K 8"—. — Pošlje po povzetju C. Wieaer, eksport čevelj, Krakov št. 206. hmenjava dovoljena ali denar nazaj. 5 vinarjev Vas k oš ta dopisnica, potom katere dobite moj najnovejši .4000 podob vsebuj, glavni katalog, ki obsega bogata izbiro potrebnih rabnih predmetov ter primernih priložnostnih daril in ki se ga vsakomur zastonj in poštnine prosto vp ožijo. Razpošiljalna hiša c. in kr. dvorni liferant 88 Hanns Konrad, Bliix štev. 906 (ČtSko). Prave niklaste žepne ure K i-iO, K 5 — in višje. Niklasle budilnice K 2-90, ročne harmonike K 6—, goslc K 680, revolvri K 7o0. Pošilja po povzetju ali naprej-plačilu. Brez rizike! Izmenjave dovoljena ali denar nazaj 1 1500 kron! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-mazilo". Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom l krono. 125 Kemeny, Kašava I, poštni predal 12/284 (Ogrsko) Na obroke zlata verižica 60 gramov težka K 140— i kron ečno. Prvo-| razredna srebrna remontoar-nra K 14 —. Se pošilja povsod. — Pišite natančni naslov na R. I;i flnicr. hiša z zlatim blagom, Lnndenburg št. 198. Moravsko. 626 Naročite, Werndl-infanterijske puške model 67/77 zakrogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 860; 60 pa-tronov K 8—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-puško za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12- -. 60 patro-nov K 6*—. Friedrich Ogris. puškar, St. Margaretea ho Rosenlal. na Koroškem. iCaslužek. 2—4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno štrikarijo v lastni niši z mašino za hitro štrikanje „Patenthebel", nedoseženo mnogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačo šlrikarije Kari W»lf, VIL, Mariahilferstmse stov. 82. 816 Trgovina s Špecerijskim blagom in deželnimi pridelki v lepem mestu Da spodnjem Štajerskem se takoj proda. Trgovina obstoji že 18 let. Vpraša se na upravi tega lista. 171 Proda se takoj rodovitno posestvo obč. sv. Jakob slov. gor., meri okoli 5 oralov, poslopje je novo z opeko (Palzziegef) pokrito; lahki plačilni pogoji 20C0 K ostane vknjiženo; kdor mi kupca pripelje, dobi do 50 kron; več pove lastnik liolajš Ludvik, posestnik. v. Jakob slov. ger. 178 debelost odpravi znameniti pristni dr. Riehterjev čaj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7—; dopu-Šiljatev poštnine prosta od instituta .Hermes', Milnchen 154, Baaderstr. S. — Spričevala: dr. med Qn.: konstatira 5—6 ja celo 9'/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sen. E. v B. Sem jako zadovoljen s Čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 K 45 — vali bclj kakor vsaka koklja. Zastonj na poiskušnjo uhije 8.1 pri Dunaju. Stotero spričevaj iz vse z. in fr. ČAJ Odva jalni _________ po „K0ller" pri prebavnih in drevesnih težavah 12o Cena K 1 60 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca m* J. EICHLER -Wt apoteka „Zum guten Hirlen" Gradec, Leonhardstrafle 6. Ofer (Invvohner) se išče. Vprašanja na Rosa Vodošck, Spodnji Hajdin pri Ptuju št. B9. 177 Sprejnem iz poštene hiše pridnega, krepkega FANTA ki bi imel veselje do trgovine in je zmožen slovenskega in nemškega jezika in z dobrimi spričevali. Kari Kasimir, Spezerei-, Kolonial- u. Landes-produktenhandlung, Harbjrg, TegetthoffstraBe 83. 170 Razpošiljam orožje vsake vrste 66» na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-puške od K 20—, dvocevne Lancasterpuške od K 30—, Hamerles-puške od K 70 — rkbert-puške od K 8'—, revolver od K 6"—, pištole od K 2-— naprej. Ugodni plačilni Pogoji. — Ilust. cenik zastonj. Dušek, fabrika orožja, Opocoo št. 2.052 na drz.Jttl. Češko. Orožje skrbno pristreljeno, z državnim pečatom (Beschusstempel), v najboljši izpeljavi razpošilja e. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad Brlix it. 904 (Češko). Revolver K 7-60. Flobert-žepne pištole K 1-90. Terceroli K 8-40. Flobert tešingi K 1020.Lovske puške K 32-50. 40-60 in višje v najbogatejši izbiri. (Jlavni cenik na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 88 Kupci pozor 1 g Zaradi selitve se proda lepo posestvo pri mestu Mariboru, obstoječe iz^ gozdov, travnikov, 8adonosnikov, njiv, namreč vsega kar se potrebuje pri posestvu; proda se tudi zraven nekaj živine in potrebnega orodja, tudi stroje, kakor kupec xahteva; par minul proč je tudi ena lepa viničanja, po-sloslopje je vse v dobrem stanju in večina z opeko krito, proda se vse skupaj ali r»z-delno; več se izve pri lastniku Friedrich Braoko v Vodo-lah, Sv. Peter pri Maribora; za odgovor priloženo znamko. Hiša s štacunoais z nekaj polja na prav lepi legi za vsako trgovino v Št. Jurju na južni železnici št. 32 se proda. Cena 7600 K. Vprašanja na Jon. Sitter. Lichenfels-gasse 17, Graz. Lepo posestvo na prodaj; meri blizu 10 oralov, lepa hiša, hlev, zraven tudi mlin, vse novo postavljeno, lepe njive, travniki in les, 10 minut od cerkve Jarenine, 20 minut od postaje Pesnice. Več se izve pri Jobann Duš, Oacnik, občina Pesnica. 167 za šivano delo (gospode in dame) dobita trajno službo. Nadalje se sprejme 1 učenec pri FranE Nsratn, čevljarski mojster, Manher. Karntner-strasse S>. 149 219 Hiša se proda, z dvema stanovanjema, 2 vrtoma, s svinjskim hlevom, radi bolezni Vpraša se naj v Studencih, Pekarska cesta št. 31 (PickorcratraBc) pri Mariboru pri g. Ignae Snoleuak. 219 2 kolesi 2i8 dobro ohranjeni („Puch") se jako poceni prodata. Maria Czihal, Spodnja llajdina štev. 66 pri 1'lujn. Kolarski učenec 220 se takoj sprejme pri g. Friedrich Satschen, kolarski mojster K. istriu. Post St Michael ob Bleiburg. POZOR I Na Spodnjem Bregu, 10 minut od mesta Ptuja, pri glavni ce3ti in v zelo prijetnem kraju stoječa hiša, vse v najboljšem stanu s telo dobrim velikim vrtom za zelenjavo in tudi s prav rodovitim sadnim drevjem se proda. Za vsakega penzi-jonisU, rokodelca in kupovalca vsakovrstnih reči zelo sposobno. Vse drugo se izve p'i po-sestnici Maria Širetz na Spodnjem Bregu štev. 95 pusta Ptoj. 222 Pozor! 50.000 parov čevljev. Pozor! 4 pari čevljev samo K 8 50. Ker je ved velikih tvornic ustavilo plartla, ao me poverili, naj velik oditavek čevlje v^l mnogo poe dobre va-nilje. Ako se zmeša '/a zavojčka dr. Oetki vanilnega sladkorja z 1 kg finega sladko jaL in se da od tega 1—2 čajski žlici na (a-'om čaja, dobi se aromatično, polno okusno pijačo.B Dr. Oetker praške za pecivo in vanilj nil sladkor dobi se v vseh kolonialnih itd. trgo-H vinah. Natančno navodilo za rabo na vsakeml zavoju. Seznamki receptov zastonj.B Dur da pristne Dr. Oetker'jeve Veliki prištede 1 popolnom; vežba mojih strojev za rezanje las in Brad«, jekla, najfinejše zaniklani in so kosljivo praktični. Št. 9160 la vost, 2 kampeljaa za potif čez 2 zoba, dolgost rezanja r~ :kampe!jna S m-n. s tankim ^Cpjl n<--rn 7 mm, z debelim 10 mra,'-'** !kost rezane plošče (ti* zob i cm) en komad, z rnzervnim p-rGUl in navodilom, tako da lahko _. takoj lahko lase reže, K 5'S 915(. Dobra masioa za rezanje las z odprtim peresom, kc K 480. St 9161. Škarje za brada '/? mm dolgosti rezanja« kampeljnov, K 560. Št. 9155. Iste, 1 mm dolgost« rezanja, K% 3rez rizike.' Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po povzetju c. in kr dvorni XTanno Ii intrail raipošiljalni liferant naiMS tVOurda Briil štev. 9Q2 Glavni cenik b 4000 podobami zastonj in požtnine prosi Redka okasija™ Čudežno ceno! ' mp» 600 koso« za samo 3 It 00 h. iriy Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre nata kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za f 3 k. najfin. Žepnih robcev, 1 neZni prstan za gospodo z imit.i tnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinCa, i£p iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kine s pj-*-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata de; par gumbov za mangete 3 gradov duble-zlato 8 patent-zakl veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 j meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični sezn| ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenftnih metov in še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih hiši Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, sta 3 K 80 h. Posije po povzetju centralna razpoS. hiša Gh. Jung-wirth, Krakov A.|3. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima tev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Lepa hiša z gostilniško koncesijo bliža Konjic na drž^H cesti, ena soba za goste, 2 ekstra-sobi, W velika kuhinja, ena klet, v prvem nadstro|w|"i 4 sobe, 1 balkonska soba, 1 predsoba, 2 kubi^ veliki, vrt za zelenjavo, njiva, sadonosniklmu. proda. Cena 15.000 K. Vpraša se pri . Aleksandru Grundner, Rečje (Rotschach) j,"""^ Konjicah. posle kupuje Max Straschill^j W veletržec z žganjem, PTUJ lenemu h, inih v f( stani' s . hiša V. 3.1 angleške ki Lepo posestvo z gruntom vred ali brez grunta, 13 oralov njL travnika, lesa in sadnega ograda, en stok hm gostilna, mesarija, osem hiš, ledenica, pol cerkve, dve minuti, vsaki mesec sodnijska obn nava, velike stale, vse novi rušti s ciglom p krito. Proda se pod lahkimi pogoji. Več p»dl '. lastnik Martin Lasbacher, posest, pri Sv. Jur.f 1 na Ščavnici. ^ 50 56�445 ni na poizkušajo pošljem vsakomur po povzelj letno garancijo: Amerik, nikel-ura . . . Roskopf patent-ura . . Amerik. goldin-ura . . Železniška Roskopf . . Roskopf dvojni mantolj Plošča jeklena ura . . Srebrna imil dvojni m. 14 karat, zlata ura . . Orig. Omega ura ... Radium budilnica, ki sveti . K Radium budilnica 2 zvonca K Radium budilnica i zvonec K Radium godbena budilnica . K :rogIa ura z budilnico a budilnica . . Ura na pendelj, 7o cm Ura na pei.dclj stolpovo zvoner.je . ... Ura na pendelj z godbe- no budilnico in slagverkom . . . 3.— 3.50 *.— 1.50 6.— 6-18.— 20,-4 — 6.— 6.— »■— .K 8.— . K 10.— 3 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju. 2v£asc Boiniel Dunaj, IV., MargaretenstraBe 27151. ________Originalni labrični c-nik zastonj________ 14-6 — 2.— 234 mmm®$m® kam41ed sklepa občinskega sveta c. k. e, želno-knežnega komornega mesta dne 12. februarja 1913 vsa: «■ - .11 mrl ja,l K (CeSjl >sto. se razprodaja okajenega mesa in klobas a, inko, !OS[ H. iS zunanjih kmetih na trgu za trljenska sredstva in v mestnem -ftrožju sploh iz veterinarno-poli-$ jkih vzrokov najstrožje $» repove. Mestni straži se na-p?t« ;a, da take, ki se tej prepovedi pora, x-prH znan •i i rc ko tr i pokorijo, takoj naznani. i arad ptnjshi dne 13. fe&rnarja 1913. J. Orni? žnpan. Iiinii. >ve hiši na prodaj, minut od mesta Cilja; ena je nova hiša s petimi pmi, kuhinjo, kletjo, gostilniško koncesijo in trafiko; ivna je za'lrgovino; druga h'Ja je s tremi sobami, iinj", d.emi kletmi, v dobrem starfju, z gospodar- poslcojem, štirtn i orali zemlj šča v lepi ravnini in sadovom vrtom. Pojasnila daje Franc Pušnik v Gaberjih pri Celju. idskakopelj mestnega kopališča v Ptuju. | Čas za kopanje i ob delavnikih od ■ure do 8. ure popoldne (blagajna je < J. ^Bl2. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in ____ V praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. 'J'*-. po-] (o ve j urjul 112. do 1. ure zaprta); praznik ^ EopiJij ž vrodiiu zrakom, paro ali I ^OB „Braq«ebad" z rjuho K_—-60i poatrelb« | K —-10. arOVE S'« („Willkomm") Ta težka vrsta ovsa dozori v vsaki zemlji, se je izkazala kot najhitrejša in najizdatnejša, daje visoko, jako dobro krmilno slamo in ne pada. Ker se ta oves redko seje, zadostuje 60 kg. za en oral. HazpoSiljatev 25 kg. K 9—, 60 kg. K 17—, 100 kg. K 82'— z vrečo. V zorci v vrečici po 5 ki. po posti f ran ko proti vpošiljatvi K 3-20. Benedikt Hertl, graščak. grad Golitsoh pri Konjicah, Štajersko. 162 Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi flnejše sorte v velikem izbira se do W?a y veliki trgovin; Johann Koss CELJE aa kolodvorskem prostora (ZahU-rajte conik) se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, fieitiausgasse-ilagystrafle (od novega Hauptplalza proti „Narodnem domu") v.novo zgrajeni -Warenhalle." [MOCCAWORFEL sind der allerfeinste. flx,und kostet-lSHellBP. ' UBERALIZU HABENI! _ C.WENGER,FABRIK.KU5EHH)RT.| Le enkrat v življenju! 50.000 spalnih odej a K 1-95 določenih za izvoc na Balkan, a zadržanih vslcd vojne nevarnosti, iz pristne brnske himalaja-voljne, tnrtj izredno gor-kih, za zimo neobhodno putrebnili, cirka 200 cm dolgih in 130 cm Širokih, v krasnih trakovih in mclc-dessinih, s krasnimi barvastimi bordurami, se samo kratki čas za polovično izdelovalno ceno samo K I 05 za kos Srodaja. Te zimske spalne odeje so dvojni enar vredne, in le dokler taja zaloga se dobijo pri nas po sledečih senzacijskih cenab. zimska spalna odeja stane...........K 1 95 zimsbh spalnih odej stanejo..........K 5-70 « ;; » „ - „ ..........k ii- Edina razprodaja po povzetju 212 M. Svvoboda, Dunaj, III j 2, Hiesgasse 13.-114. 1 ko 8 , Gosli za šolarje in koncerti Le v dobri kakovosti po najnižjih cenab Št. 1121/,, šolske gosli 4/4 velke, polirana tla K 6-80. St. 11S1/,. Šolsko gosli 4/4 velike z lepo polir (geflamirit) tlom, boljša kakovost K 660. St. 115'/,. šolske gosli, 4/4 velike, vloženo, lepa tla (geflammt), jako priljubljena vrsta K 7>0. Šolske gosli z garnituro tz ebenine (Ebenholz), dobre v izdelku in glasu, po K 840, 9—, 10-80. St. 21 ž'/, orkester-ske gosli z garnituro iz ebenine K 16 tO. Gosel-ski loki po K —-90, 110, 1-60, B-—, 120 in še viSje. Citre, harmonike, orglice, okarine, klarineti, inštrumenti za piskanje, gramofoni itd. v najbogatejši izberi. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj 1 Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvomi liferant 88/m Hanns K.o^^ad. rsspoS. hiša godbenega blaga BRUX St. 900 (Češko). Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Langen & Wolf i Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 inženirska pisarna: Gradec, Annenstrasse štev. 10. Originalni „OTTO"-motorji za bencin, benco, perolin, „8auggas" in surovo Olje ■ ■ ■ ■ Bencin-lokomobili j s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice In hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. 87S ■■ ■?"• Doslej prodanih motorjev je 115.000 z 1.176.000 M konjskimi silami. Pryafabrika ur HANNS KONRAD c. in kr. dvorni liferant BKUX štev. 895 (Češko.) Razpošilja le zanesljive nre s 3 letno pismeno garancijo. /intern Roskopf patent-ura z niklasto verižico, priveskom in usnjatm fuleralom i K 4'20, S/icargki orig. ziUem Roskopf pa-J tent K 5'—. Registrirana rAdler Roskopf i nikel-anker-remenloar-ura K 7"—. Nikel-rementoar-ura „Kantasie" K 7 50. Srebrn* romentoar - ura „Gloria" • kolesje, odprta K 8 40, ista ura z dvojnim manteljnom K 1250. 88 Konkurenčne budilnico in stenske ure. St. 3946. Po amerik. zistemu, gre v vsakem pololaju, najnatančneje regulirana in repasirana, eu koi K i 90, s ponoči svetlo cifernico K 3 3U. Dvojna zvončna budilnica K 380, s ponoči svetlo cifernico K 420. Kuhinjska okrogla ura K S 20. Ura-ku Savica K 7 50, 8-50 in višje. Budilnica s stol-povim zvonenjem K 7 30, ponoči svetla K 840. Ura na pendelj K 850, 1080 in visje. Brez rizike! — Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja po povzetju ali n prej plačilu. Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice iu piinarske hiše jiostavljenaje parna žaga vsakomur ~ ......„ v porabo. ——— Vsakomur so les hlodi itd... ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa »me tudi sam oblati, vrtati, epahati i. t. d. Peter Koi-a naslednik (elje na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih rrst usnatega blaga kakor kefre, taške za šolo, za nakupovanje in" za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blage iz celuloida bi roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blage iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaie, glaže in drage v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za BO do K 1*20. veliko trgovino Johann Koss, Celje njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, t le potrebuje, naj si bode manufafcfurno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, buke, čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozi~ ■ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. = kar na- 73 31 n FORMfC R^j-'nrr^ mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem stanja. Se prime celo na vlažnem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. — Kima ostanka (Sati) — Brez Številna priznanjevalna pisma. Mi Id vinoorailDiliU^enegtSr^^^ rosi (Mehltau), Bagol za boi zoper mrvnega in kislega črva (Heu- und Sauerwurm). Kallforoska prekuha zoper sadne Škodljivce, gosenični Um zoper razne gosenice itd., Lamina za poletni boj zoper Škodljivce, La aril karbolinej za zimski boj. Lauril drevesni vosek za cepljenje, Ichneumin za nežne rožice, Nikotin Quassia ekstrakt za škropljenje v drevesnih Šolah, Topomor zoper poljske nvši, Pampil zoper mrčesje in ose. — Zahtevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva nForhhv* fabrike materiala za vinogradniško škropljenje: Konstantin Ziffer, Dunaj XIX.. Galterburqq 23. Ako hočete svojega moža, Gospodinje ! petel Previdnosti^ Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, sploSno preiskusene svetovne marke W»'rij^ BLAIHISCHEIN ]£ 99 MARGARINE preskusili. M d raču rom Bine Eati iiUNIKUM" ni rastlinska margarina. "ev ■lUNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega nsyrc< viSjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. niJP i.UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt. iiUNIKUM" ie C?^\0| eetejSa nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za ~^^J ,0 SAMO BLAIMSCHEIN „UHIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete ovrete kuhate za kruh s putrom rdi BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGARINO.m Se dobi povsod. PoizkuSnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in pntra, DUNAJ XIV. brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo žft tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V najveČih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnojjo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korcspondenea se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Uiirein Franc v Resiczabanva piše: Veleštovani gospod, Kopenhagcn, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatji po poštnem povzetju t 20 K. — Imam dva prijatelja ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem viil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagcn. 145 Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „S t a j e r č eve" užigalice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. za «■ službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju • izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "WS Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž). Cepljene trte iso veleprima: Laški risting, Moslec, Silvanec, Mnškat, Rulandec, Traminec, Burgundec, Gutedel, Welt-liner, Kollner, Portugizec, Slankamenka, Zier-fandler, Ranfol, Blaufiiinkisch, Izabela za grmovje in amerikanske koreninske tite se dobijo pri P. Srebre, Maribor Ha Dravi. OROŽNO visoke cene ee plačujejo pogosto za m ozka in ženska sukna 1M česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno j dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija, i Trgujem samo s prvovrstnim blagom. Zbirko ; vzorcev blagovolite tekom 8 dni vrniti. Razpošiljalnica sukna Franc kid, j Jagerndorf Nr. 210, avstr. Šlezija. se v spomladi z najboljšim uspehom na vseh vrstah zemlje rabi, ravno tako za poletno žitje in plodove za sekati kakor tudi glavno gnojenje za jesenske setve, ki še niso dobile nobenega gnojenja s fos-forjevo kislino. Oddajamo svojo garantirano čisto velevredno Tomaževo moko i varstveno znamko na vrečah in plombah. Do se v vseh z našimi plakati označenih prodajami Fabrike Z. Z 0. z., Q. L 700. Svari se pred_m»n}yredtTlm_blagom_T Najboljša Bonska razprodaja! Ceno perje za poste! j! 1 k* tir* Hišnik i K; boljših t K M h; M (»I Mik 3 K 80 h; MB 4 K; belili m rt k i h 6 K 10 h; 1 kg najfinejših snrzeno-krlik, lll-saaik 6 K +0 b, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) lirega 6 K, 7 K; belega i O K; najfinejši prsni 18 K, Ako te vzame o K, potem franko, $9" Gotovo postelja is krepkega, rdečega, ptkveeja, belega ali rumenega nankinga, 1 talieat, 180 cm dolg, 180 esa tarok, i t gUrniina Malinama, raka 80 cm dolga, 60 cm iiroka, napolnjene t norim, širim. trajnim in flamnaitim ferjeai aa past«lir. 18 I; pel-daeae 20 K; daiinr 24 K; posamezni tuatnti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavar blazina 8 K, 8 k' 60, 4 K. Sa posije po ponetiu od 12 K naprej franko, Izmenjava aH rawer franko doroljena. Kar se ne dopada denar nazai. S, Boaiaeh, Deechontu Nr. 710, I. Cenik gratis m franke. aaa» Trgovina z erožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgas^' priporoCa po fabričnih cenah kot najboljši,1 orožje u Ir" autom. Žepne piStole, precizno pristreljeni? y zistemih *i: ning", „SteyerM, „Mausera in „Bayard". Revolvri x naj-H izbiri že od K 6'50 naprej. Klobert-pnSke in karabineijyj cevne Lancaster-lovske-puško od 36 K naprej. 1'atrone, _______patronov itd. Cenik zastonj in franko. 01 Lepo posesti; M. PIRICH usnjarija t PTUJU ■ da naznaniti, da vzame kože v delo in kupuje tudi ■ vsakovrstne kože po najvišji ceni. Pri njej se dobi tudi vsake sorte leder, kopita in vse drugo, kar šoštar potrebuje, tudi oberteile, katere sam izdeluje po najnižji ceni. 77 ! 2 hiši, velbana klet, hlev, vse zidano in z opek^| i skupaj z gostilniško koncesijo z iztočom žganja,! lov gozda za podirati, 1 oral vinograda (izabelaV okroglo 6 oralov travnika, njive, sadonosnik, '/. wk poti od postaje Poličane, se iz proste roke skufH dusom za K 17.000 proda. 1.203 K ostane lahlAT Več pri Ustniku H&ni Wonk, PolicMi1" Modri nasvet" Kupujte le svetovno znaiuHB rženokavo,Pro| od katere stane 6 kil postni zavoj fitj K 8"0 po povietju. Poleg tega " zastonj en lepi rabni predmet. Ako se riam jev, stane eden le K 310. „Probat" daje breis dodatka pmr J nega zrna zdravo, okusno kavo. Samo pristno pri BaH GetreiderSslerei, Bernsdorf 43 bei Treatrnan (Čdi» 1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke r 46 C�+A 54