IDI DOMAU STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Premiera gledališke skupine v Števanovcaj VESELI PAJDAŠI O DEMOKRACIJI PO NJINOM Če je vüzemski pondejlek, te se v Števanovci kulturni daum napuni, ka zdaj že ausmo leto ma na te den domanja gledališka skupina premiero, na te den notrapokaže nauvo igro, stero se je navčila v zimski mejsecaj. Tau je pred ausmimi lejtami začnila pokojna Irena Barber, stera je tistoga ipa vküppobrala par lidi v vesi, za nji napisala igro pa jim je pomagala, ka so se go notnavčili. Za menje so si vöodebrali Veseli pajdaši, nej samo zatok, ka so rejsan vesela banda, liki gvüšno zatok tö, ka tisto, ka so na odri špilali, je vsigdar veselo bilau. Tau pa lüstvo rado gleda, vej pa v istinskom žitki se tak dosta lagvoga, žalostnoga godi. Zdaj že drugo leto piše igre v domanjoj rejči za skupino školnik Laci Kovač. Lani smo vidli igro Največja vrejdnost, v sterom se avtor spitavla, ali so v žitki rejsan pejnazge največ vrejdni ali je baukše, če maš kauli sebe dobre lidi, pajdaše. Odgovor na tau je nej pitanje. Pred letošnjo igrov je gledalce, steri so nej samo iz Števanovec, liki z Verice, Andovec, Čepinec, Šalamenec tö prišli, pozdravila sekretarka Slovenske zveze Klara Fodor. Letošnja glavna igra z naslovom Volitve (Választások) nam pokaže, ka vse se leko godi, gda si edna ves ščé vöodebrati nauvoga žüpana. Sto se glasi za žüpana, na kakšno formo ščé dosegniti, naj lidgé svoj glas dajo na njega. Ena kandidatka za žüpanjo pro-ba lidi dobiti s tejm, ka njim piti davla, druga deli klobase… Vse tau pa komentirata, tomačita dva pidjanca, steriva sta zatok nej tak nauriva, ka bi nej vedla, steri dosta obečava, malo da. Na konci se pokaže, ka de najbaukši za žüpana tisti, steri je dotejgamau biu, vej je pa za ves spravo dosta pejnez, iz tej do leko asfaltirali pauti pa ešče za kulturni daum pa za mladino tö ostane. Gledališče (színház) je prej zatok, ka pred gledalce, pred lidi postavi gledalo, ka se v njem leko vidimo, kakšni smo. Z ednoga tala se je tau števanovskim gledališčnikom zošikalo, vejpa rejsan je tak, ka tisti, steri ščé priti na oblast (hatalom), vse obeča, te pa gda si sede v tisti stolec, največ pozabi. Po drugom tali je pa tau gledalo tü pa tam preveč krivo bilau, igralci so nej vsigdar najšli prave, okusne (ízléses) mere nej pri gunči pa nej pri špilanji. Škoda, ka ne prosijo pomauč od kakšoga strokovnjaka (pri tejm bi njim Slovenska zveza gvüšno rada pomagala), steri bi njim dau tanače, kak vöokraužiti pretiravanja (túlzás), kak se dolanavčiti, ka gda gučimo te ne »popejvamo«… Vejmo, ka je v ednoj takšoj igri dosta včenjé, dosta prob, dosta dela, pa bi samo malo strokovne pomauči trbelo, ka bi se hibe vöpopravile pa bi leko bili vsi zadovolni, igralci na odri, gledalci v dvorani. Marijana Sukič 2 V Monoštru bo referendum o sežigalnici odpadkov v Heiligenkreuzu To je bilo glavno sporočilo tiskovne konference z zajtrkom, ki jo je pripravil Urad župana 19. marca. Župan Tibor Viniczay je to navado – namreč da novinarje povabi okrog 15. marca na zajtrk, ki obenem služi tudi tiskovni konferenci, uvedel leta 2002. Rdeča nit tudi tokratne tiskovne konference je bila, kako preprečiti, da bi se v neposredni bližini Monoštra (sicer na avstrijskih tleh) zgradila sežigalnica, ki naj bi imela, po najnovejših informacijah, kapacitete za letni sežig do 325 tisoč ton odpadkov, in ne za 200 tisoč, kot se je o tem govorilo prvotno. »Avstrija še zmeraj ne spoštuje dovolj svoje vzhodne sosede, čeprav sta obe državi članici evropske skupnosti,« je poudaril župan Viniczay. Izpostavil je, da gradnji sežigalnice v neposredni bližini treh naravnih parkov ne nasprotujejo le zaradi neposrednih učinkov na okolje, temveč tudi zaradi posrednih vplivov. Tako pridobljena električna energija bo gotovo privabila v industrijsko cono Monošter-Heiligenkreuz še več težke industrije, ki bo negativno vplivala na okolje. V monoštrskem delu cone si želijo, da bi se naselila manjša podjetja kot kooperanti avtomobilske industrije ter se razvili raziskovalna in razvojna dejavnost. Boj proti sežigalnici so začele monoštrske okoljevarstvene organizacije skupaj z občino, nov zagon je dobil po obisku predsednika države v Monoštru. László Sólyom je svojega avstrijskega kolega seznanil z zahtevo Monoštrčanov, sežigalnico so obravnavali tudi na skupni seji dveh vlad, zelo odločno in ostro pa je nastopil tudi madžarski minister za okolje in prostor Gábor Fodor. Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je na skupni seji vlad izjavil, da sežigalnica ni politično, temveč gospodarsko vprašanje, vsekakor pa je potrebno prisluhniti lokalnemu prebivalstvu. Monoštrska samouprava je zaradi tega začela dve akciji. Najprej je s pomočjo Pronas-a razposlala pisma v vsa monoštrska gospodinjastva z obrazcem, na katerem se občani lahko prijavijo na deželnem uradu v Železnem (Eisenstadt) kot stranke, ki jih potem morajo tam registrirati in odgovoriti na njihova vprašanja. S tem želi samouprava upočasniti proces pridobivanja dovoljenj za gradnjo sežigalnice. Na občini so prejeli več kot 3360 prijav, ki so jih pred dvema tednoma odnesli konjeniki v Železno. Še večji učinek pa pričakujejo od lokalnega referenduma, ki ga je občina razpisala za 6. april. V Monoštru ima volilno pravico več kot 6700 ljudi, organizatorji upajo, da se bo znatna večina udeležila referenduma in s tem dokazala, da zavrača avstrijski načrt. Marijana Sukič Lendava OB 15. MARCU O PRAVICAH MANJŠIN Prekmurski Madžari so tudi letos počastili zgodovinske dogodke v Budimpešti v letih 1848 in 1849. Tokratne proslave okrogle obletnice marčne revolucije na Madžarskem sta se udeležila tudi predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili in predsednik državnega zbora Slovenije France Cukjati. V gledališki in koncertni dvorani smo spremljali prikupen kulturni program, v katerem so predvsem mladi ponazorili dogodke izpred sto šestdeset let. Predsednica parlamenta Katalin Szili je pohvalila ustavno in zakonsko ureditev v Sloveniji, ki zagotavlja visoko stopnjo manjšinske zaščite. Povedala je tudi, da si enako prizadeva Madžarska, kjer živi trinajst manjšin, med katerimi so tudi Slovenci. Izrazila je upanje, da bo Madžarska zagotovila manjšinam poslanske sedeže v parlamentu, kakor je to v Sloveniji že urejeno. Predsednik državnega zbora France Cukjati je govoril o pomenu dogodkov leta 1848 in poudaril, da so evropski narodi tedaj začeli boj za samostojnost. Ideje mladih izobražencev, med katerimi je bil tudi pesnik Sándor Petőfi, so bile sicer kmalu zatrte, vendar ne za zmeraj. Zdaj sta Slovenija in Madžarska samostojni, demokratični državi in članici Evropske unije, velike in raznolike skupnosti narodov in narodnosti. eR Šiftarjeva fundacija bo tudi letos posegla v sosednje prostore TRADICIONALNA MAJSKA PRIREDITEV V ZNAMENJU TRUBARJA Program Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je tudi letos sestavljen nadvse ambiciozno. Ustanova nadaljuje z uveljavljenimi prireditvami, kot je dan spominov in tovarištva, v program pa uvršča tudi novosti, denimo Atelje Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih – kar pomeni novo likovno kolonijo v Prekmurju. Programski svet vodi dr. Etelka Korpič - Horvat, v njem pa sodeluje tudi prvi predsednik, akademik dr. Anton Vratuša. Pomenljiva in vsebinsko zanimiva je pobuda dr. Albine Nećak Lük, ki je predlagala, da bi med mladimi, ki se v sosednjih državah (Porabje in avstrijska Štajerska, morda še Gradiščanska) učijo slovenski jezik, organizirali tekmovanje na temo Moj jezik. Z namenom, da bi vzpodbudili učenje materinščine in slovenskega jezika na Madžarskem in v Avstriji. Zaradi vse manj sodelovanja v panonskem prostoru Slovenije, Madžarske in Avstrije bi v projekt vključili vsaj nekaj gradiščanskih hrvaških šol in šolarjev. Za strokovnjake in tudi za druge bi bila nadvse zanimiva primerjava rezultatov, kajti razlike so tudi v tem, sorazmerno manjhnem geografskem prostoru, kar velike. Zgolj, in vnovič za ilustracijo: na avstrijskem Štajerskem ni narodnostnih šol, se pa mladi učijo slovenščino kot jezik sosedov, in niti ne tako malo, prek 250 v tem šolskem letu. Pred zaključkom so tudi priprave na natis publikacije Krajinski park Goričko - vodnik po naravni in kulturni dediščini. Vodnik ima tri osnovne vsebinske dele, in sicer Splošni del s temeljnimi orisi posameznih vsebinskih sklopov; Posebni del s predstavitvijo naravne in kulturne dediščine po občinah; vasi z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi v posamezni občini so razvrščene po abecedi, in Tematske poti, vsaka z ustrezno zemljepisno karto. Tekste so napisali prekmurski avtorji, fotografije pa je prispeval Miško Kranjec, sin znanega prekmurskega pisatelja. Podrobneje o publikaciji ob njenem izidu, ki naj bi se zgodil do osrednje prireditve, ki bo 9. maja na Petanjcih. Osrednji dogodek, majsko srečanje v Vrtu spominov in tovarištva, bo posvečen Primožu Trubarju, ob 500-letnici rojstva. Osrednji govornik bo predvidoma Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva, v kulturnem programu, kot pomembnem delu dogodka, pa bodo sodelovali osnovnošolci in dijaki. Naslednji dan, 10. maja, bodo v Gornji Radgoni odkrili spomenik Primožu Trubarju. Akademik dr. Anton Vratuša nadaljuje s pobudo o objavi slovenskega dela korespondence dr. Avgusta Pavla. Zdaj se kaže, da bo projekt vodil dr. Andrej Hozjan v sodelovanju z Matejo Žižek, ki bo sočasno pripravila tudi diplomsko nalogo. K sodelovanju bodo povabili tudi dr. Zinko Zorko in še nekatere raziskovalce, ki so se ukvarjali s proučevanjem življenja in dela dr. Avgusta Pavla. eR Porabje, 27. marca 2008 3 V Društvu slovenskih pisateljev ČRNOŠOLEC FRANCEKA MUKIČA ALI UČNA URA PORABSKE ZGODOVINE Predstavitev romana Črnošolec Franceka Mukiča v Društvu slovenskih pisateljev minulo sredo (19. marca) je izzvenela kot učna ura porabske zgodovine. Založba Franc–Franc, ki je v sodelovanju z Zvezo Slovencev v knjižni zbirki Med Rabo in Muro izdala prvi porabski roman Garaboncijaš leta 2005, je zdaj prvo obsežnejše literarno delo porabskega avtorja Franceka Mukiča ponudila bralcem v zbirki Križpotja – proza, pod naslovom Črnošolec. Tisti, ki s(m)o roman nekoliko težje prebrali v narečju, lahko zdaj delo beremo v knjižnem jeziku, popestreno z nekaterimi ilustrativnimi porabskimi besedami, zato na koncu knjige Slovarček narečnih izrazov. Založba Franc–Franc, ki jo vodita profesor Franci Just in pisatelj Feri Lainšček, je Črnošolca in njegovega avtorja minulo sredo predstavila v Društvu slovenskih pisateljev. Obisk na predstavitvi je bil dober, tako da besede urednika Francija Justa in pisatelja Franceka Mukiča niso bile izrečene v prazno, ampak so vzbudile zanimanje za dogodke, na katere se oslanja tekst Črnošolca, »prvega romana iz Porabja in prvega romana o Porabju«, kot ga je označil avtor in pomenljivo dodal: »Vsi v Porabju smo Črnošolci«. Urednik Franci Just je predstavil porabsko literarno ustvarjalnost in omenil pokojno ljudsko pisateljico Ireno Barber in novinarja Karla Holeca, avtorja Andovskih zgodb, in profesorja Karla Krajcarja, zbiralca porabskih pravljic in pripovedk. O Franceku Mukiču je povedal, da je leta 1982 objavil v knjigi Slovensko Porabje povest Poteptani češnjevi cvetovi, potem literarno utihnil, leta 2005 pa je izšel njegov in hkrati prvi porabski roman Garaboncijaš – Črnošolec. Založba Franc–Franc posveča posebno pozornost porabskim ali Porabju namenjenim publikacijam, saj je prva knjiga zbirke Med Rabo in Muro (roman ÉRD) izšla že leta 1998, od tedaj pa vrsta del z literarno ali publicistično vsebino, med katerimi je tudi (po oceni avtorja tega zapisa) temeljno publicistično delo Besede iz Porabja, besede za Porabje (prof. Francija Justa). Črnošolca, ki bo predvidoma v prvi polovici leta izšel še v madžarskem jeziku, je plastično in prepričljivo, kot zna, predstavil avtor Francek Mukič. Vsebina se, po njegovi oceni, dotika najtemnejšega obdobja madžarske zgodovine. Roman se močno oslanja na resnične dogodke in še danes nekatere žive osebe, med katerimi je tudi upokojeni učitelj Avgust Trplan, ki se je udeležil predstavitve v Ljubljani. »Strašljiv uboj mladeniča Marcija Lončarja, ki se zgodi blizu njegove rodne domačije na Gornjem Seniku v Slovenskem Porabju, le streljaj od takrat hermetično zaprte državne meje med Rákosijevo Madžarsko in takratno Titovo Jugoslavijo, je uvodni impulz in hkrati rdeča nit zgodbe, ki jo pisatelj hote pušča odprto. Zakaj? Preprosto zato, ker gre za uradne in neuradne (re) konstrukcije tega primera, okoli katerega se je napletla prava legenda, ki še danes ni povsem ugasnila,« bere mo tekst Milana Vincetiča na zavihku narečne in knjižne izdaje Črnošolca. Kot je povedal avtor, je vsebina, deloma po zaslugi daljšega članka v dnevniku Vas népe, pritegnila pozornost tudi madžarsko govorečih bralcev. Popoln vpog led bodo dobili tedaj, ko bo izšla madžarska inačica, za katero je že poskrbel avtor. V razpravo se je na predstavitvi vključil tudi že omenjeni Avgust Trplan – ena izmed literariziranih oseb Črnošolca, in zlasti opozoril na nesmisle, ki so se zgodili po zapletu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Do Informbiroja so bili kar živahni stiki med Prekmurjem in Porabjem. Tja so odhajali aktivisti, denimo zdravnica Lea Talanyi, dr. Anton Vratuša in pokojna Franc Šebjanič in Rudi Čačinovič. Po zapletu so mejo tesno, kruto in brezobzirno zaprli. Avgust Trplan je bil eden tistih, ki se je odločil za beg v Jugoslavijo oziroma Slovenijo in učiteljeval na Go-ričkem. Povedal je žalostno zgodbo ob smrti matere, ko si ni upal na pogreb, ampak je žalni sprevod z daljnogledom opazoval iz le nekaj kilometrov oddaljenih Čepincev. Prav ta in še poznejše, toda ne najmlajše generacije, vedo ceniti odprto mejo, ki zdaj pred-stavlja zgolj administrativno ločnico in črto na zemljevidu. Za dosedanje delo pri ohranjanju slovenstva v Porabju skozi knjižno produkcijo in literaturo se je založbi Franc– Franc in Franceku Mukiču, avtorju Črnošolca, zahvalil Zorko Pelikan, državni sekretar za Slovence v sosednjih državah in po svetu. Izrazil je optimizem glede položaja Slovencev v Porabju in poudaril pomen iskanja novih in pozitivnih izkušenj zdaj, ko lahko zaživijo Slovenci v sosednjih državah skupaj s Slovenci v Sloveniji. Po njegovi oceni odpade zaskrbljenost, da se ne bodo obdržale manjšine, ki štejejo manj kot 100 tisoč pripadnikov. Tisti, ki so jih zanimala še druga ozadja in vprašanja pri nastajanju Črnošolca, so se zadržali še lep čas v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Med njimi tudi ugleden literarni zgodovinar in univerzitetni profesor, akademik Franc Zadravec in mnogi drugi. Zatorej: nismo poslušali samo ene ure porabske zgodovine, ampak doživeli seminar iz preteklosti in porabske sedanjosti. Tekst in fotografije: Ernest Ružič Porabje, 27. marca 2008 4 Prvi stopaji, da bi obranili naše indašnje meštrije Vsakši narod má pa mora braniti svoje vrejdnosti, svoj gezik, kulturo, stare šege, gvantanje pa indašnje meštrije, ka so starci z rokami znali delati. Kak gledam v svejt, se danešnji narodi, najbola v manjšini živeči, od leta do leta vsebola terejo na tau, naj leko obranijo tisto rejdko delo, ka že samo par starejši ali stari lidi zna. Na Slovenskoj zvezi smo si tü gora djali, ka mo se zvöjn slovenskoga spejvanja, plesanja, slovenske rejči potejm dosta več spravlali s starimi meštrijami. Tak vidim, ka je čas dola priteko tomi, ka samo damo plesti cejkare s kukarčnoga lupinja, plesti košare z vrbovi šib, plesti slamnate drvenke, vö stesati lesene štile, grable, vile, redti papirnate rauže, kurine, püšle, pa tau nosimo kazat na razstave ali nota damo kazati živo, kak se tau dela. Eške dočas moramo staupiti, ka so tej lidgé pri zdravdji za té, ranč nej leka dela. Na Gorejnjom Seniki smo zaprosili Helgo Škaper, naj nota navči s svojo sestrauv Emo Vogrinčič dvej naše ženske Marijo Čato z Dolejnjoga Senika pa Kristo Nagy Gyeček z Gorejnjoga Senika. O tejm sam se pogučavala s tetico Helgo Škaper pa Marijo Čato. • Tetica Helga, kak se da danešnja mlada generacija včiti? »Šest pau dneva, zadvečerek od edne do šeste vöre smo delale. Té dvej ženske so se fejs vcuj pripravile, videti je bilau na njija, pa so pitale, če so kaj nej znale. Prva rauža se njima nej tak pršikala, depa druga, tretja pa že, tak, ka sam ji lepau povalila, ka »ste bile črstne, ka ste dobro znale, pa ste me baugale, kak sam pravla«. Fejs so se vcuj pripravile, mislim, ka do té dvej znale vse redno, če do malo duže delale.« • Kak trbej žlak prejk dati? »Vsakša rauža ma svoj žlak. Ena, če go spodkar držiš, bole lepau na šurko stogi, drugo moraš vrkar fejs vküp stisniti. Tak mislim, ka tau nej tak žmetno, meni vrnau nej. Pokazala sam, ka trbej pogledniti na rauži, kak trbej za znautra pa zvöjna vö vrezati cvejtje, z drautom delati, vsakšo raužo smo naprajle. Ge sam tak gé, kašne rauže ge vidim vanej od sprtolejti do zime, tiste ge vse napravim. Leko so trobentica, narcisa, pšenični modrijač, čukecke, djaužefove, orgone, vrtnice, spominčice, klinčecki...« • Kak tau, ka je našo lüstvo tau delo tak tá njalo? »Tak, ka tomi narodi tau nej potrejbno, ka si zdaj žive rauže küpi. Prvim pa penaz nej bilau. Šteri žive rauže nej emo, mogo nika djati na cintor, s pergamenta vöpotegno. Če so vsi sveci deževni bili, té so rauže s krep papira fertig bile, zvöjn, če je v loj djau človek.« • Kak ste vi zdržali? Vi bi tau tü ranč tak leko pozabili. »Dja sam se pri svoji stari starišaj navčila pa moja sestra Ema ranč tak. Una meni vcuj redi, ge pa rauže vküp postavlam, ka prej dugo trpi vküp naredti. Ge tau rada delam, veselge mam v tejm.« • Leko mo eške vcuj iskali mlade dekline, ženske, te nam tadale na pomauč? »Ge tak mislim, če bi mi Baug zdravdje dau, té bi tak eške geseni, gda bi se delo vanej zaprlo, kaše dvej mlade vzele, stere bi frajt mele tau delati pa se navčiti. Sto zna, kaši svejt pride, nej? Mislim, ka zdaj gorvandžiramo, pa vüpam, ka nede tak, ka bi pa prišli samo na papirnate rauže. Človek nikdar ne vej.« • Marija Čato, ka je tebé zgrabilo, ka si se na prvo rejč vzela za tau? »Meni je tau nej nauvo, ge sam se od svoje mame dosta navčila. Meni se tau vsikdar vidlo, ka se z enoga papira kak lejpo leko napravi. Pauleg njé sam ge vsigdar kaj tö pomagala. Gda je od kec prišla domau, sam go vsigdar spitavala, ka nauvoga je vidla, kak se dela. Ne povejm, ka vse znam, tau ne smejm povedati, depa en par fele rauž sam že znala. Na vašo pitanje mi je prva miseu tau bila, ka ge rada mam rauže, pa tau, ka naj bi ostalo tau gor, ka so té ženske že nej tak mlade, pa nej gvüšno, ka do tau dugo tak tadale leko delale. Ge sam z dobro volau üšla k strini Helgi. Dosta nauvoga, lejpoga sam vidla, se navčila pa se eške dosta vse moram navčiti tö. Gvüšno, ka do mi Helga eške tadale tö na pomauč.« • Zvöjn volé pa flajsni, raji prstov, ka mora meti človek za tau delo? »Tau gvüšno, ka človek nika mora meti v sebi. Pa ne moreš meti silo, néde vse nagnauk, tau sploj pomali leko delaš. Gvüšno, ka se pri meni tau tö šté, ka ge v vrtci dosta delam s papirami, z blagaum, bola tak na baugše, na raji. Ge doma tö rada redim okraske, pa nej samo s papira. Rada furt kaj nauvo vönajdem.« • Kak leko za par vör človek sam dela? »Z ene rauže smo tri-štiri naredli. Tau je malo, tau doma človek mora vaditi, vcuj sesti pa li redti. Mamo doma vsakšo raužo, pa človek, če go pogledna, vej, pa če nej, go vzememo raznok pa znauvič vküper napravimo, tak se leko navčimo. Tau enodvej pauti se ne more navčiti, duže trbej. Najbaugše je pa, če človek sam gora pride. Včera sam poglednila té djaužefove rauže, kak cvetejo, pa zdaj tiste napravim doma.« • Od starišov sam zvejdla, ka tak v dolejnjeseničkom vrtci, gdé ti delaš pa ranč tak na Gorejnjom Seniki, gdé dela Krista Nagy Gyeček, so pojbičke z lejpimi papirnatimi raužicami pozdravili svoje materé na den žena. »Ja, tau je bilau zdaj vrnau v tom časi, pa sam mislila, probala mo, ka je najbola ležej. Malo raužico s pojbami smo napravili, so nesli domau materi pa deklinam so tö dali v vrtci. Sploj so bili veseli, nej so vse oni napravli, so pa z veseldjom pomagali.« Klara Fodor Porabje, 27. marca 2008 5 Gda se potekneš, te idi domau Kak sonce toplejše sije, po vasaj je lüstvo že venej na njivi, ogradi, na sonžeti. Žgejo, grmauvge vörejžejo, naj se spuca dočas, ka trava vöpožene. Če bi si po vasaj vsaki tak zmišlavo, te bi vasnice bola vredi bile, pa bi nej bile tak notrazaraškene. Tau je baja, ka dosta taše zemle je, gde je lastnik (tulajdonos) starejši, dosta lidi se je izselilo iz vesnic ali so tijinci dojküpli zemlau. Na tej parcelaj grmauvge ali že gauška gorzrasla, pa od toga vasi tak vögledajo kak vögledajo. Dapa na srečo si zato ne zmišlava tak vsakši lastnik grünta, šteri se je preselo iz vesi. Med tejmi so Ištvan Gyeček, ali kak je v Števanovci poznajo, Ercani Pišta tö iz Varaša. • Šteroga leta ste se vi v Varaš spakivali? »Šestdesetausmoga leta smo se v Varaš spakivali, pa od tistoga mau smo tam.« • Zaka ste v Varaš šli? »Zato, ka sva z ženauv obadva v Varaša mela slüžbo. Od tec, iz Števanovec, notra delat odti je tö težko bilau, sploj pa v zimi, gda zavolo velkoga snega ešče bus nej odo. Doma si pa nika nej mogo delati, gazdüvati, za volo divjačine. Mi smo nej tak odišli v Varaš, ka potistim bi več nej odli nazaj vö. Dosta smo odli nazaj ženinim starišom pomagat.« • Vašim starišom nej trbelo pomagati? »Nej, zato ka oni so pa na Balaton odišli. Tam so meli sedemstau klatauv grauzdja (goric), dosta dela je bilau, dosta so mogli dola odti, pa te so si tak zmislili, ka te bola tam küpijo eden ram, kak bi se vsakši drugi keden dolavozili. Oča so zdaj že mrli, mati so pa nazaj prišli v Varaš. Letos so devetdesetštiri lejt stari.« • Ka ste tü v Števanovci z rojstno kučov delali? »Kučo smo odali. Tistoga ipa fal, zato ka te so ešče slabe cejne bile.« • Istino ka že v Varaši živete, dapa dja vas zato dostakrat vidim tü v Števanovci. »Če že gnauk tü mamo grünt pa gauštjo, te moramo sé odti. Istino, ka na tej njivaj, gde smo gnauksvejta žetvo delali, je že skur vse gauštja, dapa zato vredi trbej držati. Sploj pa zato, ka je tü pri poštiji, pa vsakši vidi. Če gnauk tazapistiš, te vrag vzejo, potistim že težko vöspucaš. Zdaj sam že bola naletja, pa več časa mam, zato ka sam v penziji. Istino, ka doma v Va raši tü mamo grünt, ka vredi trbej držati, dapa mi si zato za te grünt, ka ga v Števanovci mamo, tü vzemamo čas.« • Leko ka zdaj, gda ste že v penziji, bi dobra bila edna kuča v Števanovci? »Dja bi več sé vö nej prišo, zato ka smo se v Varaši že sploj vcujvzeli.« • Tü na pravo se vidi, ka je gnauksvejta njiva bila. »Na tau njivi sam ešče dja tü okapo. Zdaj pa, vidiš, kakšni borauvge rastejo, če bi trbelo, na ram bi lejs leko vseko.« • Kelko lejt je tau zraslo tak velko? »Od šestdesetpetoga leta, zdaj že več kak štirdeset lejt.« • Kelko gauštja mate tü? »Če dobro vejm, dva plüga pa pau, s tejm vred, ka je gorazraslo. Dosta več gauštje pa zemle smo meli, samo oča so tau zadrugi (szakszövetkezet) doladali, zato ka tistoga reda nikoma nej trbelo.« • Gda je zadruga razpadnila, nejste dobili nazaj? »Nej, zato ka smo nej prosili nazaj, dapa niške nas nej pito če škemo nazajvzeti ali nej. Tau bi tak moglo biti, ka gda je zadruga razpadnila te bi najprvin tiste mogli pitati, šteri je zemla ali gauštja bila, če njim trbej ali nej. Zdaj smo samo te zvedli, gda so gauštjo vözmerili, pa gda so go drugi sejkali.« • Ka bauda s tejmi vejkami, ka ste zdaj vöspucali? »Zdaj, ka je süja trava, tau zdaj tazažgati ne more, če ovak nej, te v zimi tazažgem. Zdaj ne smejm, zato ka se ešče kaj vožgé.« • Doma z drvi nalagate? »Z drvi nala gamo, zato ka mamo gauštjo, norija bi bila, če nej. Dja mam gauštjo, žena ma gauštjo, pa vsigdar dje tašo, ka posene pa vöpucati trbej. Osem lejt nazaj, ka smo te tau vöspucali, dapa vidiš, ka bi že pa trbelo pucati, zato ka borovo pa djalenkovo vse vösene.« • Lejs kaj tö odavate? »A, nika nej, zato ka nej vrejdno gnesden taodati. Nišo cejno nejma, te bola naj raste. Prvin, pred dvajstimi, trestimi lejti, je lejs dragši bijo kak zdaj. Tistoga reda si za kubik 13.000 forintov daubo, tau je velka vrejdnost bila. Te si za deset kubikov lesa leko eden nauvi auto küpo, zdaj ga za stau kubikov ne dobiš. Ka je tau gnesden, nika nej. Drugo pa tau, ka gnesden, če stoj zida, te lejs že vse gotovoga küpijo, pa nej bore.« • Ka te delali z gauštjov, če neškete sejkati z nje? »Gda nas več nede, te do tau mlajši erbali. Oni do pa tau delali z njauv, ka do steli.« • Gda ste gnes vöprišli delat? »Kauli osme vöre sam prišo.« • Kak dugo te delali? »Dočas ka trüden ne gratam, istino že sam zdaj trüden, dapa ešče moram delati, zato ka ešče dosta dela djesta. Ešče deset mejtrov naprej, pa dvajsti mejtrov na šurki mam tau grmauvge, pa dobro bi bilau tau ešče gnes vöspucati.« • Rejdko, ka stoj tak lepau vret deje grünt kak vi. »Sploj pa gauštjo. Največ lidi je tak, ka v gauštja lejpo vözusejka, drauvno pa tam nja naj tasprnej. Tau pri pauti je meni že oči bantivalo, zato ka grdo, tak vküpzaraštjeno. Zato sam pa vcujstano tau vöpucat. Če drugo nej, te naj mojo baude vöspucano. Če kaulak gledaš, niške neške tašo vöpucati, pa se tau vidi tü.« • Vejte, ka fali ešče tü vam? »Ka?« • Eden mali odjenj pa špejk. »Ranč ne guči. Dja brezi špejka tak nédem v gauštjo delat, dapa tü ne more nalagati zavolo süje trave, pa zavolo vetra. V zimi, gda smo v gauštjo šli, najprvo je tau bilau, ka smo odjen naložili. Segrejvali smo se pri njem, podne smo pa špejk pekli. Tak dober špejk doma nikdar ne more spečti kak v gauštja.« • Tau ste prajli, ka dočas te delali, ka trüdni ne gratate. Te skur cejli den te tü, nej? »V gauštjo ne more na dvej vöre vötiti. Če deš, te si moraš čas vzeti za tau.« • Cejli den je zato dugi. »Nej gvüšno, ka ’š cejli den delo. Dja sam tau pravo, dočas, ka trüden ne grataš. Gda se v vejkaj večkrat potekneš, te si že trüden, pa baukša, če domau deš.« • Pa vi ste se že poteknili? »Že dvakrat, gnauk sam ešče na rit tü spadno. Ešče dobro, ka me niške nej vido. Tak ka dem domau.« Karel Holec Porabje, 27. marca 2008 6 ZA HRBTOM VSAKE CIVILIZACIJE Andreja Šantavec, direktori-srečali kakega Evropejca. Tam »longhousih«. To je velika hiša štirideset tisoč forintov. Izza ca. Prenočevali smo v longhouca enega izmed avtosalonov v živijo v glavnem Indijci, Kitajci na količih. Našo hišo si je delilo pleksi stekla smo lahko gleda-sih. Spali smo na žimnicah kar Budimpešti, ki smo jo našim in seveda Malajci. Vsi so bili 27 družin. Tam poteka njihovo li, kako so ribe plavale v morju. na tleh, v dnevnih oblekah. bralcem predstavili že lansko zelo prijazni z nami. Mesto je celo življenje. Tam rodijo, tam Za kosilo in večerjo smo dobili Nad glavo so visele mreže proti leto, je pred kratkim bila na-lepo urejeno in čisto z velikimi umirajo in seveda tudi kuha-po sedem do osem jedi. Tudi komarjem, ki smo jih morali grajena za uspešno delo s turi-zelenimi površinami. Tu ne jo tam. In vse pripravljajo na dekoracija jedi zasluži pohva-zatakniti pod žimnice.« stičnim potovanjem v vredno-najdeš smeti, kakor recimo v tleh. To pomeni, da včasih pes lo: iz sadja narejeni kipi, de-• Kje ste se pa umivali? sti šeststo tisoč forintov. Zbrala Bangkoku. Borneo je že veliko tudi poskusi kakšno jed. Vodo serti ptičje oblike..., osvetljeni »Imeli smo prho z mrzlo vodo, za kuhanje zajemajo iz reke. bazeni, palme vsenaokrog. In-kjer je do gležnjev stala dvo-Pikanterija vsega je, da blizu dijski strežniki so nam prinesli mljivo čista voda. Bali smo se prostora za kuhanje kar mir-koktajle naravnost v bazen in infekcije in smo to raje izpuno urinirajo in perejo perilo. nam jih nudili tako, da so des-stili. Umivanje se je omejevalo Ne bom nadaljevala. Pogoji so no roko dali na srce in se nam na čiščenje zob z mineralno bili pač osupljivi. Nekega dne globoko priklonili. Tukaj smo vodo.« so pekli opico. Torej vsi smo preživeli štiri dni. • Kakšen pa je bil namizni precej shujšali, toda ob vsem Pot nas je dalje vodila v Mela-pribor? tem smo se dobro zabavali. Štirje iz naše skupine so se že na drugi dan odpeljali nazaj v glavno mesto. Mi smo pa herojsko vztrajali. In prav nič nam ni bilo žal. Preživeli smo stvari, ki jih človek lahko vidi le v oddajah National Geogra si je dvotedensko potovanje, ki bolj eklektičen v tem oziru. phic. Jaz sem jedla le vegetaribi ga lahko imenovali kot po-Kuching, glavno mesto drža-jansko hrano, različno zelenjatovanje v skrajnosti: en teden vice Sarawak, ki leži na male-vo z rižem. Moram priznati, da za hrbtom vsake človeške ci-zijskem delu otoka Borneo, je bi hrana bila kar okusna, če bi vilizacije in teden dni v največ-še kar v redu. Toda ko smo se lahko bila izključila okoliščine. jem razkošju. Z veseljem sem približevali pragozdu, je začela Bilo je tam veliko sadja: ramjo pozdravila ponovno doma, prevladovati revščina in nezah-butan, dinja, ananas, mango, ker, po pravici povedano, ni-tevnost. Ko so se že vse ceste banane, durian. sem verjela, da se bo res živa in končale, približno 350 km od Nekega dne smo šli na turo ko. To je mesto, kjer se je začela »Jedli smo s sorazmerno nezdrava vrnila. Kuchinga, smo se peljali dalje v džunglo. Naš vodič je hodil malezijska zgodovina. Nekoč okusnih plastičnih krožnikov, »Kakor vidiš, sem ponovno s čolni domorodcev po slikoviti spredaj in z goščavskim no-je bila glavno mesto države. ki so jih pomivali v isti reki, doma,« mi je povedala, »imam reki Langkawi. Tu smo bili že žem rezal pot in tako prega-Tukaj živi cela vrsta različnih kjer so prali obleko...« pa probleme s časovnim pre-popolnoma v deževnem goz-njal kače. Po večerih so nam narodnosti s svojim kulturnim • Niste se bali strupenih skokom. Zbudim se ob pol du. Po približno uri vožnje smo predstavili domačini svoje ple-izročilom in veroizpovedmi. kač?« štirih zjutraj, popoldne ob prispeli do naselja domačinov, se in nas pogostili z njihovim Bili smo tudi v Putrajayi, upra-»Kače se bojijo ljudi. Nas je bilo štirih pa že skoraj omedlim k Dajakom, ki so nas že čakali riževim žganjem. Pili smo pa vni prestolnici države. Tukaj 16 in bili smo precej glasni. od zaspanosti. Mislim, da sem na obali. Do konca šestdesetih raje pijače, ki smo jih prinesli se nahajajo vsa ministrstva Poučili so nas, da je najbolj preživela najbolj zanimivo po-let so bili Dajaki še lovci na gla-s seboj od doma. države. Ogledali smo si jamo važno, da fotografiramo kačo, tovanje svojega dosedanjega ve (fejvadászok). Od takrat se Sonce je ves čas vroče pripeka-Batu, ki leži v bližini. Ta jama ki nas piči, da bodo lahko dali življenja. V preteklih dveh ted-nič dosti ni spremenilo, kajti lo, temperatura je bila okrog je znamenito romarsko me-primeren antiserum. Na srečo nih smo osemkrat vzleteli in velika razdalja in navezanost 40 stopinj Celzija, vlaga je bila sto Indijcev. Več sto stopnic je se nobenemu ni pripetilo nič seveda tudi osemkrat pristali. na svoje tradicije jih je oddvo-100-odstotna. Od Ekvatorja vodilo k vhodu, po njih so se nevarnega.« Približno 35 ur smo bili v zra-jila od civilizacije. Vse do danes smo bili oddaljeni le trideset podile opice. Zelo zanimiva je • Ti ni bilo žal, da si izbrala ku. Lahko trdim, da je letenje imajo plemenskega poglavarja kilometrov. Čez teden dni smo bila ta indijska kavalkada, kjer to potovanje v anticivilizacimoj konjiček, saj sem se deset-in šamana. Ženske vzgajajo se vrnili v Kuala Lumpur in ne-smo mi Evropejci predstavljali jo? letja ukvarjala s pilotiranjem, otroke, moški se ukvarjajo z verjetno uživali komfort, ki ga posebnost. »Sploh ne. Rada bi še enkrat toda to je bilo že tudi zame lovom. Preden sem prišla tja, je nudil hotel s petimi zvezdi-In smo leteli domov. Brezkonč-šla tja. Mogoče bi pri Dajakih preveč, kajti v letalu Jumbo sem se najbolj bala malarije. cami. Približno uro in pol sem no dolga je bila pot, leteli smo preživela malo manj časa. Bi 747 je izredno majhen prostor Komarjev pa sploh ni bilo. stala pod prho. celih 24 ur.« pa na vsak način tudi tja še šla. med sedeži. Torej o potovanju: Bilo je pa ogromno bolh, kaj-Čez dva dni smo šli dalje v Port • Mene bi zanimali bolj po-Kar sem tam najbolj pogrešaleteli smo na progi: Frankfurt ti ljudje in živali živijo skupaj. Dickson. To je bilo popolno na-drobno vaši pogoji prenoče-la, je bila kopalnica. Nikoli si – Bangkok – Kuala Lumpur Najbolj sem se bala tifusa, he-sprotje našega prvega tedna. vanja pri domorodcih. nisem želela kopeli tako zelo – Borneo. patitisa in tetanusa. Kuhali so Port Dickson Resort Hotel je »V velikih potezah sem poznala kakor tam. Bilo je pa kljub Kuala Lumpur je čudovito lepo nam domačini. Higiena je po-najbolj luksuzno letoviško na-pogoje, ker sem se predhodno temu vse skupaj enkratno domesto. Na srečo ga turisti še polna ničla. Ljudje živijo v tako selje Malezije. En dan stane v pozanimala, toda fantazija ni živetje.« niso odkrili, le tu in tam smo imenovanih tradicionalnih hotelu, preračunano, več kot bila tako živahna kakor resni-Suzana Guoth Porabje, 27. marca 2008 7 drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. NOUVI DOUM Nega na svejti človeka, ka bi vsigar srečo emo. Nej, takšo se je eške gvüšno nej zgodilo. Pa je ranč tak z zlato ribico tö. Dostakrat je komi vö iz nesreče pomogla. Dostakrat je nesrečo prejkobrnoula v srečo. Tak drugim pa sebi tö. Depa njou je tö zaodilo. Takša nesreča, ka si je ranč v senjaj nej vüpala broditi. Nej, neje mrla. Depa takša nesreča je leko eške üša kak pa mrejti. Ednoga dneva je prišo k potoki eden pojbič. S seuv je emo košar. Lače si je doj potegno pa začno s košarom pod penjami pa med korenjom od drejv loviti ribe. Dosta ji je vöpotegno. Nagnouk pa se je v košari znajša zlata ribica tö. -Püsti, me, pojbiček pa ti spunim edno želenje. Ge sam gé zlata ribica, vejš, - ga je prosila. Pojep pa jo je eden čas samo gledo. Gledo jo je pa li samo gledo. Nikšne volé je nej emo, ka bi jo spüsto nazaj v potok. -Na, vej me pa spüsti, ka me zrak na nikoj deje, - je prosila tadale. Pojbič jo je eške eden čas gledo pa brodo. Za eden čas se je dun zglaso. -Vejš, ka? Ge mo te domou neso pa te po tistom leko vsigdar nazaj v potok dejem pa mi po tisom želenje spuniš, - je z njou že leto domou. Doma je brž napuno velki glaž za bubrike z vodou pa jo tanut djau. Po tistom je šou nazaj do potoka pa vzeu domou tiste druge ribe. Zlata ribica pa je v nouvom doumi nemilo djoukala. - Povej, si lačna, ka tak djoučeš? -Ge sam nej nigdar lačna, ge nika ne gejm za gesti. Vej sam pa čalejrska zlata ribica, -njemi je tumačila. -Prosim te, nesi me nazaj v potok. Pojbič je od toga nika nej škeu čüti. -Preveč si lejpa, ka bi te nazaj neso. Eden čas boš pri meni, ka mo te gledo pa se s teuv zgučavo. Gda mo volo emo, te nazaj pistim. Zlata ribica pa je več nej nika povedala na tou. Samo tadale je točila zlate skuze, stere so se brž vöobrnoule v pejsek. Trno velka žalost jo je vmarjala. Ja, biti zgrableni v nekši glaž njoj je üše bilou, kak bi mrla. Drugi pot de tadale… Miki Roš NAŠA ZLATA SKUPAJ USTVARITI NEKAJ RIBICA NOVEGA, NEPONOVLJIVEGA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne To je bil moto strokovnega strokovnim sodelovanjem, kega Lutkarji iz Svete Trojice v Porabju 18. marca so lutkarji iz Svete Trojice obiskali Porabje. Obiskali so obe porabski šoli, Gornji Senik in Števanovce, kjer so se predstavili z dvema igrama (Rdeča kapica malo drugače in Lisica tatica). Do gostovanja je prišlo v organiza na Madžarskem. srečanja 14. in 15. marca na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu; poleg domačih učiteljev, predstavnikov slovenskega šolskega ministrstva in Zavoda RS za šolstvo so na njem sodelovali še predstavniki šol, ki jih obiskujejo pripadniki Slovencev v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, OŠ Puconci in podružnica Mačkovci, Porabje pa je bilo zastopano le posredno. Piranska šola, ki jo v Porabju dobro poznamo po lanskih zelo uspešnih jezikovnih počitnicah za porabske učence, si je, ob svojih številnih dejavnostih, zamislila mednarodni projekt na temo multikulturnosti in medkulturnega dialoga. Vsebine so povezane s z razvojem jezikovne šole, z višanjem komunikacijskih in strokovnih kompetenc učiteljev in učencev, ki se šolajo in učijo izven matične domovine, s spoznavanjem različnosti in povezanosti znotraj in zunaj meja skupnega slovenskega kulturnega prostora. Udeleženci smo se prvi dan seznanjali s ključnimi temami, ki bi sestavljale projekt, se o njih pogovarjali in ponudili možnosti sodelovanja. Predstavljeni tematski sklopi so bili naslednji: jezik, dediščina, turizem, okolje, identiteta, mir. Sodelovali bi učenci in učitelji, v živo in preko sodobnih medijev (največ svetovnega spleta), končni izdelek vsasklopa bi bil skupna publikacija (slovarčki, zborniki, avdio- in video zapisi, knjiga kuharskih receptov, pesmarica). Seveda pa so osnovni cilji spoznavanje, druženje in uzaveščanje skup ne slovenske identitete pri mladih. Drugi dan srečanja smo v živo preverjali programe, povezane z dediščino, okoljem in turizmom: ogledali smo si glavne znamenitosti Pirana, se popeljali z ladjo, ki ima stekleno dno, po sicer mrzlem morju, predvsem pa še enkrat potrdili, da je zamisel piranske šole enkratna in da je k projektu treba pristopiti z vso resnostjo in odgovornostjo. Tudi porabske šole. Projekt, ki se bo prijavil na razpis Evropskega socialnega sklada, bo potekal najmanj 5 let. Če se bo predvsem sodelujočim zdel uspešen, se bo nadaljeval in nadgradil. Verjamemo, da bo naše povezovanje prineslo novo kvaliteto v odnos do vsega, kar je naše skupno, slovensko. Valerija Perger ciji Zveze Slovencev PETEK, 28.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 JASNO IN GLASNO, 11.25 OSMI DAN, 11.55 HITLER IN MUSSOLINI -SUROVO PRIJATELJSTVO, NEMŠ. DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 ... SVET SE MAJE, KRIŽ STOJI ... KARTUZIJE NA SLOVENSKEM, 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SOVAKERES, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: BONBON, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 NAJVEČJI MOSTOVI, AM. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.3.1990, 0.45 NAJVEČJI MOSTOVI, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PETEK, 28.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.00 GLASNIK, 13.25 PODOBA PODOBE, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.20 SVETI PETER, IT. NAD., 16.05 ŠPORT ŠPAS, 16.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.3.1990, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MARKO ROŽMAN, 20.00 BIBLIJA, IZKOPANA IZ ZEMELJSKIH NEDER, FRANC. DOK. SER., 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.15 UGRIZ MALE RIBE, AM. FILM, 22.45 KONFORMIST, IT. FILM, 0.35 DEADWOOD, AM. NAD., 1.35 INFOKANAL * * * SOBOTA, 29.03.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 13.50 DESET ZAPOVEDI, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 20.50 50 LET TELEVIZIJE, 21.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.15 HRI-BAR, 23.20 RIM, AM. NAD., 0.20 NEPOVABLJENI GOST, ŠPANSKI FILM, 2.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.3.1990, 2.35 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL SOBOTA, 29.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.50 SKOZI ČAS, 11.00 TEDENSKI IZBOR, 15.35 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 15.55 NOGOMET, DOMŽALE - INTERBLOCK, 17.55 ROKOMET (M), CELJE PIVOVARNA LAŠKO -GOLD CLUB, 20.00 OLIVER TWIST, ANG. FILM, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 2.00 ČAS ŽETVE, RUSKI FILM, 3.15 INFOKANAL * * * NEDELJA, 30.03.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 ŠPORT ŠPAS, 10.50 ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA SLOMŠKOVE USTANOVE -K. JENKINS: MASS FOR PEACE, 22.55 ARS 360, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 DOBER, HUDOBEN, GRD, IT. FILM, 2.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.3.1990, 2.40 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.30 INFOKANAL NEDELJA, 30.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 SKOZI ČAS, 9.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.3.1990, 10.05 GLASBA ANTONIJA VIVALDIJA, 10.50 ZAPOJTE Z NAMI: P.I. ČAJKOVSKI (1969), 11.05 VOKALNA SKUPINA BIT, 11.20 TEDENSKI IZBOR, 13.25 NOGOMET, MANCHESTER UNITED - ASTON VILLA, 15.30 FINALE LIGE PRVAKOV V ODBOJKI (M), 16.55 FINALE SLOVENSKEGA POKALA V ROKOMETU (M), 18.25 ZDAJ!, 18.50 NESKONČNOST JE VEČNOST, POSNETEK PRIREDITVE OB PLESNEM SLOVESU KATARINE VENTURINI IN ANDREJA ŠKUFCE, 20.00 UROČENI ZAKLADI ALTIPLANA, FRANC. DOK. ODD., 20.55 KMETJE, POLJSKA LIT. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.25 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008) IZ BALETNEGA ARHIVA: S. PROKOFJEV - H. NEUBAUER: ROMEO IN JULIJA, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA (1968), 1.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 31.03.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NAJVEČJI MOSTOVI, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 15.35 KOŽA, DLAKA, PERJE: UČENJE, DOK. NAN., 15.40 AFNA FRIKI: EPILOG II, IGR.-DOK. NAN., 16.05 HOTEL OBMORČEK: NENAVADNO KRIŽARJENJE, RIS., 16.30 VSTOP REPUBLIKE SLOVENIJE V SCHENGENSKO OBMOČJE ZA LETALSKI PROMET, PRENOS, 17.25 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 TV POGLED, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.3.1990, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 31.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.05 SOBOTNO POPOLDNE, 13.55 TEDENSKI IZBOR, 15.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.05 TEDENSKI IZBO, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.40 HARMONIJE EVROPE: ŠPANIJA, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 GENERACIJE ZNANOSTI, 22.50 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: BEOGRAD, DOK. SER., 23.15 CMOČKI, HONGKONŠKI FILM, 0.50 INFOKANAL * * * TOREK, 01.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 VSTOP REPUBLIKE SLOVENIJE V SCHENGENSKO OBMOČJE ZA LETALSKI PROMET, POSNETEK Z LETALIŠČA JOŽETA PUČNIKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.10 PESMICE O SREČI, 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, PIRAMIDA, 21.00 ROMANISTAN, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PO STOPINJAH OSAME BIN LADNA, AM. DOK. SER., 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 1.4.1990, 0.10 GOZDOVI SLOVENIJE, PON., 0.35 NOČ NA ZEMLJI, AM. FILM, 2.40 DNEVNIK, 3.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.40 INFOKANAL TOREK, 01.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.20 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.35 TEDENSKI IZBOR, 16.55 SLOVENCI PO SVETU: NOVA ZELANDIJA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LOVCI TEME, DOK. FELJTON, 18.30 GLASNIK, 19.00 FOLKLORNA SKUPINA EMONA IZ LJUBLJANE, 19.30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI, 20.00 MUZIKAJETO: BALKAN 2, IGR.-IZOBR. MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 MODIGLIANI, AM. FILM, 23.10 ČRNA MAČKA, BELI MAČEK, KOPR. FILM, 1.20 INFOKANAL * * * SREDA, 02.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 11.15 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 11.50 PORTRET MARKA MUNIHA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 PISAVE, 14.00 ROMANISTAN, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PRIJATELJ ČEBELAR, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 MORILEC MEHKEGA SRCA, AM. FILM, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 2.4.1990, 0.45 PRIJATELJ ČEBELAR, DOK. ODD., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 02.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.30 HRI-BAR, 15.35 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 2.4.1990, 16.55 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 RADIOHEAD, POSNETEK KONCERTA IZ MONTREUXA, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA LONGYKA, 20.00 VZPOREDNA ŽIVLJENJA, DOK. FILM, 21.25 J.B.P.MOLIERE: TARTUFFE, TV PRIREDBA PREDSTAVE MGL, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: TRAJA BRIZANI PROJECT, PETER ERSKINE IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.05 VAN VEETEREN: TIŠINA, ŠVEDSKA NAN., 1.35 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 03.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 PRIJATELJ ČEBELAR, DOK. ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 KRMAR, IGR. FILM EBU IZ SRBIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 JAPONSKA V RUŠEVINAH, FRANC. DOK. ODD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 MARIA CALLASOVI, NEMŠKI TV FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 3.4.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 03.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.35 GLOBUS, 14.05 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 15.00 UROČENI ZAKLADI ALTIPLANA, FRANC. DOK. ODD., 16.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 3.4.1990, 16.50 PRVI IN DRUGI, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 POROČILA, 17.55 DP V HOKEJU NA LEDU, 20.35 NOGOMET, POKAL UEFA - PRVE TEKME ČETRTFINALA, MÜNCHEN: BAYERN -GETAFE, PRENOS; GLASGOW RANGERS - SPORTING, POSNETEK; LEVERKUSSEN - ZENIT, POVZETEK; FIORENTINA - PSV EINDHOVEN, POVZETEK, 0.05 OBTOŽEN, DANSKI FILM, 1.50 INFOKANAL PORABSKI SLOVENCI TÜ MAMO SVOJE Turistično drüštvo Cankova je letos 16. marciuša že edanajsto leto držalo Jožefove dneve s tejm, ka furt ma razstavo v vaško-gasilskom daumi, gdé vö postavijo lidgé svoja dela, ka menše, bole elegantne cejkare. Na velko veseldje so že dvej mlade ženske tü mele svoje papirnate rauže za vöpostaviti, Marija Čato z Dolejnjoga Senika pa Krista Nagy Gyeček z Go- z rokami ustvaurijo. Predsednica drüštva Hilda Vogrinčič že doudji lejt furt zové Slovensko zvezo, naj vküp poberé lidi iz Porabja tü. Letos so meli za vöpostaviti Micka Lazar z Gorejnjoga Senika velke cejkare najbole za nüc za gobe pa djaboke, Lali Hanžek z Gorejnjoga Senika iz vrbovi šib spletene košare za nöjc pri domanjom pa paverskom deli, Margita Korpič s Traušča ejglane vü zemske zavce, piščence, prčece, košarice, rauže, Ana Ropoš iz Števanovec papirnate rauže, Helga Škaper pa Ema Vogrinčič sta poslale lejpe sprtolejšnje papirnate püšle, Micka Ropoš z Gorejnjoga Senika so poslali rejnjoga Senika. Vsi so pa eške redno delali tü, so lidam, stere je brigalo, nota pokazali, kak se dela. Ne morem pozabiti, ka je Lujzek Hanžek v par minutaj več spleo kak v pau dneva. Če ga je pa kamara gor djamavala za televizijo. Človek mora vödjasti zasé eške bola pa za Porabje. No, z drügi krajov so bili lončarske posaude, ejglani prčecke, vüzemski okraski, farbane remenke, medene figice, papirnate rauže, košare, cerkveni okra- ski. Mi bi si tü želeli taš noga küpca, kak je emo možakar vanej na senji, od steroga smo prejk tresti leseni grabel pa vil dola küpili nisterni iz Va raša. Ja, šeft, je šeft. Naši lidgé so pa že zdaj dobili pozvanje na razstavo pa delavnico v Gradišče, od Slovenske zveze na Po rabski den v Monošter, od Drüštva porabski slovenski penzionistov pa v Sombotel. Želimo si, naj té dobre lidi eške dugo leko mamo tak delavno pa veselo med seov, pa naj pridobimo eške več tak pridni mladi, kak sta Marija pa Krista. Klara Fodor Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB