St. 39-________________ Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto 0b 11. uri predpoldne ter fitane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem leta vred po poŠti pre-jomana ali v Gorici na dom pošiljana: vs0 leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-00 pel leta. .......6 » 60 » » » 3-30 Hrt leta.......3 » 40 . » » 1-70 Posamično številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnifitvo v Gosposki ^ uliet-' jrev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vwik Jan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa „(1 8. do 12. me. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano i-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka.-« vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru. Keklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-(.'ijM-rnost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, V Gorici, v sredo dne 17. maja 1905. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 Gorici v I. uadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino Ib oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravniitvu. ____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec.« se prodajata v Gorici v to-bakarni Scluvarz v Šolski ulici in 3ellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčid na trgu della Caserma..- _____ TeUfon it. 83. »Gor. Tiskarna« a. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, Razgovor o laški juritai fakulteti v poslanski zbornici. V soboto je prišlo do prvega či-tanja zakonskega načrta o laški juri-dični fakulteti. Zakonski načrt določa kraj za to fakulteto v Roveretu. Prvi je govoril Bennati, rekoč, da vso stranke poslanske zbornice morajo biti prepričane, da se rešitev tega vprašanja ne sme politično meriti, kakor se je dogodilo to doslej pomotoma marveč da se mora presoditi to iz čisto didaktiških razmotrivanj, pri dolžnem spoštovanju narodnih pravic Lahov. Govornik je potem zavračal pomisleke proti ustanovitvi laske fakultete v Trstu, rekoč, da se nahajajo tudi v drugih obrežnih in trgovskih mestih vseučilišča, kakor Glasgow, Marzilj, Odesa, Genova. Rekel je med drugim, da nemštvo se ne ukoreninž nikdar v »laških'- deželah kljub fantazijam nekaterih sanjačev. Kar se tiče Slovanov, so vse njihove zahteve do tega mesta neopravičene. Slovenci gravitujejo naravno v Ljubljano, katero mesto oni sami zaznamujejo za sedež svojega vse- j u&iišča. (Dr. Erler: To so posledice!) Govornik omenja dogodke v Inomostu rekoč, da je položaj Lahov v tej državi postal sploh poniževalen in njihova ne-tajena nezadovoljnost je opravičena. (Dr. Erler: Nikdar ne bodo zadovoljni!) : Italijane se je imelo vedno za parias v državi, za manj vredno ljudstvo z orne- *c jenimi pravicami. (Dr. Erler: Kaj se je vse storilo za Trst! Hortis: Za Trst da, pa ne za Lahe. Erler: Potem zapustite Trst pa ga prepustite drugim. Ne-hvaležnost je to. Njihova nezadovoljnost je politika.) Bennati skonča z besedami : da ima trdno upanje, da dobijo Lahi svojo juridično fakulteto v Trstu, ki je jedini kraj, kjer mora uspevati ter se razviti v polno vseučilišče, po čemer stremijo Lahi povsem opravičeno. Romanczuk omenja, da ker se izroči predloga odseku, bo govoril o predmetu obširneje o priliki posvetovanja v odseku (Schtfnerer: Kaj sedaj še nimate nikakega mnenja?)... ter ne bo zadrževal zbornice v že tako pozni uri. (Schonerer : Ampak mi smo radovedni na Vaše mnenje ! Vit. Vasilko: Pride takoj.) Romanczuk izreče, da simpati-zuje z ustanovitvijo laške juridične fakultete. (Schonerer: Kaj je pravzaprav to ?) Romanczuk: Moramo pa se potegniti tudi za ustanovitev maloru-skega vseučilišča za 3'/» milijona Malo-rušo v v Galiciji in v Bukovini ter za tisoče maloruskih dijakov, in zato stremimo najprej po ustanovitvi maloruske juridične fakultete v Lvovu. P1 a n t a n : Jugoslovani stojijo na tem principijelnem stališču, da ima vsak narod v tej državni polovici pravico do šol vsake vrste, torej tudi do visokih šol z narodnim učnim jezikom. S tega stališča pozdravljamo prvi korak vlade, da hoče narediti konec brezpravnim razmeram in vednim provizorijem ter ustanoviti samostojno juridično fakulteto za Lahe. Prav jo, da dobijo Lahi kompenzacijo za juridično fakulteto v Inomostu, ali mi smo naklonjeni juri-dični laški fakulteti samo pod pogojem, da se ustanovi na laški zemlji ter se ne napravi iz nje politično vprašanje. Izreka se proti ustanovitvi'vseučilišča v Trstu, ker Trst ni Čisto laško mesto, in ker bi dobili Lahi s to ustanovitvijo supremacijo ne le na intelektualnem polju, marveč tudi na političnem na škodo Slovencev. V ostalem so Lahi to deloma že umeli, kajti po listih, inspi-rovanih od laških politikov, se je razpravljalo resno že o event. laškem vse-ušilišču v Kopru. Pa tudi tukaj ni predpogojev za vseučilišče. Kaj j« v Kopru? Velika kaznilnica. To mesto bi bilo predstraža za Trst; s parnikom se pride tje v pol uri. Nedostajalo bi tudi stanovanj za dijake in profesorje, pa tudi tam je zaledje slovansko; zato nasprotujejo Slovenci ustanovitvi laške fakul- tete v tem mestu. Govornik se dotakne I potem slovenskega šolskega vprašanja j v Trstu, rekoč, da je 2000 slovenskih ' otrok brez šole. Nič ni naravnejše od tega, da se spravi pri priložnosti te vladne predloge v razgovor tudi s 1 o-vensko vseučilišč no vpraša-n j e. Kulturelne potrebe našega naroda je treba istotako vpoštevati kakor drugih narodov. Slovenci zahtevajo le zakonito zagotovljenje ustanovitve vseučilišča. Ne zahtevajo, da se takoj ustanovi ; bila je torej najlepša prilika, da je vlada zajedno s predlogo za Lahe predložila tudi ono za Jugoslovan*. V meritorni razpravi bodo glasovali njegovi somišljeniki za zakonski načrt samo v tem slučaju, Če se določi z ustanovitvijo laške fakultete konstitucijo-nalnim potom ustanovitev slovenskega vseučilišča. (Odobravanje pri Slovencih.) Naučni minister Hartel je omenjal na to, da ministerstvo ni nasprotno v principu ustanovitvam novih vseučilišč, kjer so resnične potrebe za to, kjer veljajo vseučilišča za lampades vitae. Razprave v budgetnem odseku dajo vladi priliko izraziti se o zahtevah po vseučilišču od strani Romanczuka kakor tudi glede želja, sedaj po g. Plantanu izrečenih glede ustanovitve pravne fakultete v Ljubljani, za katero je postavljenih na razpolago izdatnejših sredstev avtonomnih in lokalnih faktorjev. Minister se je izrekel proti Trstu glede laške fakultete, ker se ne nahaja na popolnoma laških tleh ter mora vlada zabranjevati take dogodke, kakor v Inomostu, ne pa vstvarjati za nje novo priložnost... Dr. Conci pravi, da vladna predloga odgovarja željam Lahov premalo. Dva naroda, ki štejeta med svoje Danteja in Schiilerja, bi smela pač stremiti po višjih ciljih, ne pa da se pobijata med seboj. Vprašanje, kje naj stoji visoka šola, se more smatrati le za notranjo zadevo laškega naroda. Dolžnost zbornice je, potegniti se za to, da se zgodi pravica Lahom, ki so bili globoko razžaljeni. Posl. Ellenbogen je rekel, da se dajo narodnostna vprašanja rešiti najbolje tako, ako se uredi narodna avtonomija narodov v Avstriji. Po takem načinu bi prenehale narodnostne borbe. GovoriU so še Verzegnassi, Erler, zastopnik Inomosta, Začek, ki se je zavzemal za drugo češko vseučilišče na Moravskem, Stein, na kar je govoril P loj, rekoč, da izjavlja vimenu svoje stranke, da ista simpatizuje s stremljenjem laškega naroda po ustanovitvi laškega vseučilišča, ki se pa sme izvršiti samo na čisto laškem ozemlju. Stavlja pa čisto energično na vlado zahtevo, da naj poskrbi, da se aktivira slovensko vseučilišče. (Odobravauje pri Slovencih.) Ko je govoril še Biankini, je bila predloga izročena budgetnemu odseku. Kongres slovanskih Časnikarjev vVilosItnn-Opatiji. Kakor določeno, je dospela večina slovanskih časnikarjev v Opatijo v soboto zvečer. V Ljubljani in v Št. Petru so se pridružili Čehom, Poljakom in Rusom Slovenci; dospeli so v Matu-lje ob 9% zvečer. Na kolodvoru in okoli se je bilo zbralo mnogo občinstva, na čelu mu hrvatski »Sokol«. Prišlece je pozdravil v vznesenih besedah kastav-ski župan Jelušič, v imenu časnikarjev je odgovorilFr. Hovorka, tajnik •»Osrednje zveze«. Od tam so se odpeljali časnikarji v pripravljenih kočijah na določena jim stanovanja. Po Volo-skem in Opatiji so vihrale zastave. K o n gre s je bil otvorjen v nedeljo ob 10. uri dopoludne. Zastopani so bili vsi slovanski rodovi raz ven Bolgarov. Prihiteli so celo Rusi izcarevine in Srbi iz kraljevine. Kongres je oivo-ril Jos. Holeček, urednik »Narodnih Listov.« Naglasa! je v svojem lepem govoru, da so Jugoslovani tisti, ki najbolj gojijo slovansko vzajemnost. Pa tudi Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Nekega dne obstane naenkrat v jednem onih krogov, ki JiJl J> opisal v svoji ječi stokrat na dan, ter reče: *(), če bi ne bilo straž!" -Kakorhitro hočete, ne bode nobene straže več na svojcu mestu," pravi Dantes, ki je sledil s svojim zdaj bistrejšim duhom njegovim mislim ter jih uganil. »Povedal sem vam že," odvrne abbe, „da se mi gnjusi umor.1' «In vendar se izvrši ta umor samo v silobranu, če se mu ni mogoče izogniti." »Kljub temu bi jaz ne mogel..." »A vendar vsaj mislite na to?" »Neprestano, neprestano," zamrnira abbe. „In ste našli kako sredstvo ?" vpraša Dantes živo. „Da, če bi bilo mogoče postaviti ua galerijo slepo in gluho stražo." „Slepa bode in gluha," odvrne mladi mož odločno, da se abbe zgrozi. ,,Ne, ne," odvrne, »nemogoče!" Dantes v ^5e govoriti z njim naprej o tem predmetu, toda abbe* mesto odgovora zmaje z glavo. Trije meseci minejo. »Ali ste vi močni?" vpraša nekega dne abbe" Dantesa. Ne da bi odgovoril, skrivi Dantes dleto kakor podkev! ter je zopet zravna. »Ali mi obljubite, da umorite stražo v slučaju skrajne sile?" — > a Da, pri moji časti." „Tedaj doseževa to, kar želiva," pravi abbč. „In koliko časa potrebujeva za to?" „Vsaj jedno leto." „Kdaj lahko pričneva z delom ?" „Takoj." „Ah, vidite, torej sva vendar izgubila celo leto," vsklikne Dantes. „Ali se vam zdi, da sva je izgubila?-' pravi abbe. „0, oprostite, oprostite!" reče Edmond in zardi. „Tiho!" pravi abbe". „Človek je vedno le človek, in vi ste še jeden najboljših, kar sem jih poznal. Torej moj načrt je ta." Abbe pokaže Dantesu risbo, katero je napravil; bil je to načrt njegove in Dnntesove sobe in hodnika, ki je vezal drugo z drugo. Sredi hodnika jima je bilo napraviti ozek rov, kakor jih imajo v podkopih. Ta rov ju -dejo jih vidimo, kako korakajo složno korak za korakom po celi občini iz krčme v krčmo, kakor da jim ni para več na svetu. Slišal sem tudi, da ti mladi vstaši pijejo iu pojejo na tujo kožo. Sicer pa je meni dobro znano, od kje izhaja ta denar. Kadar so ti vstaši od vina močni, takrat so najboljši goreči katoličani. Takrat jih spravi g. Tonca titro v boj z naprednjaki in demokrati, kakor na Velikonočni ponedeljek, kateri pa jim ostane v spominu. V nedeljo so šli korak za korakom /a zastavo na Sv. Goro, da primejo vsaj enkrat odpustke. Iu ti junaki so ustanovili bolniško blagajno. Kako gospodarijo, za to imamo /e dokaze. Nekdo je bil na bolniški blagajni tir prijema podporo popolnoma proti društvenim pravilom. Drugi jn preteklo nedeljo pil iu ju1-val celi dan in še do polnoči, drugi dan je bil bolan, teveda ne od vode, kar je sam priznal, tretji dan je šel v bolniško blagajno, dobil je podporo. V nedeljo je šel un Sv, (»oro ta bolnik. Kdo ve, ali so mu plačali /a ta dan, ker je pel tenor, da ga je slišal katoliški dr. Dennastija. Delavci, zdramite sel Domače in razne nouice. Poroka. ¦-- Danes se je poročil v Kobaridu g. Franc Aleksander U r b a n č i č, tamkajšnji posestnik in obrtnik, z g.čno Marijo (i r u n t a r j e v o. Vse najbolje! (Dalje u prilogi.) Dantes je baš pritrjeval to oporo, ko začuje naenkrat abbeja, ki je ostal v sobi mladega moža in si dal opravka s tem, da je skušal priostriti kolec, katerega' sta imela zabiti v zid, da privežeta nanj lestev. Dantes odhiti v svojo sobo ter najde abbeja, stoječega sredi sobe z bledim obličjem, znojnim čelom in krčevito zvitimi rokami „0 moj Bog," vsklikne Dantes, „kaj vam pa vendar je?" „Hitro, hitro." pravi abbe, „poslušajte!" Dantes se ozre v starčevo mrtvaško obličje, njegove nepremične oči, ki so jih obrobljali temni krogi, biede ustnice in naježene lase svojega starega prijatelja ter izpusti dletor katero je držal v roki, prestrašen na tla. „A kaj vam vendar je?" vsklikne Edmond. »Izgubljen sem!" pravi abbe"! „Poslušajte! Strašna slabost mi preti, ki bode to pot morda moja smrt. Čutim jo, kako se mi bliža, da me zgrabi in vrže na tla. Že tekom leta, predno so me zaprli, me je obšla enkrat. Samo jedno sredstvo imam proti nji in to vam hočem povedati. Hitite, kar najbolj morete, v mojo sobo, dvignite desno nogo pri vzglavju moje postelje, in v izdolbeni nogi najdete majhno steklenico, ki je napolnjena do polovice z rdečo tekočino 5 prinesite 30... toda ne... lahkr u-tme tnkaj izuenadilo; pomagajte mi, dokler imam še kaj vl,U, iti v mojo sobo. Kdo ve, kako pride in kako dolgo bode trajala slabost?" Dantes, ki ni izgubil glave, dasi je bila nesreča, ki gaje •zadela, velikanska, skoči k rovu. potegne za seboj nesrečnega tovariša., in ga pripelje s silnim naporom v njegovo sobo, na kar hitro poišče steklenico ter položi abbeja na njegovo posteljo. „Hvalal" pravi abbe, tresoč se po celem telesu, kakor da je padel v ledenomrzlo vodo. ,.Slabost se bliža: jaz omed-lim. Morda otrpnem brez gibijeja, brez vsakega glasu, a morda se bodem branil in kričal. V tem slučaju vas prosim, da* zadušite moj krik, da ga nihče ne sliši; to je največjega pomena, kajti če bi se izvedelo, kalro sem bolan, bi mi dali morebiti drugo sobo, in midva bi bila ločena za vedno. Ko bodete videli, da ležim nepremično, mrzel, otrpnel iu popolnoma kakor mrtev, tedaj — toda pomnite, da pač ne prej! mi odprite čeljusti z nožem in mi vlijte v usta osem do deset kapljic te tekočine, in morda potem okrevam." „Morda?" vsklikne Dantes bolestno. „Na pomoč! Na pomoč!', zakliče abbe. „Jaz... jaz... um..." Pograbi ga tako silno in tako naenkrat, da nesrečni jetnik ne more niti končati pričete besede. Kakor morska nevihta leže na njegovo čelo oblak, oči se mu silno izbulijo, usta se mu stisnejo krčevito, lica mu oblije rdečica, prične se zvijati in biti okoli sebe, in pene mu silijo iz ust. Toda kakor je prosil abbe;, zaduši Dantes vsak hrup, ki ga je provzrof H, pod odejo. To traja dve uri. Nato se zvije še enkrat ter otrpne, nepremičen kakor kos lesa, bled in mrzel kakor marmor. Ed?nond počaka, da postane njegovo telo navidezno mrtvo in mrzlo kakor led; nato vzame nož, mu ga vrine med zobe, mu odpre usta, vzame steklenico in um vlije v usta uip-Ijice, kakor mu je rekel prej sam. In potem čaka. Cela ura mine, ne da bi se starec ie zganil. Dantes prične misliti, da je čakal s kapljicami predolgo, in ga opazuje, j ruvajoč si v obupu lase. Končno leže na njegova lica nekoliko svežosti, njegove nepremične, Široko odprte yči ožive; lahek vzdihljej se mu izvhe, in zgane se. | „Kešen, rešen 1" vsklikne Dantes, I Bolnik še ne more spregovoriti, a pokaže z vidnim strahom proti vratom. Dantes posluša iu res začuje jetničarjeve korake. Ura je bila žo skoro sedem, in Dantes ni mislil na to. Mladi mož plane proti rovu, izgine vanj, položi za seboj v vhod kamenito ploščo ter odhiti v svojo ječo. Trenete!: pozneje se odpro vrata, in jetničar najde jet- j nika, sedečega, kakor navadno, na svoji postelji. | Komaj .se jetničnr okrone, komaj potihnejo njegovi korak; na hodniku, ko zapusti Dantes, ves v skrbeh, svojo jed \.i njenem mestu in odhiti nazaj k prijatelju, j Ta se je zopet zavedal, a je ležal še vedno nepreml¦:/ in brez moči na svoji postelji. »Nisem mislil, da .se še kdaj vidiva." pravi Dantesu. „Zakaj?" vpraša dantes. ,,AH ste mislili, da umijete. ' ,,Ne, ampak mislil sem, ker je vse pripravljeno za U•-. da ubožite.*' Kdmondova lica oblije rdečica nevolje. ..Brez vas!" v>klikne. ..AH ste me mogli smatrati m;.'.'• nega tolike podlosti?" ..Zdaj vidim, da sem se motil," pravi bolnik. ..Ah. is*<-'-sem utrujen in slaboten!" „Pogum! Moči se vam zopet vrnejo, pravi Dante-, m v.'1 polog abbejeve postelje in ga prime za roko. Abbe zmaje t. glavo, ..Zadnjič," pravi. „M'm otrpnel samo za pol uro, na sem bil lačen in sem vstal lahko sam. Ditfies ne morem ::•' niti niti svoje desne roko. niti .svoje desne noge. in pri/.- ;; so tudi možgani; tretjič otrpnem popolnoma ali pa umrj«: '¦¦¦'• mestu.'* „Ne, ne, bodite srčni, vi ne umrjeto; č> vas nhv\>- J' slabost tretjič, vas najde že prostega: pozdravi vas kaki".'*¦' pot in boljšo, ker nama no bodo manjkalo potrebnih sred-:*'''-'- ..Prijatelj." pravi bolnik, ..ne motite so! Krita, ki ^ jo pravkar prestal, me je obsodila k večnemu jetniStui. *"."•"• kdor hoče bežati, mora imeti zdravo noge. da lahko hodi." ¦.Prav. Torej ftočakava teden dnij, če bodo treba 11» -<' ¦ d>a meseca. Ta čas so vam moM zopet vrnejo; za be»2 št;;v*; vso pripravljeno, in midva imava dobvčatt čas in uro be^a. K-^ dar boilofr zdravi, da bodite lahko plavali u^rslK« ?v--. načrt." „J:w ne hodom plaval nikdar več," odvre Farta: ••?-'? Priloga „Softe" it. 39. i dne 17. mala IBD5. Pevsko iR glasbeno društvo naznanja gg. pevkam in pevcem, da se vršijo redne pevske vaje vsak četrtek od 6.-7. ure zvečer za ženski zbor in vsako' soboto od 8.- i), ure za mešan zbor. Nadvojvoda Josip Ferdinand pride v Gorico dne 21. t. in. s spremstvom 12 častnikov generalnega štaba. Poveljnik III. ' VOja pl." Sn*ccovaty" je prišel včeraj v Gorico, ali moral oditi nemudoma v Gradec. Vrne se koncem meseca. Don AlfonSO je bival 14 dnij v Golici. Včeraj je odpotoval v Italijo. Porotne razprave. — V ponedeijek""so' začele porotne razprave v Gorici. Prva se je vršila proti bivšemu slugi pri tuk. trgovski in obrtni zbornici K. Manfrediniju iz Palmanove. Obtožen jrf bil sokrivde na tatvini, katero je storil njegov svak J. Hožič v Trstu, potem je bil obtožen, da se je polastil raznih lesenih in železnih rečij, last tvrdke Irschik iz Gradca in pa trg. in obrt <> borni«-. Spoznan je bil krivim tatvine na škodo zbornice ter obsojen v ječo na 5 mesecev, poostreno s postom in samotno celico vsak mesec. Včeraj se je vršila razprava proti 24 letni Alojziji Šinigojevi od Šakalov v dorn-beršKi občini radi detomora. Itnzprava se je vršila pri zaprtih durih. Obtožonka je on«,, katero se je dolžilo, da je vrgla svoje novorojeno dete v ulici Formira čez zid, dete je našel mrtvo gosp. Oboidank. Pred sodnijo je tajila ter rekla, da je vrgla morda kaj drugega čez zid. Zdravniki so izjavili, daje bilo •lete rojeno živo in zdravo ter da je bilo zadušeno. Po zaslišanju prič in govorih drž. pravdnika in branitelja so porotniki s 10 glasovi proti 2 zanikali detomor, nakar je bila Šiuigojeva oproščena. Drž. pravilnik je vložil pritožbo ničnosti. Pred c, kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske In meščanske šole v Gorici so prestali izpit sposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom g. Anton Ne rut iz Šoštanja Str.; s slovenskim učnim jezikom gospodične Marija 15 lužic iz Ivala, Štefanija M a r i n š e k z (»pčin (nemščina kot predmeti, Amalija M a r t e i a n c s 1'ros'eku (nemščina in italijanščina kot predmet), Krna 'J' i r 1 i k iz Št. Jerneja na Kr. (nemščina kot. predmet): / nemškim učnim jezikom gospodični Renata Ivin se le iz škofje Loke in Marija llat-/, e n h e c k i/ Trsta, Izpit Učiteljske usposobljenosti sta napravila u» c. kr. učiteljišču v Kopru gg. Al. Hekar, učitelj v Kazljnh, in Al. Maearol, učitelj v Šempolaju. Okrožnica vsem občinskim zastopom naše dežele. V svrho, da se nudi vjnorejcem naše dežele možnost, obnoviti vinograde, uničene po filokseri. kar je za vinorodni del naše dežele velike važnosti, je ustanovil deželni odbor za trte. cepljene na nmerikauskem deblu, deželno trtnico, da preskrbi s cepljeiikami. pripravljenimi po sistemu prisilnega kalenja, brez ta- kega dobička vsakogar, ki bi to potreboval in zahteval. Da je to odborovo podjetje potrebno, dokazuje dejstvo, da so se cepljenke, pridelane v deželni trtnici, prvo leto koj razprodale. Sedaj so se nasadile cepljenke v deželni trtnici v večjem obsegu, in med tem, ko gre prisilne kalenje cepljenk proti koncu, se je nasadila v deželni trtnici precejšnja množina prisilno kaljenega materijala. V svrho, da se nudi vmorejceni miSe^ttežele pTHfka, videti na licu mesta, kako se vrši cepljenje, kalenje in poganjanje prisilno kaljenih cepljenk v trtnici, je pripravljen deželni odbor dovoliti vsem vinorejcem vstop v delavnico in deželno trtnico j* v četrtek, dne 18.r v ponedeljek, dne 22. in v četrtek, dne 25. tek. meseca od 2.-5. ure pop., kjer bode dajale osobje deželne trtnice potrebna pojasnila glede pridelovanja in poganjanja prisilno kaljenih cepičev vsem onim, ki bi to zahtevali. Nalaga se občinskim zastopom, da razglase to okrožnico v svrho, da lahko vsakdo, koguv interesira, poseti deželno trtnico, kar je pač za vinorejce koristno in podučljivo. - Deželni odbor. Der Oesterrelcher Čuček. Vpok. prof. Hajko ('liček, ki pa še vedno podučuje mladino, je čutil potrebo na to, kar je povedala »Soča* o njegovem ^slavljenju" Schillerja. dati odgovor v »Gorici« ter pri tem omenjati tudi ji,. Gabrščeku. Stara navada klerikalcev in njihovih prijateljev! - V vsem neprofesorskem odgovoru je najbolj značilno sklicevanje na Schillerjev izrek o Avstrijcih: „Der Ocsterroicher hat ein Vaterland, erliebt es, itn d hat auch 1'rsache, es zu licl^n'-. Kaj takega citira dandanašnji slov. pu-or -Slovencem ! Za Boga, kje smo V! Kaj smo V! Smo pač čučki ! Stvarnosti klerikalci ne poznajo. Vedno uti-kajo druge reči vrneš, le glavnega piedmeta. o katerem ima biti govor, se izogibljejo. Stara navada! Tako delajo tudi v razgovoru o „S. d.". Mi smo govorili le stvarno ter se držali predmeta - ..Gorica" pa sedaj vprašuje, čemu nismo odgovorili na razne njene bedastoče, ki no stojijo v nikaki zvezi s „i\ d.". Tako hoče čitatelje odvrniti od stvarnega razpravljanja o našem perečem šolskem vprašanju v Gorici. Tako delajo vedno, kadar imajo slabo vest ali ne pomaga nič, ker smo prepričani, da počasi se le oilpro oči ljudem, da bodo videli klerikalne ' sleparije in pa veliko škodo, katero delajo klerikalci slov. narodu! .Zalajal'1. Suplentek Avg. Žigon pravi v „Gorici", da je nanj zalajal Drejc Gabrščok ker je ,.Sočau ožigosala njegovo znano hudobno postopanje. ,,Zalajal" -- to je značilno za katoliškega moža. Namreč zalajal je on, ko se je obregnil ob g. Gabrščeka, ki se je zanj toliko brigal, kakor za lanski sneg. Zakaj se je obregnil, ali da govorimo ž njim, zakaj je .zalajal" na Gabrščeka ob znani priliki V! Kak vzrok je imel suplentek ? — Ker je dobil Se mnogo premalo osoljen odgovor na porfidnosti, kriči po rGorici", da je »zalajal" g. Gabršček nanj 1 —- Odkod pa je ta mož, kdo je, da se drzne' na to, kar je stalo v „Soči", udariti kar po g. Gabrščeku, ki mu je storil doslej le dobro. Saj vendar ve to! — In taki človečki naj bodo — profesorji ! — Ljudje, ki »lajajo«, naj vzgajajo našo mladino! ? Izlet V Divačo, kateri je priredila „TržaŠka podružnica slov. planinskega draštva" ^v nedeljo, se je obnesel dobro. Z zasebnim vlakom iz Trsta se je pripeljalo 500 izletnikov. Zastopana je bila obilica društev. Izletnike je pričakalo v Divači mnogo občinstva z deputa-cije Sokola iz Pulja. Društva so se razvrstila, na kar so odkorakali izletniki z dvema godbama proti jami. Zastopane so bile tudi podružnice „SIov. plan. društva" iz Ljubljane, Kamnika, Kranja in iz Zilske doline na Koroškem. IJlizu uhoda v jamo je pričakoval izletnike odbor tržaške podružnice; predsednik jih je nagovoril prisrčno. Govorila sta še starosta Sokola iz Trsta in iz Pulja. Na to so šli izletniki v vilenico. Vileniea je krasna ter je očarala vse obiskovalce. Pod upravo Trž. plan. podružnice postane znamenita in sloveča. Okoli 1. ure pop. so šli izletniki v vas. kjer jih je pod slavolokom pričakovalo občinsko starešinstvo. Divaški župan jih je pozdravil s pre-srčnim govorom. Izletnikov v Divači je bilo kakih 2000. Planinski semenj se je lepo ob-nesel, kakor je bila tudi vsa prireditev lepa ter je uspela v čast prirediteljem in v občo za-dovo'.jnost udeležnikov. PorodOV je bilo lani v Gorici 704, mtvih otrok 25: ostaja torej živih (JS2. Nezakonskih otrok se. je rodilo lani 92. Porok jo bilo lani v Gorici 190. Prebivalstva V Gorici je bilo koncem lanskega leta 20.447, vojaštvo ušteto. Slepih je v Gorici 5 moških, 2 ženski; gluhonemih (i moških, l\ ženske; kretinov 5 moških, .'} ženske. Zdravnikov imamo v Gorici 22, 1 kirurg; lekaren je 5, babic 18. Jetika je tudi v Gorici tista bolezen, ki t i rja največ žrtev. Lani jih je umrlo za jotiko v (Jerici 149. Umrlo Je v Gorici lansko leta 725 oseb; moških M7,' ženske MS. Največ jih je umrlo inesecajanuvarija, to je 79, najmanj februvarija, 45. Med umrlimi je bilo 249 tujcev. Otrok je umrlo največ pod 5 letom, to je ](>.'), y letih od 50 do 70 je umrlo 159 oseb, po 70 letu 148. V letih 5 do 15 je umrlo le 29 oseb. Treščilo je na Vitovljah v hišo Itemičevo, in sicer skozi dimnik. Strela je zadela gospodarja, ki je stal zunaj hiše. 1M1 je takoj mrtev. Dva spovednika. — Piše nam z Vipavskega prijatelj našega lista: „Nisem mislil, dokler nisem skušal sam, da je v katoliških cerkvah toliko terorizma. Kot kristjan sem šel k velikonočni spovedi v Sv. Križ k očetom kapu-cinom. Ko sem povedal, ka;- se mi je zdelo potrebno, popraša me oni spovednik, ali čitam liberalne časopise. Jaz poprašam, kakšne da si on misli, na kar-.mi reče: „ Slovenski Narod". Vprašal sem ga na to, je-li „ Slovenski Narod" preklican, da se ga ne sme citati. Rekel je, da je pohujšljiv in prepovedan za čitanje od ljub. škofa, in dami ne da odveze, da sem liberalec, ter me ne pusti k obhajilu! Ker sem videl, s kakim surovežem imam opravilo, sem šel k dragemu spovedniku, kateri me je lepo sprejel ter me ni vprašal, kakšne Časopise čitam. Vprašal sem se potem: Ti, ubogi slovenski narod, ni čuda, da te drugi narodi tako zaničujejo, ker imaš med seboj take suroveže na takih mestih 1 Zal mi je se s takimi stvarmi v javnosti pečati, ker imamo dosti drugih poslov. Sili me pa k temu grozna falsifikacija Kristusovega nauka, kateri je bil tako dober, da je dal življenje za nas, in kateri je vabil vse, kateri so obtoženi, da jih okrepča. Dragi čitatelji,presojajte sami!" gOSkUŠen Samomor. - Dom. Sabatini, železniški delavec, doma iz Italijo, star 19 let, bo je v nedeljo sporekel s svojim bratom Lovrencem. To ga je tako razjezilo, da je iz-pil nekaj karbolne kisline, poprej pa Se je napisal na steno s koščkom premoga, da stori konec svojim dnem. llrat je poklical policijo, ki je dala Dom. prepeljati v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec, tako da zu zedoj še ne umre. Stavljenje kOZ je pričelo v Gorici v torek ter se bo nadaljevalo vsak torek in petek do 14. julija od 4. do G. pop. Koze stavi dr. Aron Luzzatto. Včeraj se je vršilo Btavljenje na magistratu ; pozneje se bo vršilo po raznih delili mesta. Kolo Sf je Izposodil pri tvrdki Tnbnj neki mladenič, ki je rekel, da se piše M. Batift ter je doma iz Podgoro; nazaj pa ga nI bilo več s kolesom. Tnbnj je naznanil tatvino policiji, V Ročlllju sta zgoreli v soboto po noči dve hiši. Neka žena je baje hudo ožgana, Na tOVOmem Vlaku mulo od Gorice proti Italiji jo našel sprevodnik v soboto spečega človeka. Ilil je neki Horghi, delavec v Uramovi opekarni, ki se je bil napil, in v pijanosti jo za kolodvorom legel na železnižki voz na deske. Tako jo izjavil on sam, ko so ga prijeli, ter zanikal obdolžitev, da se je hotel peljati brezplačno domov ,ijo. Fantje na VolČjidragi p^edijo v nedeljo dne 21. maja 1905. veliki javni ples v prostorih g. Ivana Kodermaca. Pri plesu svira izvežbana društvena sokolska veteranska godba iz Pr-vačine. Okrajna posojilnica v Kanalu bo imela svoj občni zbor dne 28. maja t. 1. • Ogenj. — V nedeljo pop. je začelo goreti v hiši Štefana Ceja na Solkanski cesti (v občini Solkanski). Hiša je bila zaprta. Še le čez čas so udrli ljudje vanjo ter začeli gasiti. Zgorele so skoro vse premičnine. Škode je okoli 2000 K. roka je hroma, ne za teden ali mesec dnij, ampak za vedno, j Pihnite jo in potehtajte. kako je težka." Mladi mož dvigne roko, ki pade nazaj mrtvo in ne tibčntuo. i Dantes vzdihue. ..Ali ni res. zdaj ste prepričani. KdmondV, pravi Faria. ..Urjemite mi, da vem. kar pravim. Odkar meje pograbilo! '.¦¦:\if. sem vedno mislil na to. Čakal sem, da se ponovi, kajti ta slabost je v naši rodbini dedna. Moj oče je umrl. ko ga >> napadlo tretjič, prav tako tudi moj stari oče. Zdravnik, ki Jni jf dal te kapljice, ni bil nihče drugi kakor slavni Cabanis. ki mi je prerokoval isto usodo." ..Zdravnik se lahko moti." pravi Dantes, „in kar se tiče t«»ga. tli ste ohromeli, naju na begu ne bode oviralo. Vzeti vas hočem n a svoje rame in plavati z vami.** „Otrok!" pravi ahhr. ..Pomorščak ste in plavač, torej morate vedeti, da mož s takim bremenom ne more plavati uiti tn-tdei-et morskih sežnjev. Ne motite se se naprej z domišlja-ijp"m. ua katero ne more verovati niti vaše izborno sro\ Jaz ;:a»ram pač vsekakor ostati tukaj, dokler ne pride ura moje •"Vimuditve. ki jo pripelje smrt. Vi morale pa bežati in se lo-- .uradi mene, ja/ vam vračam va>o besedo." .Kar pravite, j»> lahko re.v pravi Dantes. ,.a ostati ho-¦ .: :tikaj tud! ja/." Nato vMune in oVgne svojo roko svečano proti starcu, »Pri krvi Kristusovi prisegam, da vas zapustim šele po Faria opa/nje t-ga pri prostega, tako plemenitega moža in «*ita v njegovih potezah. i>: katerih je sijala najčistejša požrtvovalnost, odkritosrčnost njegove IjtuVzni in te prisege. -Torej," pravi bolnik. ..naj bode. Hvala vam." Nato ga prim- za roko. „Morda dobite za to nesebično požrtvovalnost plačilo,', I pravi. ..Toda ker jaz ne morem iu vi nočete bežati, morava zasuti jamo pod galerijo; sicer bi jo lahko zasledil vojak, korakajo nad njo. po votlem glasu, ki bi ga vzbujali njegovi koraki, ter opozoril na njo nadzornika, ki bi stvar raziskal in razkril, vsled česar bi naju ločili, napravite torej to sami, jaz vam žalibog ne morem pomagati; porabite v to celo noč in pridite jutri šele po jetničarjevem obisku. Povedati vam imam zelo važne stvari." Dantes stisne abbeju, ki se mu prijazno nasmehne, roko ter odide s pokornostjo in spoštljivostjo, kateri je gojil napram svojemu staremu prijatelju. Zakfad. Ko pride Dantes prihodnje jutro v sobo svojega bolnega prijatelja, je sedel ta z mirnim obličjem, držč s svojo levico jedino roko, katero je, kakor ae čitatelj pač spominja, še mogel rabiti, v solnčnem žarku, ki je padal skozi majhno okence njegove ječe, kos papirja, ki je bil vedno zvit, zaradi česar je dobil obliko cilindra ier se ni dal popolnoma poravnati. Ne da bi spregovoril besedico, pokaže Dantesu papir. „Kaj je to V" vpraša ta. ..Poglejte boljše," pravi abbe smehljaje. ,,Saj napenjam svojo oči," pravi Dantes, „a ne vidim drugega, nego pol zmečkan papir, na katerem so napisane z nenavadnim črnilom gotske pismenke." ..Prijatelj," pravi Faria, „zdaj, ko vas poznam dobro, vam lahko razodenem skrivnost, da je ta papir moj zaklad, katerega polovica je od danes naprej vaša lastnina." Mrzel pot stopi Dantesu na čelo. Do danes — in kako dolgo je bito že to! -- se je ogibal, govoriti z abbejem o tem zakladu, zaradi katerega so smatrali ubogega moža za blaz- nega. Iz prirojene nežnosti se Dantes ni dotakni! te bolestno tresoče se strune, in ker je Faria glede te točke tudi molčal, je menil, da je ta molk znamenje, da je postal zopet pameten. Danes se mu je zdelo, da pomenijo te besede, ki jih je izgovoril starec po tako resni bolezni, povratek njegove blaznosti. „Vaš zaklad V" zajeclja Dantes. Faria se nasmehne. „Da," pravi. „Vi ste v vsakem oziru plemenit človek, Edmond, in vem, kaj ima pomeniti vaše bledo obličje in strah, ki vas je obšel ta hip. Ne, ne bojte se, jaz nisem blazen. Ta zaklad obstoji resnično, Dantes, in ko ni bilo dano meni, da bi ga bil vžival, ga bodete vživali vi. Nihče me ni hotel po-iati, ker so me smatrali za blaznega; toda vi, ki ste se morali prepričati o nasprotnem, vi me poslušajte in mi potem verjemite, če hočete." „Ah,K vzdihne Edmond sam pri sebi, „torej se je vdal zopet tej misli. Še te nesreče mi je manjkalo I" . Nato pravi glasno: ^Prijatelj, vaša slabost vas je utrudila. AH si ne marate privoščiti raje še nekoliko počitka? Če želite, bodem poslušal vašo povest jutri, a danes vam hočem samo streči. Sicer," nadaljuje smehljaje, „se nama pa z zakladom ne mudi; ali ni to res?" „ZeIo se nama mudi!" odvrne starec. „Kdo ve, če ne pride jutri ali pojutranjem že poslednji trenotek ? Pomislite, da je v tem slučaju vse izgubljeno 1 Da, res, da sem mislil mnogokrat z bridkim veseljem, da je to bogastvo, ki bi lo^ko, osrečilo deset rodbin, za one, ki me preganjajo, izgubljeno; ta misel je bila izvor moje maščevalnosti, katere sem se navzel polagoma v noči svoje ječe in v obupni samoti svojega jetni-štva. Toda sdsj, ko sem odpustil svetu zaradi vas, zdaj, ko vidim pred seboj vas, mladega in nadepolnegn, ko premišljam, kaka sreča bi vam mogla vzcveteti iz tega razodetja, zdaj tre- Smrtni \m, — Iz Tolmina nam braojav-ljajo: »Sinoči ob 8. uri je umrl g. dr. Franc Prežel j. Star je bil 32 let. Pogreb jutri, v četrtek, ob 4. popoldne." BV8 kokoši sta „izginili" izvoščiku Fina v Stolni ulici. LlStpIca. — O. dop. v Sv. K. Prihodnjič. Jutri v četrtek se bode vršila brezplačna pokušnja glasovite Maggi-jeve začimbe. 1. Začimba Maggi je za poboljšauje juh, bujlonov, omak, zelenjadi itd. 2. Cevčice Maggi. 3. Juhe izgotovljcue z Maggijevo začimbo. Poživlja se s), občinstvo, da se udeleži te pokuSnje v zalogi jestvin IVAN JANESCH na voglu Via Contovale in ni. Glue.Verdt. Pojutranjem t. j. v petek se vrši taka pokušnja v trgovini jestvin ALFR, VERZBGNASSI Corao Verdi. Vojna id Rusi is Japonci. zmenili Udi) potrjen. Iz Nagasakija poročajo, da je plembena sodnjja v Saseho potrdila zaplembo angleškega parnika nSylvanr, ki je vozil v februvarjju premog v Vladivostok. Iz Hongkonga je dospelo v London poročilo, da združeno rusko brodovje pluje proti ožini Bashi, ležeči mej Formozo — otokom Botel Tobago in otokom Bashi, severno od Filipinov. V noči dne 13. t. m. so baje japonske torpedovke, ki so usidrane v zalivu Tamani, napadle rusko brodovje. Toda s svetlobo reflektorjev svojih ladij so Rusi še začasa zapazili japonske torpedovke, ter so tako napad preprečili. Izguba japonski* lojnih ladij. Nedavno je došlo poročilo, da se je potopila največ? Japonska vojua ladja, oklopniea „Mikasa'. Ta vest ni sicer od japonske strani Se oficijelno potrjena; ako je pa resnična, ostanejo Japonski samo še tri oklopnice, dofcim ima sedaj Rusija v iztočnih vodah 8 oklopnic in tri obrežne oklopnice. Tekom sedanje vojne je Japonska že izgubila dve oklopnice: „Hat-suše" in „Jašima", križarje „Jošino", „Myako" in „Takasago*, obrambene ladije „Hei-Jen% »Sai-Jen« in „KaimonB ter veliko število torpedov. Japonska flota je torej izgubila, ne-vštevši BMikase% osem velikih ladij in več torpedovk. Tudi je japonsko brodovje vsled dolgotrajne uporabe že mnogo izgubilo na svoji veljavi Roždestvenskij se je baje povrnil, v zaliv Hongkoj. Japonci so dobili v Mandžuriji ojačenja 88.000 mož in 86 kanonov. Razgled po suetu. Sklic«)« deželni* zbWW. — „Wiener Zei-tung« od 14. t. m. je priobčila cesarski patent od 10. t. m. s katerim sta sklicana deželni zbor niže-avstrijski in bukovinski na dan 17. t. m. v svoja zakonita zborovalna mesta. Istrski deželni zbor je sklican za dne 25. t. m. v Koper. Nadalje sta bila sklicana odložena deželna zbora češki in predarelski, in sicer prvi za dan 17. t. m., drugi pa za 18. t. m., da pričneta zopet svoje delovanje. Carinski tarif. — 10. t. m. je zbornica po daljši razpravi odobrila drugo skupino carinskih postavk, in sicer za: les, oglje in lesene izdelke, smolo, metle, čopiče, rešeta in sita, koše, papir itd. Celo popoldne do G. ure je trajala razprava o tretji skupini, ki obsega bombaž, lan, konoplje, volno, svilo in razno blago iz teh tvarin. Največji upor je bil proti predlogu vlade in večine carinskega odseka, da se sme v našo državo prosto, torej brez carine uvažati laneno, konopno in drugo pre-divo. Prosti uvoz škodi v prvi vrsti raznim okrajem na Češkem, koder pridelujejo še mnogo prediva. Z druge strani pa se pritožujejo tovarnarji proti carini, češ, da ne bi mogli tekmovati s tujim blagom. Četrta skupina obsega: Železo in raznovrstne železne izdelke, verige, žeblje, orožje itd., dalje druge kovine in izdelke, stroje iz lesa, železa in drugib surovih kovin, električne stroje, razne vozove, avtomobile, ladje, srebro, zlato, razna orodja, ure itd. Kakor znano, zvišujejo razne drŽave carino od tujih poljedelskih pridelkov, da varujejo svoje poljedelstvo. Isto sedaj namerava tudi naš novi carinski tarif. Žito nima prave cene in naši poljedelci v obče z dohodki od žita niti ne pokrijejo davkov in drugih troškov. Zadnjič deset let je pala cena pšenice povprek za 7 kron, rži in koruze za 3, ječmena in ovsa za 2 K pri met. stot. Sicer so se troški pridelavanja vsled tehničnih pripomočkov precej znižali, toda plače so se nerazmerno zvišale in posledica je, da se pridelovanje žita marsikje več ne izplačuje. Edinole živina in gozdi še do-našajo dohodke. Na drugi strani pa dela konkurenco in pritiska. na cene vedno rastoči uvoz žita iz tujih držav, osobito iz Amerike. Navzlic temu pa naša država izvaža na leto za 800 milijonov kron raznih kmetijskih pridelkov. Z ozirom na vse te razloge torej določa novi carinski tarif znatno višjo carino za tuje pridelke. Isto velja pa v obče tudi za avstrijsko industrijo, kakor naglasa vladno in odsekovo poročilo. Zato je večina odsekova zvišala carino tudi za uvoz tujih industrijskih izdelkov, katere sem naštel. Vlada hoče varovati tudi industrije proti vnanji konkurenci. Takozvani železni kartel v Avstriji neomejeno gospoduje ter svojim članom izplačuje divi-dende, ki presegajo že vse meje. In to se godi vse na račun domačih konsumentov, oziroma kupcev. In s tega stališča so agrarci, t. j. zastopniki kmetijskih koristij v odseku in v zbornici grajali razne višje postavke v carin- skem tarifu. To velja v prvi vrsti za razne poljedelske stroje in orodja, katera bode podražila višja carina. V poštev pride tudi dejstvo, da se razni avstrijski stroji in drugi železni izdelki ne morejo kosati z nemškimi ali ameriškimi. Navzlic višji avtonomni carini bodo razni odjemalci še vedno segali po tujem blagu, ki je v mnogem oziru solidnejše, da, tudi cenejše. Potem je zbornica po dolgi razpravi sicer odobrila carinske postavke za železo, surove kovine, stroje itd. Večina zbornice je odklonila vse preminjevalne predloge, pač pa sprejela razne resolucije. Peta skupina obsega usnje, kožuhovino, steklo, kamenito m lončeno blago, slovstvene in umetniške predmete. Šesta in zadnja skupina obsega rudnine, barvila itd. Zbornica je tudi te postavke odobrila brez premembe in dotični carinski zakon. Krošnjaffki zakon. V poslanski zbornici 14. t. m. se je razpravljalo o onih točkah krošnjarskega zakona, ki jih je premenila gosposka zbornica. Tako določa gosposka zbornica, da sme krošnjar osem dni ostati v mestih, trgih in krajih, kjer je sedež politične oblasti. Obrtni odsek pa predlaga samo tri dni, kar je obveljalo. Najdaljša je bila razprava o S 12. Ta paragraf določa po besedilu obrtnega odseka, da sme občinski zastop prepovedati krošnjarstvo na določen ali nedoločen čas. Ta sklep pa mora odobriti dež. vlada v dogovoru s kmetijskimi zastopi, obrtniško zbornico in dež. odborom, Gosposka zbornica pa zahteva, da smejo obč. zastopi prepovedati krošnjarstvo le v glavnih deželnih mestih, v krajih z več ko 5000 prebivalci, v kopališčih in v izrednih slučajih tudi v drugih krajih. Take sklepe pa mora odobriti trgovinsko ministrstvo. Krošnjarstvo v kopališčih pa morejo obč. zastopi prepovedati le z dovoljenjem ministrstva za notranje posle. To premembo poslanske zbornice so zagovarjali trgovinski minister, dr. Ofiier in dr. Ellenbogen, vsi drugi pa načrt obrtnega odseka. Večina poslanske zbornice je za omejitev krošnjarstva, izvzemši določene vrste domače industrije. Paragraf 10. našteva razne okraje, ki imajo posebne olajšave za krošnjarstvo. Na Primorskem veljajo posebne olajšave za sodni okraj Bovec in občino Trnovo v tolminskem okraju. Poslanska zbornica je odobrila sklep gosposke zbornice z dostavkom, da dobe te olajšave aH privilegije le osebo, ki imajo domovinsko pravico v prizadetih krajih. Planinske železnice. ¦— 10. t. m. je v železniškem odseku poslanec KaSan poročal o predlogi, s katero vlada zahteva nove kredite za planinske železnice. Vsled te afere je kakor znano odstopil železniški minister dr. "VViltek. Železniški pododsek je bil sklenil ostro grajo. Sedaj pa je odsek z večino glasov odklonil Kaftuaove predloge ter sprejel predlog Svlvestrov, ki izraža le obžalovanje, ker vlada ni o pravem času naznanila parlamentu, da je znatno prekoračila odobreni proračun in potrebuje nove milijone. LekamlŠtM in ženske. — Prusko naučno ministrstvo je dovolilo ženskam, ki napravijv izpit za farmacevtiko, da smejo izvrševati lekar-karniško obrt. Slovensko akademttno društvo »Slovenija" si je izvolilo na svojem prvem rednem občnem zboru dne 18. maja 1905. za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik: phil. Ljudevit Pivko, podpredsednik: phil. Josip Habe, tajnik: med. Ivan Kcel, blagajnik: phil. Franc Mravljak, knjižničar: phil. Janko Gregorin, gospodar: phil. Vekoslav Furlan ; namestnika: jur. Janko Olip in phil. Ludovik Cimpermann; pregledniki : phil. Josipr Breznik, phil. Anton Lovše in jur. Gregor Žerjav. Samomor v gledališču. — v gledališču Po- liteama Kossetti v Trstu se je v nedeljo zvečer med predstavo opere „Manon" zastrupil nv hodniku 17-letni A. Hirsch. Spil je 120 gramov karbolne kisline. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve. Uslužben je bil pri tvrdki Grioni kot magaciner. Poučno potovanje kranjskih kmetovalcev. — C. kr. kmetijska družba kranjska priredi koncem junija ali pričetkom julija t. 1. drugo poučno potovanje kmetovalcev na. Gor. Štajersko in na Koroško. Lani se je vršilo tako potovanje v Švico, Suženjstvo v Siamu odpravljeno. - Siamski kralj je, oziraje se na poročilo Delonclejevo v francoski zbornici o francosko-siamski pogodbi, odpravil v svoji državi suženjstvo. Dvojezični napisi na vojašnicah. iz Lvova javljajo, da je posl. dr. Globinski priobčil v listu „Slowo 1'olskie'1 dopis, iz katerega je posneti, da je vojni minister pristal na to, da se na vojašnicah v Galiciji poleg nemškega postavi tudi poljski. napis. Bilanca znane vaciavske posojilnice iknzuje še vedno primankljaja 2,400.000 K. Kuratorij poziva upnike, naj se zadovoljijo s 2&% za svoje terjatve, ker sicer gre posojilnica v kou-kurz. Defravdanta BertOllja so pripeljali na Reko. Po zadnjih poročilih je kriv več uradnik Szanto, ki je poneveril velike svote, o čemur Bertoli ni vedel nič. Bertoli je šele potem v strahu vzel denar ter zbežal. Železniški predor Hollenburg (?) na Koroškem na novi Železniški zvezi je močno poškodovala eksplozija dinnmitn. Baje se je zgodilo to vsled maščevanja odpuščenih delavcev. Poškodbe so sicer velike, ali popravljanje ne bo oviralo, da skoučajo dela pravočasno. Pro-vzročitelje iščejo. Požar in eksplozija, — V kemični tovarni C rnbltth na Dunaju, ki se nahaja v središču mesta, je 15. t. m. opoludno izbruhnil ogenj. Ob gašenju jo v tovarni nastala eksplozija, vsled česar so bili težko ranjeni štirje gasilci, trije redarji in okolu tfO uradnikov je bilo pa več ali mnnje ranjenih. Okna bližnjih hiš so bila vsled pritiska zraka razbita. V pol ure so gasilci omejili ogenj. Kako da je po*ar nastal, se ne ve. Ženska Mepetavost. — Pač je redek slučaj, da bi bilo treba ustaviti vlak radi dveh klepetulj, ki se ustavita mi tiru ter se zaglobita v klepetanje tako; da ne sliši ta vlaka, ki prihaja proti njima. V Burgdorfu v proviuciji Hanover se je to zgodilo. Dve ženski sta se ustavili na tiru, namesto da bi bili šli naprej po prehodni cesti ter sta tako zaverili v pogovor, da nista slišali, kako hiti proti njima brzovlak Hanover-Hamburg. Strojevodja je še v zadnjem trenotku ustavil vlak. Sedaj sta obe klepetulji v sodnijski preiskavi. POVOdenj V Kali]!. — Iz Torina, Pavije, Ve-rone, Vincence, Padove, Benetek itd. se poroča o velikem deževju in o povodnjih.-Škoda velika, žel. promet tuintam ustavljen* petam pred v^ko uro odlašanja in se zgražam pri misli, da bi ne spravil do tega velikanskega zakopanega bogastva mladeniča, ki zasluži srečo v toliki meri." Edmond vzdihne in se obrne na stran. „Vi vstrajate pri svoji neverjetnosti, Edmond," nadaljuje Faria -, ,,ali vas ni prepričal moj glas V Vidim, da vam je treba dokazov. Prečitajte torej, kaj stoji na tem papirju, katerega nisem pokazal še nikomur.'' ,,Jutri, prijatelj," pravi Edmond, ki se mu je gabilo, da bi delil starčevo budalost; „smatral sem za sklenjeno stvar, da hočeva govoriti o tem šele jutri." „Govorila bodeva šele jutri, a ta papir prečitajte Že danes." „Ne smem ga razdražiti," pomisli Edmond. Zato In vesel, da je ubežal tej povesti, ki bi mu pač samo po-1 ,,Znano vam je," pravi abbd, „da sem- bil tajnik in za- tezala, kak« silno je bolan duh njegovega tovariša, se splazi = upni prijatelj kardinala Spade, poslednjega princa tega imena. papnv čita: 3rega polovica je bila, kakor se je zdelo, odžgana, in »sem zakopal katero pozna dvajseto izbočeno skalo V jamo vodita in zaklad kot svojemu jedinemu in pravemu dediču. »Dne 25. aprila 149 »Torej ?" pravi Faria, ko neha mladi mož citati. ,,Toda," pravi Dantes, „tukaj vendar ni drugega, kakor besede brez vsake zveze. Jeden del besed je obiizal ogenj, da so nerazumljive.'* „Za vas, prijatelj, ki Citate to prvič, a ne za me, ki sem slonel sključen nad tem papirjem in razmišljal cele noči, ki sem spopolnil vsak stavek, določil vsako misel." „In menite,,da ste spopolnili vse stavke popolnoma pravilno?" „Tega sem si svest, in tudi vi se prepričate o tem ; toda poprej morate vedeti zgodovino tega papirja." „Tiho 1" reče Dantes. „Koraki se bližajo... Nekdo prihaja... Jaz grem... Z Bogom!" Dantes kakor kača skozi tesno od?= iino, dočim porine Faria s sv»jo n»go ploščo na njen prostor. Bil je guverner, ki mu je povedal jetničar o abbejevi bolezni, ter je prišel, da se prepriča sam o njeni resnosti. Faria ga sprejme sede ter pazi, da ne izda s kakim gib-ljejem ali kretnjo svojega stanja. Tudi se mu posreči, prikriti guvernerju, da je jedna stran njegovega telesa ohromela in popol oma mrtva. Guverner odide s prepričanjem, da je obšla ubogega blaznega jetnika, do katerega je Čutil v dnu svojega srca neke vrste naklonjenost, samo majhna slabost. Med tem je poskušal Edmond, sede na svoji postelji, zbrati svoje misli. Vse, kar je videl na abboju, odkar ga je poznal, je bilo tako razumno, veliko in dosledno, da ni mogel pojmiti, kako more biti ta silni razum v jedni sami točki tako slaboten. Ali živi Faria v zmoti glede svojega zaklada, ali živi ves svet v zmoti glede tega modrega abbeja 't Dantes je ostat cel dan sam in se ni upal vrniti k svojemu prijatelju. Trenotek, ki ga prepriča o abbejevi blaznosti, je hotel preložiti v kolikor mogoče daljno bodočnost, kajti to prepričanje se mu je zdelo nekaj strašnega. Ko pa pričakuje zvečer po jetničarjevem obisku Faria mladega moža zastonj, poskusi priti sam k Dantesu. Ta se zgrozi, ko začuje, kako poskuša starec v bolečinah priti naprej. Jedna njegova noga je bila hroma in z jedno roko si ni mogel pomagati. Edmond ga potegne k sebi, kajti sam bi ne bil mogel splezati skozi odprtino, ki jo vodila v Dantcsovo ječo. „Tukaj sem, neusmiljen in nadut, da vas morem preganjati," pravi s smehljajem, iz katerega je odsevala dobrohotnost. „Vi menite, da ubežite moji moči, toda to se ne zgodi. Torej poslušajte I" Edmond spozna, da ne more uiti. Zato posadi starca na posteljo in sede poleg njega na pručico. Temu častitljivemu gospodu sem dolžan hvaležnost, za vso srečo, ki sem jo vžival v življenju. Bogat ni bil, dasi je bilo bogastvo rodbine Spada splošno znano, in sem čul« mnogokrat besede: „Bogat kakor Spada." Bogat torej ni bil in od takih in stičnih besed ni imel nikakega dobička. Njegova palača je bila moj raj. Faučeval sem njegove stričnike, ki so umrli pred njim, in ko je ostal sam na svetu, sem mu povračal z brezmejno vdanostjo to, kar je storil za me tekom desetih let. „Kardinalova palača kmalu ni imela za me nikakih skriv-nostij več; mnogokrat sem videl Monsiguora, kako je prebrskava! svoje rodbinske papirje in brisal prah s starih listin. Nekega dne, ko sem mu očital, da čuje po nepotrebnem cele noči in škoduje z brezuspešnim raziskavanjem svojemu zdravju, me pogleda z bridkim smehljajem ter odpre knjigo, ki je obsegala zgodovino Kima. Tukaj najdem v dvajsetem poglavju ,Življenja papeža Aleksandra VI.' sledeče vrste, katerih nikdar ne pozabim: »Velike vojske Romanie so bile končane. Cesare Borgia, ki je kupil svojo zmago, je potreboval denarja, da bi si kupil celo Italijo. Papež je potreboval denarja, da bi ugonobil Lu-dovika XII., kralja francoskega, ki je bil strašen, dasi je napel poslednjič svoje moči. Morala sta torej napraviti dobro špekulacijo, bar pa je bilo v tej ubogi, izsesani Italiji težko mogoče. »Njegova Svetost je prišla na neko misel. Papež je namreč sklenil ustanoviti dve novi kardinalski mesti. »Misleč, da si izvoli dva prvih, najbogatejših rimskih knezov, je racunil takole: Prvič more prodati zadaj dve važni, častni mesti, na katerih sta bila dozdaj ta dva kardinala, in drugič la: a.0 računi na zelo znatno ceno za nova ava kardi-nalska klobuka. »Tretji del špekulacije se pokaže kmalu. (Dalje pride.) Bosansko vprašanje. — Takoj potem, ko je kretsko narodno zastopstvo proklamiralo zje-dinjenje Krete z Grško, je vse srbrsko Časopisje v kraljevini in izven nje začelo zahtevati, da se tudi vprašanje o Bosni in Hercegovini reši na nacijonalnem principu. — Okupacija Bosne in Hercegovine je bila udarec v obraz glavni ideji XIX. stoletja, ideji nacionalizma. Turška seje pokazala popolnomnue-sposobno, da bi odgovorila zahtevam, ki jih narodi stavljajo do države, in je svoje narode tako tlačila, da so se oni vedno vzdigovali proti nečloveškim tlačiteljem, da se rešijo ne^ znosnega jarma, ki jih je tlačil stoletja. Evropa, dasi nerada, morala je poseči v zamotano orijentsko vprašanje, ker se je kri že v potokih prelivala po Balkanu, Oziroma ni se Evropa ganila radi prelite krvi, ker da je ona imela srca za Jugoslovane, zavzela bi se za nje~ žef prej. Zastopnikr velikih sil so se zbrali na berlinskem kongresu samo zato, da uničijo sadove ruskih zmag. Na tem kongresu je bilo tudi sklenjeno, da se en del Jugoslovanov odvzame staremu tlačitelju, Turški, in se da novemu Avstriji, ki je tudi tlačitelj, z edino razliko, da se smatra v svetu za moderno državo, ki ima tudi ustavo. Glavno pogreško so zastopniki velikih sil na berlinskem kongresu storili s teui, da niso pri reševanju bosanskega vprašanja vpo-števali nacijonalnega principa in so izročili Bosno in Hercegovino Avstro-Ogrski, ki ne samo da ni nacijonolna država, nego se njeni narodi med seboj bolj sovražijo kakor pripadniki posameznih držav. -¦¦- Sedaj, ko vsi narodi težijo za tem, da si ustvarijo svoje na-eijonalne države, je izključeno, da bi Bosna in Hercegovina mogle še dolgo časa ostati pod ' upravo Avslro-Ogrske l — Ko se bo končno odločevalo o njih usodi, se bo moralo vpošte-vati nacijonalni princip, ker bo to tamošnji narod - če bo treba tudi z orožjem v roki — zahteval, a njegovo zahtevo bo podpirala tudi Srbijn z orožjem. Rešitev bosanskega vprašanja se lahko še nekaj časa odhša, ali dolgo to ne bo mogoče! Žalostno je to, da so večji del Hrvatov navdušuje za aneksijo Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski, ker mislijo, da bi so potom zboljšal njihov položaj. Ta struja v hrvatski politiki je protinarodna, ker mesto da se dela na tem, da bo čem več Jugoslovanov slobodnih, da bi potem i.jeli v njih močno oporo avstto-ogrski Jugoslovani in v odločilnem momentu, ko se bo odločevalo o našem življenju in smrti, tudi dejansko pomoč — služi se dunajski politiki, ki hoče podjarmiti ves slovanski jug. Zastopniki starejših hrvatskih strank se ne sramujejo javno izpovedati, da hočejo Hrvati služiti Avstriji za most, po katerem bo ona mogla oditi na daljnja osvajanja na slovanskem jugu. Taki politiki so nezavedni podporniki znanega ,,Drang-a". — Dobro je, da je med Hrvati vedno močnejša mlada struja, ki zastopa čiste narodno misel in želeti je v interesu bodočnosti Jugoslovanov, da ta struja popolnoma iztisne podpornike .Drang-a1', ki v svoji zaslepljenosti kopljejo grob lastnemu narodu.— „Jugosl. korA Iz Stare Srbije In Makedonije. —"¦ Na zahtevo v«likih sil je Turška poslala skoraj v vsako '-.•¦•. no 30—00 vojakov in na ta način je \vaka večja akcija revolucionarnih komitetov popolnoma onemogočena, pa tudi male čete ne bodo mogle vznemirjati turške vojske, ker nimajo nikjer sigurnega pribežališča. Do sedaj so se nahajali turški vojaki samo v večjih mestih, pa so bili četniki brez skrbi in so živeli po vaseh, odkodar so potem napadali na vojsko, a kmetsko prebivalstvo jim je služilo za ogleduhe in jim je javljalo vsaki pokret vojske, tako, da so bili četniki vedno dobro obveščeni o kretanju vojske. Sedaj vsega tega ne bo, pa se bodo najbrže razšle vse čete razun nekaterih, a ko pride pripraven čas za t0, se zopet sestavijo in potem lahko pride do kake večje akcije. — RazvrŠČenjc vojakov po vaseh je velika nadloga za slovar?tvo prebivalstvo Stare Srbije in Makedonije, ker mora OI*o hraniti vojake, ki pa tudi kradejo, a zelo 1'ogostoma tudi ubijajo kmete in jim zažigajo domovja. — „Jug. kor.\ Prebivalstvo Kitajske, — Po -iOvem ljudskem štetju znaša število prebivalstva kitajskega carstva okoli 42? milijonov; na Mandžurijo odpade 9 milijonov. V pravih kitajskih Provincah brez stranskih je znašalo prebivalko v letu 740 le 50 milijonov, v letu 1812. P» že 300, v letu 1844 okoli 3Gf> milijonov. "* kvadratni kilometer pride v pravi Kitajski ll<> prebivalcev, v stranskih deželah kakor v Mandžuriji in Tibetu po 9 in 3, v Turkestanu in Mongoliji pa Se manj. Vojno brodOVje velOVlaSti. — Angležka ima med vsemi velevlastmi največ vojnih ladij namreč 178, potem prihaja Francija z 93 vojnimi ladijami. Ameriške zvezne države jih imajo 75, Nemčija 69, Rusija 44. Največ oklopnic ima zopet Anglija, namreč 50, Amerika jih ima 25, Nemčija 22, Francija 17 in Rusija 13. >r* -40JUL SeJdjJaJllSkm — Eefcograjske „ Novosti" pišejo, da se je pojavila v Petrogradu neka nova sekta, ki pričakuje dohod drugega Mesije. Vse dogodke novejše zgodovine po kronološki tablici, katero so sestavili, spriču-jejo prerokovanja prorokov Danijela in Apo-"kalipse. Židje se vrnejo, po tem računu v Palestino v letih 1912/13., papeštvo propade 1922/22. Leta 1923. sezidajo židje v Palestini nov tempelj, ki bo pa krščanski. Leta 1932. pride odrešenik drugič na svet. — Podobner sekteT so bile v sWdnjeni veku v ža-padni Evropi in v Ameriki. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani usem svojim podružnicam in slovenskim rodoljubom. Pred dvajset leti so praznovali Slovenci tisočletnico smrti sv. Metoda ter ustanovili kot vidno znamenje temu veličastnem spominu „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ministrstvo za notranje zadeve je izza 9. aprila 1885. leta s št. 5179 odobrilo druž-bina pravila, ki jih je izdelala v to pooblaščena petorica naših mož. V tej dolgi dobi 20 let so nabrali naši rojaki marsikak tisočak za nnšo družbo*in marsikaj koristnega se je napravilo ž njim. Danes ko gledamo nazaj na to 20-letno težavno delovanje, navdaja družbino vodstvo naslednja prošnja in želja, ki jo sporeča tem načinom vsem svojim podružnicam, vsem ča-stitim rodoljubkinjam, vsem cenjenim domoljubom. Ker „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" gotovo ui ustanovljena le za nekaj malo. let, marveč kakor se knžo za precej ne-dogledno dobo ~ saj so bijejo narodnostni boji danes hujše nego prej --- ker so stavi na njeno vodstvo vedno več zahtev, opozarja podpisano njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve že v bližnji prihodnosti. S šolskim letom 1905./G. se otvorinovo šolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v kojem je nastanjen ondotni otroški vrtec. Ob istem času hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec. v Potrebno je, da se v Mariboru vstauovi družbina ljudska šola. Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika. V Gradcu bi bil potreben vsaj otroški vrtec. V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem bi radi z letom 1907. svojo lastno slovensko tro-razrednico, ki naj se s časom, ko postane deželna ljudska šola zopet slovenska, preustroji v kmetijsko šolo. Očividno je torej, da se bodo v naj-bližnji prihodnosti podvojili troški naše družbe. Res je, da imenuje družba štiri šolska poslopja svojo posest, res je pa tudi, da ima družba še nepokritega dolga v znesku 34.000 K, ki tekom tega leta narasc najbrže na 40.000 K. Ako pa hoče vodstvo zagotoviti družbi obstanek in ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam, potrebno je vsekako, da pokrije prej ta nepokriti primanjkljaj. Radi tega se pozivlje podpisauo vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh častitib rodo-ljubkinj in cenjenih rodoljubov s prošnjo, da vsakdo izmed njih pripomore po svoje do tega, da se zboljša družbino financijelno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše. družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obolus, odplačal bi se lahko precejšnji del družbinega dolga, Če ne morebiti celo — kar je iskreno želeti — ves dolg, Kjer pa ni mogoča prireditev veselice iz kateregakoli vzroka, tam naj bi podružnična načelništva skušala pridobiti slehernega iz njihovega okraja vsaj kot družbinega podpornika, od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrho. ; Ako se odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je „Družba sv. Cirila in Metoda" sveta stvar, ki vedo ceniti irjen obstoj, potem je vodstvo preverjeno, da bode i v prihodnje lahko in veliko lože ustreglo potrebam in željam slovenskega naroda. Ako bode vse slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, bode ,,Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" ob svoji dvajsetletnici brezdvomno zrla v jasnejo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid. Izjava.*) Proti napadu gospoda Lokatellija v odprtem pismu z dne 10. t. m. odgovarjam, da surov napad je popolnoma cel zlagan in neumesten, ker vsi podatki so mi donesli zgubo za celih kron 070, kar je na razpolago za dokaz, namesto meni korist; kakor sem *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. stavil vprašanje v »Narodu" z dne 5. t. m., je ta moj vzor-napadalec baš nasprotno dokazal, akoravno je vse zbrskal v tretji instanci, samo da bi vdobil le "trohico, da oblati mojo nedotakljivo čast. Zato naj si skrije obraz, komur tiče, ter priporočam pamet in spet pamet pa skrbno gospodarstvo povsod. Altroche tožiti, napadati iu lagati! Jakob Mara ž. l^i)jiže$i)OsK Zofka Kveder-Jefovškova: Iskre. V lastni založbi v Pragi. Teh Isker je 15, med njimi par v hrvatskem jeziku pisanih. Cena K 2. Naslov: Zofka Kveder-Jelovšek, Zagreb, Ku-kovičeva ulica 14. Gorica # Gorica Hotel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. ¦— Sobe za prenočišča po zmernili cenah, —-Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando.,—-Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — (zborna kuhinja. DomaČa in ptuj, vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance. torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnO-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Andrej Fajt pekovski mojster v Utrle! CorsB Franc. Gtus. it. 2. | filijalka v isti ulici št. 20. t Sprejema naroČila vsakovrstnega t peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir-z niance, poroke itd. Vsa naročila t izvršuje točno in natančno po Želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, | fino pecivo, lina vina in likerje I po zmernih cenah. S S5» veliko noč priporoča goriške , plnoe, potice Itd, Rimske toplice » Tržiču (ITlonfalcone) na Primorskem se odprejo slavnemu občinstvu s L junijem 1905. Papir za smotčice (cigarete.) Na drobno i« na debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in laily) flida flristo-cratique Club - ha fleur 3ob Rioal Regal. Zalogahigijeniškili„RoSS'skih giljz"« Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smot&c. fjpckupccii) izdaten popust. Knjigarna in papirnica /\. Gabršček v Gorici Naznanilo Podpisani si usojam naznaniti sl< občinstvu, da mi je poverila tvrdka: Žnideršič & Valenčič prua kranjsha touarna lesienin o H. Bistrici zastopsloo in zalogo suojih izdelkou za Gorico in deželo. 52552EE=S5=SSS=E Zaloga se nahaja v ^Gorici, Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) -*¦ v lastnih prostorih, ter se priCne z oddajo testenin z dnem 15. t. m. Blago se bode oddajajo le v originalnih zabojih in po izvirnih cenah iz zaloge. Priporočam se vsem gg. trgovcem iz mesta in dežele za cenj. naročila na te splošno priznano izborne izdelke domaČega podjetja. Pri tej priliki nljndno opozarjam slav. občinstvo tudi na mojo vže obstoječo zalogo »Vrhniškega piva" in na zalogo moke iz valjčnega mlina VV. Jochmann iz Ajdovščine obetajoč cenj. odjemalcem v vsakem oziru najboljo postrežbo. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Josip FfaVan. j\nton Ifranov pečenko - Gorica TEKALI&ČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih batih in tirnih vin iz (ustnih in drugih prignanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G, jfuerjevih dedičev v Ljubljani m pizenjskega piva »prazdroj« •z sloveče češke »fllešeanske pivovarni". Zalogs *edu, karerega se oddaja te na dobeio od 100 kg naprej. Gana šmarne. Pastražba poštena In točna mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka Te glasovite in nenadkrifjive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter?od ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo ka*-', urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krCe, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in Greva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prchlajenju. Lečijo vse bolezni na jet-rin in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlice in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici m madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : ulestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat 02 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 5,3 ducate (36 steklenic) II K, 4 ducate (46 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 S. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter . popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip SeljaniČ, seljak itd. ustanovljena i, laso- mestna lekarna, Zagreb, ITIarkou trg šteu. 96, poleg cerkue su. ITIarka. ¦"¦¦¦ Zdravje je največje bogastvo! asnae Ako hočete zares - kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih <^n slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost. ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zatogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potreb čin za y. šivilje in krojače. ~ TrjjoVjko-obrtna reL\$tro\lar\dL zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." Hranilna wloo» obrestuje po •L',»%, večje, stalno naloženo najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni.davek plačuje zadruga eama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo nn 5-letno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačavanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 2«0 kron v petih letih. Po zaključku pctletja snaša vrednost deleža »00 kron. Stanje 30. junija 1904: Dvleil: a) podpisani ......... K 1,174,800 h) vplačani.........» 370.103-- Oku* pccojHt«, ..... . . * t ,!«0.929-— VSoro.................1.888.591-- »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Na6elstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilni« vloge se obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila; na vknjižbe po 5'/i%, na varščino ali zastavo in na mmice po 6$. Glavni deleži koncem leta 5Vi V Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Olanov 1781 z deleži K = 113382. —Hranilne vloge 1,554 989 13. -Posojila 1 570 810 39 — Vrednost hi§ 110 675— (v resnici s > vredne več). — Reservni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telrfon St 79. »narodni kolek" koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna A. Gabršček. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 rttta zaloga oljlima olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K - -64, —-72, —-80, —-88, --•96, 1-12, 1-20, 136, t -44, 1'60, 1-80,-2-' . ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poStnino prosto na dem. Posodo se pu65a kupcu do popolne vporabe olja; po -vporabi se spet zameni s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga m Ha in sveč. Cene zmerne. = Zahfeuajte pri nakupu Varstvena zrtainkn. Schicht-ovo štedilno milo ¦¦¦¦¦¦¦¦BHHBH z znamko »JELEN". -Wj§ Ono Je &&• zajamčeno Čisto "M| In bra* vsak« škodljive, primesi. Pere Izvrstno. Kdor hode dobiti čare« Jamee neikodijlvo milo naj dobro pazi da bo Imel veab toaiad Ime »SCHICHT« In varstveno znamko „JELEN". Bsor§ Sshloht Auslf m.:• fe. - ¦ejva&fa tovarna t« vrste na evropejskem ozemlju! • DoblDfl 5P' DOIlSOd ' — Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. === —~~~—~~—^~,—^ pristno, perilu