Izhajajo 1, in 16. rsacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa orednigtTo. Novice iCdor želi kako oznanilo t „Doleajake Norice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-Trsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Srečno novo leto vsem èastitim naročnikom in bralcem „Dolenj-Bkih Novic". Današnji list snoo poslali vsem dosedanjim naročnikom. Uljudno prosimo, da blagovolé kmalu naročnino ponoviti. Posebno pa prosimo vse one, ki so še s staro naročnino zaostali, da se potrudijo, isto kmalu vposlati. Cena listu s poŠiljatvijo vred je kakor do sedaj, tudi nadalje I gld. za vse leto. Vredništvo In opravnlštro. Gospodarske stvari. Napnjaujc goveje Mviue o zimskem časn. Pri naa je navada, da napajamo živino tudi v li make m času zunaj. To je pravi Živini treba, da se izprehodi, da se navžije svežega zraku in napoji z zdravo, hladoo vodo. Posebno pri slabih in laduhlih hlevih gledati je na to, da pride živina čeáče na sveii zrak. Živina, s katero tako ravnamo, je veliko bolj utrjena. Zmehkužila bi se nam pa živina, ako bi jo imeli celo zimo v hlevD, posebno pa se v tem slučaju, ako bi jo napajali v hlevu z mlačno vodo. Kakor nam je treba tedaj gledati, da se ži-TiDa ne omehkuži v zimskem Čsau, tako nam je treba po drugi strani paziti pa tudi na to, da odvračamo od nje vse škodljive vptire v tem (asu. Pri zimskem napajanju gledati nam je zaradi tega posebno na to, da ne gonimo živine iz soparnih hlevov ob najhujšem mraiu na vodo. To ni zdravo I Ako se tudi žirina takoj ne prehladi, ako jo spraviš iz soparnega hleva na mraz, vendar ji tako hitra in velika prememba v toploti nikakor ne ugaja. Pazi tedaj, da iz soparnega hlera ne goniš Živine zjutraj ob najhujiem mrazu na vodo, ampak pozneje, ko mraz nekoliko odneha. Pazi pa tudi na to, da hlev ne bo presopareo. V drugo mi je pa opozoriti naie živinorejce na to-le. Ko led mrzla voda ni najboljSa za živino, od katere zahtevamo obilo koristij. Divjim živalim, ki ae zunaj Živé, je prikladna, za domače živali je pa manj pripravna, zato jo tudi tako rade ne pijejo. To se pa pozna zlasti pri mlečnosti. Ako bi tedaj živina ledene vode ne hotela dosti piti, napoji jo ëe doma z nekoliko postano vodo. Živina ti bo hvaležna za njo. Živini najbolj ustreieš, ako jo napojih po vsakem krmljenju V trdi zimi pa zadostuje tudi dvakratno napajanje, ako gonià Živino na vodo. Sladna kara. Ni ga skoraj blaga na sveta, katero bi se po časnikih, lepakih, koledarjih itd. tako ponujalo, tako priporočevalo, kakor se ponuja in priporoča sladno kavo. Ponujajo in priporočajo je pod imenom „Knajp-ova kava", „Katbreiner-jeva pristna sladna kava", „Frank ora zdravstvena kava" in sam Bog ve kako še. No, vpraša se, i kaj pa je vendar na tej kari, oziroma na tem nadomestku kave? Jeli res take hvalevredna, ali jo kaže kupovati ali ne? Ze stari pregovor pravi, da se dobro blago samo hvali. Sladna kava, katero se tako priporoča, tako hvali, tako ponuja, pač že po ravno navedenem starem pregovoru sam Bog vé, kaj vredna biti ne more. Primeáek pravi priatni kavi je; kdor hi pa mislil, da se stem primerkom kavo tholjsa. motil bi ee pač istotako, kakor bi se prav poiteuo motil tisti, kateri bi mislil vino stem zbotjSati, da mu vode primeia, Sladna kava in vsaki drugi nadomestek kave (ali surogat kave), naj se Že imenuje kakor hoče, dobroto prave pristne kave odločno le poniža, pomanjia istotako, kakor to vinu primešana voda stori. Zato si možki, kateremu je na tem ležeče, da pravo pristno kavo vživa v kavarni in doma, vedno naro-čuje kavo brez Činkel-na, brez Frank-a, Knajpmoc, to je zadeva nas vseh, vsc^ slovenskega je to v velikem Številu svetili papežev, papežev ■ naroda. Oh molil sem in zopet molil ... in učenih, papežev, ki se kakor velikani dvigajo odpotoval sem iz Lurda veselega srca prepričan, nad ostalim svetom ? Katero kraljestvi» more da nameravano delu z va,Bu pomuèjo v petih našteti tako dolgo vrsto toli dičnih vladarjev? letih dogotovim. Ohljitliil sem preëisti Devici, Smelo trdimo pred vsem svetom, v nobenem krada v petih letih priilem /.opot in pripeljem s Ijestvu ni vladarjev, kakor so vladarji v kra-eeboj zastopnike prvencev v novili naáili zavodih, Ijestvu Jezusovem! pa tudi še kaj Slovencev, ako se mi bo kdo Naj bu5é viharji, naj vdarjajo besni valovi hotel pridružiti, posebno zastopnike naših Mari- na katoliško cerkev : kar je gnilega, odpade, janskili kongregacij. Odpadli 00 grešni narodi, odpadli nezvesti duhovniki, odpadli spačeni redovniki, odpadli ošabni 2. V Rimu. modrijani, cerkev pa ni padta, cerkev se se oma-Iz Lurda sem pohitel v Jlim. Mnogo nisem jala ni ; pokazalo se je, da je od nebeškega razgledaval prekrasnih pokrajin franeoskiti in mojstra sezidana na skalo, na Petra, na rim-laškili, skozi katere je drdral železni voz, misli skega papeža — zato je cerkev vselej zmago-mi je zavzemal sladki in veseli spomin ua Lurd vala in na zadnje zmagala. Ali ne zmaguje tudi in pa veÈni Rim, kateremu sem se zmiraj bolj sedaj na koncu devetnajstega stoletja? približeval. Dospel sem tja po noci 13. novembra. Države in narodi so se ugreznili v velike Ni mi treba pripovedovati, kaj me je vleklo nesreče, vse je nemirno, vse viharno, narod se v Rim! Saj veste, kdo tam staimje: «veti Oče vzdiga zoper narod, stan sovraži stan, siromaštvo papež, 263, nasleflnik sv. Petra, ki je naravnost se siri in ž njim obiipnost, države se oborožu-iz rok Jezusovih prejel vrhovno oblast v njegovi jejo, vojska, kuga, lakota nam prêté: zakaj? cerkvi za sebe in za vse postavne naslednike, ker so države in nilrodi odpadli od Kristusa, Skoraj gotovo je siromašni ribič galikýskí prišel pa je zavladala strast, zavladala sebičnost, za-že leta 4'2. v Rim, ter je svoj prestol postavil vladalo zatiranje slabejših. Ali čuj rešilni glas ! zraven prestola premogočnih rimskih cesarjev. Od kod? Iz Rima. Razlegal seje poprej iz ust V" stralioviti borbi med krščanstvont in pagan- slavnega 1'ija L\., ki je obsojeval krive nauke, stvom zmaga galilejski ribiČ in njegovi nasled- obsojeval brezbožno postopanje vladarjev, držav niki, zmaga ne z mečem v roki, ampak s areno in narodov; razlega se sedaj iz ust starčka svojo krvjo in s krvjo vernih podložnikov. Vsaj Leona XiU., ki kaže vsemu svetu pot rešenja, so skoraj vsi papeži prvih treh stoletij svetniki pot, ki vede k miru, k sreči. Vse je nemirno, in mneeniki. kakor ))a divje razburkanem morju, le ena skala Paganstvo pade. Krščanski rimski cesar stoji, katere valovi ne morejo omajati, in na tej ne more prenašati sijaja naslednikov sv, Petra, skali veličanstveno poslopje, do katerega ne sega preseli se v Carigrad. Iz Rima pa vladajo besno se peneče morje. Skala je Peter, sedaj papeži. Na vse strani sveta pošiljajo blagovest- imenovan ].eo XIII., veliČitnstveno poslopje je nike s križem in knjigami v roki. S krščanstvom rimska cerkev. In narodi? Na to skalo se ozi-se širi omika, širi čeduíístno življenje, pa tudi rajo, edino od nje pričakujejo pomoči, da se ne časno blagostanje, (Jerkve in šole in samostani vtopé, ta zavest bolj in bolj prešinja vesoljni fle vzdigujejo iz tal, kjerkoli se Kristus ozna- svet! O zmage, slavne zmage! njnje; umetnosti napredujejo, znanost, posebno In glejte, k Leonu XIJI., nasledniku svetega modroslovna in bogoslovna, hiti dalje in dalje Petra, najvišjemu in prvemu namestniku Kristu-do prej nedoseženih višin in globin. Proti cerkvi sovemu, k temu najvišjemu dostojauHtveniku na se bori paganska znanost, bori krivoverstvo, celem svetu, k njemu sem hitel, da se mu po-bori sila, toda kar papež obsodi, nima obstanka, klonim, da mu razodenem svojo ljubezen, svojo izgubi se in izgine. udanost in neomahljivo zvestobo do groba. Spolies, da se tudi v cerkvi ne manjka hu- dobi se namreč in potrebno je, da se novoime-dobij in strastij ; da, bili so časi, ko so se spri- novani škof predstavi sv. Očetu v znak tesne dili mnogi duhovniki, spridili redovniki in re- zveze z njimi, da jim poroča o svoji škofiji in dovnic^, spridili mnogi škoije, da, o groza, po- jih vpraša za svèt v dvomljivih stvareh, kvarjenost je še celo papežev prestol hotela Lahko si mislite, kako rai je srce utripalo omazati. Toda Hog ga je čuval. Strastnim na- veselja in spoštovanja, ko sem 17. novembra ob silnikom desetega in enajstega veka se je po- desetih predpoldne stopal po hodnikih in sobah srečilo vsiliti na prestol sv. Petra samo štiri, vatikanskih, da pridem k sv. Očetu. In ko jih pet oseb, ki so res bile nevredne ; ako tem pri- zagledam, sedečega na stolu pri mizi v sobi, štejemo še dve, tri iz poznejših časov, imamo kjer navadno delajo, ko jih vidim, majhnega, morebiti Šest, sedem nevrednih papežev. Ali kaj bledega, sivega, suhega starčka, o kako lahko sem padel na kolena, da jim poljubim križ na nogi, ali niso dopiiatili, dali so mi roko, da aem jo poljubil. Klečeč sem povedal, da sem se prišel poklonit in sporočit jim zvestobo pa ljubezen svojo, duhovnikov in vsega predobrega ljudstva ljubljanske škofije, in kaj ljubeznivo so se nasmehnili. Podal sem jim v znak tt;li našili čustev nekoliko miloščine, katero ste vi, predragi v Kristusu, nabrali; radi so jo sprejeli, zopet se nasmehnili in rekli, kako jim je drago, da skof, duhovniki in verni ljubljanske škofije vedô, kako je potrebna pomoč papežu, ki mora skrbt^ti za toliko katoliskili zadev po Italiji, v iîimu, posebno pa po misijonih. Rekli so, da prav iz srca vse blagoslavljajo. Za tem so mi mignili, naj sedem. Sedaj sem mogel častitljivemu starčku dobre pol ure gledati v oČi, gledati v obraz, z njim govoriti. Kako sem se začudil, ko sem opazil, da imajo sveti Oče tako močan glas, tako iareno oko, tako zdravo lice, tako bistro glavo ; kako mi je segalo v srce, ko so me z vzvišenim glasom in ognjevito besedo spodbujevali, naj se ničesar ne plasira, ampak pogumno delam za l^oga, za cerkev in za vas, predragi v Kristusu, katere mi je božja previdnost izročila v pastirsko skrb. Med drugim so me vprašali, kakošno je ljudstvo ijuhljanske škofije. Hvala Bogu, cia sera na to kaj lahko odgovoril, da je ljudstvo dobro, verno, udano svojemu škofu in svojim duhovnom in katoliški cerkvi, najbolj pa udano lîogu. Hvala Bogu, da sem mogel reči, kako se pri nas množi pogosto prejemanje svetih zakramentov, češčenje 8V. Keanjega Telesa, kako se množć Marijine kongregacije in razna društva za poinoc kmetu, delavcu, obrtniku, trgovcu. Sv. Očetu je bilo vse to kaj všeč, posebno pa so pohvalili Marijine kongregacije po mestih in po deželi. Nazadnje se ve, da sem tudi moral pripomniti) da ^e posebno po nekaterih mestili širi ne samo malomarnost, ampak kar naravnost sovrastvo in zaničevanje do katoliške cerkve, da se tajé temeljne resnice, katere spoznava In je potrjuje razodenje, da je precejšnje število omikanih Slovencev, posebno onih na visokih šolali, kar naravnost odpadlo od krščanstva. To je sv, Očefa sicer razžalostilo, ali ni jih iznenadilo, ker vedo, da razne vrste šol v Avstriji niso ravno najboljše in da veje v njih krščanstvu neprijazen duh. No, jaz sem koj dodal, da sem se posvetoval z gg. kanoniki in po gg. dekanih z vsemi duhovniki, kako bi to zlo zmanjšali? Povedal sem, kako smo sklenili, da sezidamo semenišče za vse one dijake, ki se hočejo posvetiti duliovskemu poklicu, in sicer semenišče s popolno gimnazijo, poleg tega pa tudi zavod za dijake, ki hočejo vstopiti v posvetne stanove, a naj bi se kot gimnazijci v tem zavodu vzgajali ter obiskovali dotično semeniško gimnazijo. Ta nas sklep so sv. Oce prav posebno odobrili in rekli so, da ga iz prepolnega srca blagoslavljajo, a ne samo to, ampak da se bodo našega dela tudi vsaki dan spominjali v molitvah, naj nam dobri Bog dá vstrajnosti in potrebne požrtvovalnosti, da ga srečno dovršimo. Potrjen in oduševljen sem se poslovil od sv. Očeta, ves blažen in srečen sem zapustil Vatikan, Tako me je obvzela oseba sv. Očeta, da prav nič ne vem, kakšna je soba, kjer sva se pol ure razgovarjala. Potrudil sem se še, da masujem na grobovih sv, Petra in Pavla, da si ogledam za nas Slovane preznamenito cerkev sv. Klemena, v kateri je pokopan tudi sv. Ciril in v kateri so iz ljubezni do Slovanov sv. Oče sezidali kapelico na čast svetega Cirila z dvema slikama. Ena nam predstavlja, kako nasa sveta apostola Ciril in Metod pred papežem lladri-Janom U. branita svoj nauk in vse svoje ravnanje na Moravském ; druga pa predstavlja, kako prenašajo na prošnjo svetega Metoda mrtvo telo Cirilovo iz Cerkve sv. Petra v cerkev sv. Klemena. Ko sem še nekaj druzih poslov opravil, poslovil sem se od večnega Rima in pohitel domu v svojo škofijo. Prošnja. Sedaj pa pride moja prošnja in sicer prav presrčna prošnja do vseh vernikov naše škofije. Vaših otrok se po šolah preveč spridi ; razne tožbe mi o tem priliajajo na uho, pa tudi Čitam, kar vaii sinovi, za katere žrtvujete težak zaslužek svojih žuljev, pišejo po raznih listih. Mnogo tega je kar naravnost proti naukom svetega evangelija, drugo zopet proti sesti zapovedi božji. Nimam prilike poslušati, kaj se po raznih šolah naše domovine vašim otrokom razlaga, vem pa, kako lahko dobivajo nevarno berilo in če še zraven pomislim na nevarnosti po mestih in društvih, se nič ne Čudim, da se naše mladine mnogo izgubi že ob času gimnazijskih naukov, potem pa še bolj po visokih soiah. Zato je sedaj veliko pomanjkanje izšolanih vSlovencev, manjka profesorjev, manjka raznih uradnikov, manjka pa tudi duhovnikov. Kako mi Je težko, ko dobivam od vseh stranij prošnje, ali ko ljudje sami k meni prihajajo in prosijo za duhovnika, jaz ga jim pa ne morem dati. Radi vedno večjega števila šol, radi večjih opravkov v cerkvi, pri raznih bratovščinah in potrebnih društvih potrebujemo precej veČ gorečih in zdravih duhovnikov, kakor jih imamo. Koliko mi jih sedaj boleha in postaja za delo nesposobnih, ker imajo preveč posla, pa se preženejo in opešajo. t Qy DOLKNJSiKK NOVirF Btru 7. Mislim, da 1)Í pa tudi koristno bilo, ko bi bili profesorji iii raznovrstni uradniki res kršćanski, prepričani o liogii stvarniku in odre-Senikn, prepričani o božji ustanovitvi sv. katoliške cerkve, ko bi vsi liodili k sv. masi, poslušali besedo božjo, prejemali sv. zakramente, spolnjevali postno zapoved in natančno živeli po zapovedili božjili, ter vam bili v lep zgled ifi posnemanje. Kaj ne, tac.ili svetnili gospodov je sedaj precej malo. Pa, ali se ne siri dvom gledé večnih, razodetili resnic tudi že po deželi, posebno p(j gostilnieali? Zakaj? Ker gospodje, ki so t)ili tako nesrečni, da ne verujejo veČ v Jezusa in so odpadli od njegove cerkve, tako eiidno pišejo, da se more res marsikomu ne dosti pod-u6encmu glava zmešati. Kaj ne, koHke nevarnosti prete vasira otrokom, dokler hodijo v šole, predno dosežejo svoj diiliovski, ali katerikoli svetni poklic! Zraven i)a raste tudi sironiastvo. Zniiraj teže pošiljate svoje otroke v šole, zmiraj bolj morajo vasi otroci stradati in trpeti, predno kaj dosežejo. Je sicer mnogo dobrotnik()v, ali dobrotniki ne morejo vsem pomagati Bati se je, da bo še manj duliovnikov, se manj clobrili, Jezusu in cerkvi zvestih gospodov po ra/nili službali, ki so za nas vse neobhodno potreljne. Kako bi se dalo pomagati? Culi ste že, kaj sem prosil přečisto Devieo in Mater liožjo T Lurihi ; čuli dte, kaj sem povedal sv. Očetu in kako so oni nameravano delo blagoslovili, da, kako so obljul)ili moliti, da je dovršimo. Da, ustanoviti moramo večji zavod za vse tiste mladeniče, katere kliČe ti-ospod v duhovski stan, vsaj za 200 mora biti prostora. Oni morajo imeti vse šole v liiši in učitelji naj jim bodo najbolj izvrstni duhovniki. Tako vzgojo želi sveta eerkev ; take zavode priporoča že vesoljni zbor tridentinski, da bi jih škofje ustanavljati. Mladeniči bi laglje obvarovali prekrasni svoj duhovski poklie, zakaj zunaj tacih zavodov ga mnogi mnogi izguloé in jaz sam za-se vem, da sem bil skoraj tako nesrečen — sama Devica Marija me je obvarovala. Poleg tega pa treba sezidati še drugi zavod, kjer bi se vzgajali mladeniči za druge svetne stanove in bi obiskovali omenjeno gimnazijo. Ne izgubili bi se tako lahko, priučili bi se marljivosti, strogemu redu in pobožiicmu življenju. Tudi teh bi več doseglo svoj poklie, v katerem bi potem vam bili v dober izgled, ne pa v pohujšanje. Kaj ne, kolike pomembe bi bilo to za nas vse! Ali za to treba mnogo denarja. Treba ga je, da se poslopja sezidajo, da se duhovniki profesorji izšolajo, da se potem zavodi vzdržujejo, ter da se morejo mladeniči v njih vzgajati in poučevati ali popolnoma brezplačno, ali pa vsaj za malo plaèo. Ali bo mogoèe to doseči? Nič se ne bojte, mogoče bo, če se vsi združimo in skupno delamo. Cujte, mnogo imam že pripravljenega: lep, obsežen in zdrav prostor že imam ; denarja za zidavo tudi skoraj polovico ; nekaj ga bom še izprosil ; nekaj mi bodo dali za vaâ blagor vneti duhovniki, nekaj pa vi sami. Pa kaj pričakujem od vas? Vsake kvatre dajte po 2 krajcarja na osebo ! Ali je to nemogoče? Vem, de Je siromaštvo v marsikateri Lisi preveliko, vem, da stradate. Ali pomislite, dva krajcarja na osebo vsake kvatre, ali jih ne morete priliraniti ? In če jih ne morete, prosite bDljše sovasčane svoje, naj oni kaj več po-delé, da pride vendarle v vsaki vasi vsaj po dv» krajcarja na osebo. Gospod župnik bodo pa odločili ono osebo, moža ali ženo, katera Ik) vsak kvatcrni teden prispevke pobirala in jih v nedeljo prinesla. Prosim pa vas, ki ste premožnejši in vas je liog obilneje blagoslovil, dajajte po veè vsake kvatre, dajte mi pa v prvič kako večo svoto za zidanje; prosim vas tudi vse, posebno premožnejše in one, ki so sami, spominjajte se v oporokah našili zavodov! O kako dobro delo boste storili, Bogu milo, vsemu narodu pa koristno. Za tc posebne darove prosim vas za enkrat, nabiranje vsake kvatre pa bo trajalo skozi petnajst let. Ako tem prošnjam zadovoljimo, bodo poslopja v Štirih letih gotova, peto leto se bode poduce-vanje pričelo, v petnajstih letih pa bomo imeli toliko glavnico, da se bodo mogli vsprejeti mntjgi brezplačno, drugi pa za prav nizko plačo. Ce tudi vi še bolj «božate, s kvaternimi prispevki po (Iva krajiiarja boste omogočili, da bodo vasi sinovi vkljnb vašemu siromaštvu mogli hoditi v šole, pa bomo imeli dovolj duhovnikov, pa tudi precejšnje število poštene, krščanske svetne gospode. Koliko delo, kolika korist za cerkev in narod! Torej na noge! Žrtvujte! žrtvujte radi sebe, radi cerkve iu radi Boga! Storili boste dobro in zaslužno delo in upati morete, da vas bo Hog tudi časno blagoslovil • saj nas je on sam zagotovil, da nam bo časni blagoslov pri-dejan, če bomo iskali najprej kraljestva božjega. Glejte! to je moja silna in prisrčna prošnja, ne v mojo korist, ampak v vašo korist. Ali mi boste prošnjo odbili? Gotovo ne! Ze se veselim, kako bom po preteklih petih letih s prvenci naših zavodov in z drugimi Slovenci romal zopet v Lurd, pa se bom tam iz vsega srca zahvaljeval prečisti Devici in Materi liožji za dovršeno delo. Ameu ! Naj se zgodi ! Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Sv. Duha naj pride nad vas iu naj ostane vselej nad vami. Amen. t Anton Bonaventura, kueE in ikttf. Kiy je novega po avstrijskem cesarstvu? Petnajsto zasedanje državnega zbora je bilo pred božičem Itonèaoo. Zttornica jt- v zadnji seji dog^oala takon o uravnari plač drUTnini slng-am. Č« pogledamo naiaj, vidimo, da je petnajsto za-■edanje državnega zbora, ki se je bilo prièelo 26. septembra, malo storilo. Zbornica je imela samo 31 «ej. NajveÔ je porabil [latfodbeni odaek. Se Tež Žaea pa je potratila prikrila obstrukcija z Biinisterskimi založbami, V treh mesecih je driavni ibor rtîèil le àtiri vaiiiejíe stvari: trgovinsko pogodbo % Japanom, zakonp o uravnavi Donave, lokalnih želeinicah in uravnavi plaè driavriim slugam. Nerešena pa sta ostala nagodba z Og^rako ID državni proračun. Če vpraèamo, kaj so dw-fgíi za nas na^i poslanci, dobimo kríítťk odgovor: Od Tlad« BO dobili veliko lepih obljub, a skoraj nobenega dejanja. V sredo, 28. decembra, bo se seŘli h kratkemu zasedanju deželni zbori. Zbriili so «e ta dan tudi kranjski dežehii pu«laiici v Ljubljani na starem streliéèu. K prvi «fji jf pri-»fl tudi knei in èkof dr. Anton JegliŽ. 1'tva eeja se je — kakor povsodi drugodi — pričeU s cesarjevo zahvalo za udanostno ířjavo o priliki petdeseLlKtiiice vladar-ekega jubileja, Budimpešte se sliáijo čudne reČi z»diije dni. Zdaj s sumtikresi, zdaj s sabljami se dvobo-jujejo poslauci in ministri Samo v sredo so bili tam trije dvoboji, zjutraj jcdťn, ob deřftih jt-dt-n, ia ob dvanajstih jeden. Pa naj kdo reče, da ni lepo življenje na Mažarekem I Kaj je novega po Mrokein svetu? Novega guvernerja. grŘkega princa Jiin|a, fio Krečani lepo vsprejeli, ko je nasjtopil na oioku prejšnji teden eluibo. Admirali onih evrojnliih velesil, ki so dotlej imeli upravo oLoka v svojib rokah, so odrinili s svojimi ladtjami in vojaki domov. Španski vladi deUjo vel-Vo preglavico kar-lieti, to BO privrženci doL Karlr, ki bi se rad polastil epanskega prestola. Narod begajo k^rlisti, vzlasti sedaj bhko, krr so Š,'anci izgubili tudi lepe filipinske otoke brez vsake od^kodninp — vsled nesrečne vojsk« z Amerikanci Karlieti sevé doliijo sedanjo vlado, čeň, da je ona vzrok vsem nesrečam. Sveti Oče 00 o božiču, ko so se jim poklonili kardinali, zopet povzdignili evoj glas, da bi se civilizovana Evropa vendar vrnila k najvišjemu načelu vse morale, ki je strah bořji. Potem ee ne bodo godila t&ka grozodejstva, ki>kor přetečeno leto. Domače vesti. (Četrti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubi ani.) Darovale so nadaljo Bledere občine: Črni vrh nsd Idrijo 20 gld., Naklo pri Kranju 2B gld., Kostanjevica 50 gld., Dvor pri Zužemperku 20 gld., KoSana 25 gld., Ajdovščina 20 gl., Bled 50 gld. in Velike Laáře 20 gld. (Odveznicíí) od novoletnih in godovnili voàiil T koriat drnátvu sv. Cirila in Metoda dobivajo ae v prodajalni goap. druSt\enega blagajnika Medved» in v Krajčevi bukvami. (Vabilo na venelico obletnico), ki j» priredi katoliiko druš'vo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu 6. jsnuHrija 1899 ob polu 8 nri zvečer v lastnem domu, Vspoitd je jako zanimiv ttr obsega poleg dramatične igre „Sveti trije kralji" (po Vilh. Molitoiju, predelal M. Prelesnik), d^kJamacije in petje. Po vspi>redu je prosta žaba*» v spodnjih prostorih. Vstopnina: Sedež v prvih dveh vrstah po 60 kr. r diugih po 40 kr Za stoječe 35 kr. Za dijake in «ftnce 15 ki, Preplačila v korist društvu, in hvaležno aprejmejo. NaielniStvo. (Nabiralna pola) za jubilejni dar v korist društvu sv, Cirila in Metoda ne bode te dni razpošiljala^ na kHr se ztvrdne domorodkinje in domorodce prijazno opozarjajo. (Sr. Krii j ri Kostanjevici.) Z novim letom bfide 7HÍele pri nsa poBloTati nova EaifTeisenova poscjiliiica za župnije: .Sv. Križ, KoNtanjevica, Čatež, Vel. Dolina. Posojevala bede najprvo le na osebni kredit, kar jf potrebno, ker ljudje iz teh fara pri sosednih pcBojilnicfih nisr. mogli dobiti osebnega kreditu. Hrnniltie vloge bode ta posojilnica obrestovala po 4%, posojil« bode dajala po 5 72%. Pristopnina zuKŠa 1 gld., delež 6 gld , ki «e ne obrestuje. V na-Èelstïu 80 gg, : KerinJfinez, župan, KaligarKar,^ nadučitelj, Colarič Martin in Kerin Fr. ml., posestnika. V nadïoretvu je načelnik preč- g. župnik Pavlič Kozm (Glasbene Matice člani), ki imajo še nepoškodovane odtiske letošnjih muzikalij i ki bi jih pre-lustili za primerno ceno tnkajšni glasbeni šoli, naj se )lagovole zglasiti v prodajalnicî g. Joa. Medveda. (Božična izložt>a) [razstava], katero je v nedeljo dne 18 t, m. zvečer priredil tukajšnji trgovec gospod Joa. Medved v svoji prostorni prodajalni, iznenadila je občinstvo kaj prijetno, kajti enakih izložb se nismo videli v Novem mestu. Občinstvo je bilo podjetneniU trgo\cu za prireditev hvaležno, kajti vvelkih kt^rdelih j»- pnliajalo ogledovat ter ocenjevat lepe iHožnine. Božično drevfsee v pobi luči, ter sveto družino pri jaslicsli < I dttjalo je veliko lepega blaga v različnih, zelo otn- ■■ .-icatavljenih skupinah, (Stekel pCN ) Dne 21. decembra napadel je tuji pes gospodarji! Lesjaka iz Gotne vasi; ker se mu je sumljiv videl, gn je ubil. — Pri razteleaenju se je todi pokazalo di je pes istinito steklino imel. Zato je slavno oki gUvarstvo odredilo vse varstvene potrebe in tudi pasji koiilumac podaljáalo do 21. marca. (Novt ij t.iiko okrajno glavarstvo) išfie za svoj urad in za jrivatno stanovanje gOBp. okr. glavBrjíi primerno stanovanje, kakor je iz današnjega razglasa razvidno. Ker vidimo, da je sedanje poilopje od vrtne strani z mnogimi stebri podprto, je soditi, da sicer lepa hiša kake nevarne razpoke dobiva. (Varstvo ptičev pevcev) po vsej Avstriji vedno bolj pospešujemo, ter jih po zimi celó krmimo. Dmítvo za varstvo ptičev je tadi italijanalío vlado prosilo, da bi ondotni prebivalci koristne ptice varovali, toda zaman. D?a ptiSarja v Bergamo ata v enem dnevu vsĆ centov ptic polovila. Da bi jih olikana in zavedna italijanska gaspdda ne knpovala, bi jih tadi snrovi, nezavedni tičarji ne lovili. (Danaiaji liât) obsaga 12 stranij. iU) Ivan Barle^ nađučitelj. Opr. at, TG/38 1 mradl ilokazovanja smrti. Martin JakSa, SMeten poíMtnik i Sel při st. Duhu St, 1 při iJemiín, rojen v Semiču na St, 109 se ie před yec loti podal v Ameriko, od koder se ni áe vrnil. Po ie-tu Kuaniti izkasiti detal je na zaduje v Pueblo (Collorado), od koder se je poJal 28, junija t, I. řeí New-York v domovino. Po onđotnein iskazu potnikov Eie je odpeljal ■ paketno ladijo »ploSne Éeeroorike družbe (Compagnie fíeneraie Transatlantif]!«) „la Bourgogne", kije 4. julija 1898 ob 5. uri ijntraj sredi morja t.riila z angleSkim pamikom „Groma tyshire" in »e precej potx)pilR z vefijim delom potnikov. — Od tedaj se Martin JakSa, ki je bil v listi potnikov za prav vpisan kot Martin Jakec ali Jakee, pogreSa. Nft Bfthtevanje Marije JakSa, soproge pogrešauega, se priSenja postopanje v duka« njegove smrti, poiUvlja se mu skrbnikom Jane« Sever, posestnik ii Sel pri sv. Duhn 5t. 10, ter se konec oklienemu obroku postavlja na 4. julija 189Í1. Do takrat je tema aodiSíu ali Imenovanemu oskrbniku povedati vso, kar bi dalo sklepati na življenje ali smrt po^reSaneiita Jakia Martin-a, ker se bode potem o teb okolnostib razpravljalo in odločilo. C. kr. okrol sodišče v Rudolfovem oddelek 111., dne 20. decembra 1898, (2-1) Već tisoč zeleno cepi enih, in već '.isoč dobro ukorenićenih trt je na prodaj. Cena prvim 10 kr., drugim 12 Qld. tisofi. — VeĚ pove Jo». Ogoreuti, Novo mosto. (16-1) Razne vesti. * (Eedek aluiSaj) se je prtgodil pri gospodarju Francu Hlažuii, župniji Marija Nazaret, ^er je mlada krava povrsrla v soboto 24. t. m, 1 junčita in dva jnnici. Trojclii so bele barve, precej veliki in zdravi, i a so začeli ta^oj nami mleko piti. * (Grozna nesrdča.) Brzovlak New York Central železnice je nedaleč od Ctrfu zavozil mej gostim sneženjem v oddelek delavcev, kateri so na progi sneg odmetavali. ČloveSka telesa je na vse strani metalo in jih grozno razmeiarilo; devet oseb je bilo osmrtenih, veiS pa poikodovanih. Uterljsks âtevilke. Trat 17, decembra 6 42 41 15 83 Gradec 24. „ 63 84 45 55 39 Zahvala. Prebl. gosp. forštmaister Reinhold Kretinaky je povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice podaril za otroke tukajSne deàke áíde 10 gld, ~ Biagemn dobrotnikn izreka se tem potom najtoplejša zahvala. Bog žífí vrlega šolaiega prijatelja, Vodttvo deš. Ijud. iole v Šmihalu p. Novem mestu. Oskrbništvo mestnega premoženja v Křikem naznanja, da se bode v letu 1899 in naprej vriilo v Křikem razun navadnih sedem letnih sejmov tudi pet mmM in sïinjskih sejmoî in sicei: prvo sredo januarja, „ aprila, „ junija, „ „ avgusta, „ „ decembra vsakega leta. Sviiiiski sejmi so tudi vsako sredo, de katero pade navadni tržni dan v tednu. Oskrbništvo mestnega premoženja v Krškem, dne 23. novembra 1898. Načelnik (272—2) F. Rumpretti. Ji Ï» C kr. okr. glavarstvo v Rudolfovem potrebuje I I. aprilom 1899. leta za čas IV» - 2 let uradne prostore obaiojfie iz 7 zadostno svetlih sob, od katerih bi morale štiri precej prostorne biti. Tudi ra uradno HttDOvanje c, kr. okrajnega glavarja ižče se za ifforaj omenjeno flobo io 6as stanovanje z 4 do 5 sobami In vso pritličino. To 5tanov;inje pa Ziimore tudi T kakfj drugi hiii izven uradnega poslopja biti. Ponudbe z oznafteim cítio naj se bUfrovolijo kakor hitro le mo|^o6e podati podpisanemu uradiL C. kr. okr. glavarstvo v Rudolfovem, dne 30, decembra 1898. (19-1) Vesteneck I, r. VABILO fe abëaem^ àkmm delniškega društva I. „Nar. doma" v Rudolfovem. Dnevni red: 1. letno sporočilo iu račun za 1 1898; 2. določba dividende; 3. gospodarske zadeve. Bilanca: aktiva 10660 gld. 08 kr. passiva 10169 „ 35 „ (18) prebitek 600 gld. 73 kr. Srečno „Novo leto" želim vsem mojim častitim naročnikom! Franjo Picclj, (12) ierljarski mojiter. TiackK C, kr. deželna vlada t Ljubljani je z odlokom dne 2&. »ept«mbr& 1898, Št, 9802 dovolila za Kostanjevico dva nova letna sejma abUgo ia za živino in sicer: dne 17, jan. in 31. maja vtacega leta. Ako pa na kateri teh dnevov nedelja ali praznik pride, bode sejm tdcn dan pozneje. Prvi novi sejm bode tedaj 17. jan. 1899, na katerega se vii knpci in prodajalci vabijo. ŽUPANSTVO KOSTANJEVICA, dne 1. decembra 1898. Sever I. r. (8-1) Ž'JpMl. Preklic! Iz mlina grede sem shranil v Šmibelu pri Yintar-ju žakelj moke, pozneje pa ga dolžil, da je bil zakrij razvezan in da je moke nanjkalo, kar s tam javno prekliiem z doetavkom, da od V in t ar-jeve biSe nič alsbega ne vem. (10) Janez Perěe iz Bircne vasi. Uienec za usnjarijo le takoj »prejme v poduk. Isti mora biti zdrav fn xa to obrt dovelj moéan, ne Ěez 17 let atar in lepiga vedenja, — Vič pove Anton Hočevar v Novem mestu. ezoike in ukoreninjeno tersje „Portalis, kakor tndi mlado in čvrsto sadno drevje nizke in TiBoke rasti, najboljših namiznih in gospodarskih vrst prodaja oBkrbniátvo Dr, Ignac grof Attem»-ove grajščine v Brežicah. (265^3) Srečno in veselo Jovo leto" 1899 želim prečastiti đnhoTićini in slavnemn občinstvu. Ob tej priliki se uljudno priporočam za teflarska in kleparska del», sostbno prevzemam; Nove strehe iia zvonike in cerkve, ali ^pravila, vse to pa izvrSujem po lastnih ali pa po inženirskih obrisih in načrtih; Ubiranje zvonov, ali tudi napravim nove jarme k zvonovom po najnovejšem načinu; vsa druga tesarska dela, posebno ledenice na prostem po amerikanskem načinu. — Vsa ta dela izvršujem natančno in po nizkih ceD8h, ter za delo jamčim. Z velespoStovanjem (5) Jože Zupane, tesRiski in kleparski mojster. Vec tisoë smrekoTih kolov ]iU(.i se za državne trtcice v Norem mestu in t Kostanjevici. Koli morajo biti vsaj 6V2 m dolgi, 1 m od spodnjega konca merjeni ysaj 7 cm, na drugem konca pa vijtij 3 cm debeli, ravni, Čisto olupljeni in ošpiĚeni. Cfna kolov razume se za 1 komad postavljen v gori imenovane trtnice. — UBtir<-ne ali pismene ponudbe sprejema do 20. januar a 1899 B. Skalický, tehnični vodja državnih vinarskih zadev za Kianjsko, v nvoji pisarni v Novem mestu (v hiši prejšne davkarije, v I. nadstropju)._(16-1) Priporočilo. Janea Brunskolf, ursr iz SemiČa (Vrčiča), napravil je pred tremi leti solidno cerkveno uro. Od one dfibe gre ura neprenehoma in točno čas kaže. Nt- Sktjdujejej nikakorstio vieme, ddsii aTno stoji cerkev nn visokem bregu ter je izpostavljena hudim viharjem. Priporočam torej tega solidtfga in vrlo poštenega mojstra svojim duhovnim biatom tem bolj, ker imeni vani mojster za solidnost svojega dela deset let jamči. V RADATOVIČU (Sv Nedelja, Hrvatsko), due 28. decembra 1898. (7-1) Janko Viéogevii, á«[)iiil( in đekftt). P. u. Slavnemn občinstvu uljudno naznanjam, da iuiam v svoji prenovljeni prodajalni na Glavnem trgu št. 73 mbmk moderne kiobuke na iztiifo, in sictr od najfinej&e do najcenejše vrste. Ker sem opustil sejmove, dovoljujem si opozoriti, da »e dobi pri meri blsgo popolnoma nepokvarjeno in neopraseno. Kdor ee želi o tem prepričati, potrudi naj se mojo zalogo ogledati in prepričal se bode, da je blago, katero se po sejmovih ne vozi, čisto kaj dru-zega, nego tako. V obilen obisk ee uljudno priporočam Leopold Kopač,^ ^ (U—1) klobučar 7 Nov«in meetuT"" 1 lev. DOLENJSKE VOVíCE »tnn 11 Janez Schindler, C. kr. imejitelj privilegija Dunaj, III. Erdbergstrasse štev. 12. poĚiljs iftBtonj in franko cenlkc T slovenskem jeziku E već Itskor 300 podobami o vseli vrstah «trojev ia potrebščin zel goipođarje îtd, itd- I Cene nižje kakor poYSOd đragođ! Poillja tudi na poskušnjo. Jamči za dobro postrežbo. Dopisuje slovensko. IŠie spodobne, kršžanske agente. Olirai'^a se naj narnvnoet na Janeza Schindlerja, Dnmj III/l. Erdber^BtraBse štev. 12. "Pn^Asf Vrt gospodarsko poslopje ï eiio X WîMjBUÏU ćetrtinko in [Hil zemlje je na prodaj po jako nizki ceni. lito j« oddîljeno Í0 minut od farne cerkve v Semiču, Polovico se (jlača takoj. — Več se izve pri Juriju Lukežič, Vaupéa^vas, Semit. Čvrst in iiiocan deček 15—17 let stsr sprejme se v kovaški poduk. — Već pove Anton Baudek, kovač v Podhosti p. Toplice. Lep hrastov les te Jablana h. št. 18, fara Mirna peć. (i3) Proda Be iz proste roke lepa, nova MT hiša na Bučki, 'VB katera stoji ob cesti bliïu firne cerkve in je ravno nasproti dvorazredni šoli. Hiia je pripravna za gostilno, 3B bolj pa za proda-jalnlco^ ker je tan pet simoznanih sejmov. Več se lahko izve pri farnem uradu v Št. Lovrencu ob Temenici, p. Vel. Loka pri Trebnjem. (264-3) t C, < t, e I § Ci C, I Kneippova sladnakava. u lata itm lipriainii Itvrrtni prTmii k Satu*» Pri iivcnih, »rtitih, iti1adac:nth boletnlh, pH pnun]kanji» krvi «tc. nJramliko prlporoùena. — HajprJIluhlltnajia fíit)íai! kavlna piJaC« v itotiiačem rqdo»lniih. ^neast Bukvovezna dela napravi lepo in točno po primerno nizki ceni Krčeva bntvovezKica v Noveib mi\i „Narodna trgovina" v âpitalskih ulicah v novozgrajeni palači meščanskega bolniškega zaklada Lingerjeve ulice S^- L|ubljana. Velika zaloga [ vsakovrstnega perila, konfekcijskega blaga za ženske i u otroke, razhčae^a blaçii za zimske potrebščine, velika izbera potrebščin za krojače in Šivilje ter drugega blaga po najnižji ceni! (263-3) zimskega blaga najbolje vrste, kakor tudi šivalne stroje priporoča v IffOVBSíI MHSUTJ. 300 litrov dobre slivovke domaiega pridelk», kitera ima 47 Va stopinj, ima Ba prodaj po 1 gld. liter Fr. SkuSflk, trgovec v Metliki. Mizarskega učenca TB^-rejme podpisani mizarski mojster takoj v poduk. Deček, ki ima Teselja do mizarstva, mera biti star 16—16 let, zdrav, Ôvrst, pošten in lepega vedenja. — PoQQdbe je pošiljati Antonu Šteblaj, v Vel. Laščah. Sto novo proda a iiično opravo J za špecerijsko in manufakturno blago, dalje tri okna za izložbo z okovanimi yratmi ima na prodaj Ivan Sitar v Top'icah. ' (e-l) HiSa na prodaj pripravna ztt vřeko kujjíijo; stdaj se nahaja t njaj klobučsrfka prfdajnlnica, — NatarfTieji po(foji seizvedo pri Isf^trikn Davorin Frínčič-u v Črnomlji. <3> :i n« M :t :i V n. (862-3) / Slaviieniu občinstTii iiajiiljiitliicje iia/iiiuijaiii, da sem odprla v liiši gospe pl. Fichteiiau (stara pošta) p ^ O d 3 a 1i Q Q s popolnoma novim i frišnim manuííikluriiim blagom Tsake vrste, ter se priporočam za mnogobrojni obisk. ZTovo mesto, dné 28. nov. 1898. Spoštovanjem Julija Murgelj. mm •c jj B i § Koto mesto: Odgovorni tiTednib, ixdajattlj, sftloimk in ti«)i&r i. Krajeo.