If undelivered return to: "GLASILO K. S. K. JE^MOTE" <117 St Clair it«. CLEVELAND, O. The largeat Slovenian Weekly ia the United States of America. Swam Circulation 14,000 lasued everjr Wednesday Subscriptioa rate. For members yearly ....$0.84 Por noamembera __________$1.60 Foreign Countries _______$3.00 Telephone: Randolph 628 r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered as Second-Class Matter December l£th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1012 Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Ima 14,000 naročnikov Naročnina: Za člana, aa leto ________HJ4 Za nečlane ..................il.60 Za inozemstvo ................$3.00 NASLOV uredništva in pursvni&tva: 6117 St Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: R&ndolph 628 ACufcfitilJ FQR MAIUNG AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. XUTHORIZED ON MAY 22, 1918 Štev. 36. — No. 36. CLEVELAND, O., 3. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1924. Leto X.—Vol um« X. CLEVELANDSKE VESTL i LEOPOLD IN LOEB. — Splošno poznani rojak in trgovec v Clevelandu, Gabri-el Trampush, ki je imel več let svojo grocerijsko trgovino na 4110 St. Clair Ave. je bil predzadnjo nedeljo dne 24. avg. napaden od nekega lopova. Vsled napada je dobil take jm>-škodbe, da je moral v bolnico. Ker pa ran najbrž niso pravilno obvezali, je Trampush kmalu po prihodu iz bolnice umrl na svojem domu. -Gabriel je šel označeno nedeljo zvečer okoli pol sedme ure k prijateljem na 51. cesti. Okoli devete ure se je vračal proti svojemu domu, in se je spotoma ustavil z avtomobilom na 49. cesti, da dobi gaso-lin. Ko je čhkal za gasolin, je poklical Trampush, kakor je imel navado, ker je vedno rad imčl otroke, nekaj bližnjih otrok k sebi, da jim da sadja, sladoleda in enakih slaščic Otroci so skakali okoli njega, medtem pa se je pripeljal z avtomobilom od mesta sem neki moški, ki je opazil Trampusha, Ustavil je blizu Trampush-ovega avtomobila in skočil doli ter začel napadati iVara-pusha, kaj ima o p nI viti » otroci. Vnel se je prepir, in tujec je kmalu potegnil "black jack' 'iz žepa ter strahovito udaril Trampusha po glavi, da se je zgrudil, nakar je ttfc-jec pobegnil. Trampusha so odpeljali v Lakeside bolnišni co, kjer so ga le zasilno obvezali in prepeljali na njegov dom. Bilo je to okoli polenaj-ste ure zvečer. . Položaj pa se je Trampushu slabšal in v pondeljek dne 25. avg. zjutraj ob pol deveti je Trampush zdihnil svojo dušo na posledicah teške poškodbe, katere je dobil od udarcev. Policija je kmalu potem izsledila napadalca Trampusha ter ga aretirala. Izgovarjal se je na policiji, da je Trampush otrokom nagajal. Policija ga je pridržala v zaporu za nadaljne pozvedbe. Ranjki Trampush je bil splošno znan in priljubljen v naši naselbini. Star je bil 46 let, doma iz Preske pri Medvodah. Tu zapušča soprogo in tri otroke. V Ameriki je bival 21 let. V starem kraju zapušča dva brat in eno sestro. N. v. ra. p. — Ravno isto nedeljo se je tudi v Collinwoodu zvršil en umor v katerem so žal zaplete ne naši ljudje. Policija je na šla mrtvega nekega Edward O-Laughlina, starega 41 let, ki stanuje na 10518 Claredon Rd. 0'Laughlina so dobili mrtvega v njegovem avtomobilu, in sicer pred prodajalno mehkih pijač na 15302 Waterloo Rd. katere lastnik je John Bobnar. John Bobnar je bil aretiran in z njim zajedno Nick Dietz, 2523 Hamilton Ave. Policija je oba obdolžila umora in sta bila izročena veliki poroti, da dvigne formalno obtožbo. Policija trdj, da je Nick Dietz pobil 0'Laughlina na tla v prodajalni mehkih pijač na Waterloo Rd. Bobnarju se pa očita po policiji, da je na tleh ležečega 0'Laughlina z glavo pritiskal proti tlo OLaughlin je ie rakal ven in žel v svoj a MILIJONARSKA MORILCA BOSTA OBSOJENA 10. SEPT. Chicago, III., 29. avgusta. — Več tednov trajajoča senzačna obravnava napram milijonarje-vima sinovoma, Nathan Leopoldu in Richard Loeb je končana. Včeraj dopoldne je imel državni pravdnik Crowe svoj zaključni j nagovor na sodnika Cav^rlya, | zahtevajoč občutno, oziroma j najstrožjo kazen za oba moril-j ca 14 letnega milijonarskega sina Franksa. V svojem govoru je Crowe odločno pobijal trditev obtožencevih zdravniških izvedencev, da nista mlada morilca odgovorna za ta bestijaien čin vsled slaboumnosti. Dokazano je, da sta Leopold in Loeb ta umor izvršila povsem premišljeno vsled pohlepnosti po denarju in krvi. Ko sta na dan umora zahtevala od Frftnksove-ga očeta $10,000 odkupnine za njegovega ugrabljenega sina* sta odločno zahtevala same stare bankovce. Pri tem sta bila toliko pametna in previdna, da bi ju po posebno zaznamovanih novih bankovcih lahko izsledili. Sodnik Cavarly je cbtbčfl dan 10. septembra, ko bo izrekel svojo obsodbo. Ista se bo glasila: kazen s smrtjo na vislicah, ali dosmrtna ječa v državni kaznilnici v Jolietu. Ogromna obtožnica vsebuje 1950 strani. Sodnik Caverly bo vzel to obtožnico na svoje letovišče, 100 milj oddaljeno od Chicaga, kjer bo po svoji najboljši razsodnosti dpločil usodo mladih milijo-narskih morilcev. Dne 10. septembra ne bo ljudstvu dovoljeno v sodni j ski dvorani poslušati to obsodbo. Ta dan bo sodnijsko. poslopje močno zastraženo s policijo in pomožnimi šerifi. Vstop v sodnijsko dvorano bo dovoljen samo obtožencevim sorodnikom, zagovornikom, državnim pravd-nikom in časnikarskim poročevalcem; drugim ne bo vstop v 4. 5. in 6.. nadstropje dovoljen. Isti dan se tudi ne bo ,v kriminalnem sodišču vršila nobena druga obravnava.' VOLILCEM V MICH. bil, £»da ko je nekaj časa potem prišel mimo rojak John Masnak, 16002 Saranac Rd. ga je dobil že mrtvega v avtomobilu. — Društvo sv. Vida at. 25. je izgubilo tekom 5 dni kar dva svoja večletna člana. Dne 20. avg. je umrl br. Štefan Novak, ki je bolehal več let. Star je bil 62 let in doma is Dobrepo-lja. Zapušča ženo in 7 otrok. V Ameriki je živel 35. let. Dne 25. avg. zvečer je umrl br. Frank Mesojedec, v starosti 53 let. Stanoval je na 1157 E. 54th St Tu zapušča sina, dve sestri. Doma je bil iz Male vasi, fara Dobropolje pri Velikih Laščah, kjer zapušča dve sestri. Tu je bival 29 let. R. I. F. Ameriški letalci v Labradorja. Indian Harbor, Labrador, 1. Septembra. — Ameriška poročnika Smith in Neison sta s svojim zrakoplovom v poletu o-krog sveta danes semkaj dospela in s tem preletela atlantski Ljudstvo j« pogumnA z velikim navdušenjem Pozor volilci v Michiganu! Te dni smo iz privatnega vira žvedeli, da se bodo vršile dne 9. septembra po celi dr-žavi Michigan volitve tudi glede nove šolske postave (School amendment). Ker je namen protiverskih agitatorjev s to postavo odpraviti vse farne ali katoliške šole, je vaša sveta dolžnost, da greste ta dan vsi na volišče in volite NO. Vsak posamezni glas šteje in je merodajen. Slovenski in hrvatski volilci (ke) v Michiganu ► Vsi na krov dne 9. septembra, da označena nameravana postava ije bo.sprejeta! VESELJE V NEMČIJI. Himen. Dne 26. avgusta se je v Jolietu, IU. poročil občlznani in ugledni trgovec Mr. Mike Pa-pesh ml. z dražestno gdč. Ano Vesel, hčerko pok. rojaka Leopold Vesela, ki je bila v označeni trgovini več let poslovod-kinja. Celo angleški lokalni list piše, da tako velike in slovesne poroke še ne pomnijo, v onem megtu. Poroka ae je vršila v sk»cnski «erkvr wv. Jožef*-s sv. mašo z leviti, pri ko ji je pel polnoštevilen cerkveni pevski zbor. Pri tsj priliki je tudi zapela gdč. Elizabeth Grahek krasno sopran solo pesem "Ave Maria*''' in "I love you truly". Cerkev je bila natlačena do zadnjega kotička, da je mnogo ljudstva moralo ostati celo zunaj. Toliko vernikov ni bilo v označeni cerkvi že celih 30 let ,ali od časa, ko je bila ista blagoslovljena. Vsakdo, kdor je prišel k poročni maši. je dobil krasno rožo vrtnico za spomin. Mr. Mike Papesh je to že cel teden pred poroke v nekem listu oglaševal in vsled tega je privabil toliko ljudstva v cerkev na da? njiegove poroke. Sobr. Papeijh je tudi v drugačnem oziru pravi mojster glede oglaševanja svoje velike trgovine. Novoporočencema želimo največ sreče, zdravja in zado-voljnosti. USTNICA UREDNIŠTVA. Poročevalec, Joliet, Ul. Vesti o oni zaroki ne moremo priobčiti, ker se pod dopis niste podpisali tudi s pravim imehom. Pošljite nam ono poročilo še enkrat tako spisano in pravilno podpisano, pa je obelodanimo v prihodnji izdarfi. Pozdrav vsem naročnikom tam na hribu! Stava v Forest City, Pa. Mr. A. B. in Mr. J. k. — 25. predsednik Združenih držav Wm. McKinley je bil rojen v Niles, Ohio dne 29. jan. 1843. Predsednikom je bil izvoljen na republikanskem tiketu leta 1896. Ko je obiskal panameriško razstavo v Buffalo, N. Y. je ogrski anarhist L. Czolgosz dne &. septembra 1. 1901 dvakrat nanj ustrelil, vsled česar je ranjeni predsednik McKinley umrl dne 14. sept. 1901.* Njegovo truplo počiva na pokopališču v Can-ton, Ohio. Morilec Szolgosz je dobil zato zasluženo plačilo s smrtjo na električnem stoki dne 29. okt. 1901 v Auburn, N. Y. DRŽAVNA ZBORNICA ODOBRILA DAWESOV NAČRT. Berlin, 29. avgusta. — Danes je bila v državni zbornici sprejeta železniška predloga z 314 proti 127 glasovi. Ker je v tej predlogi vključen tudi londonski dogovor in znani Davvesov reparacijski načrt, je s tem to dolgotrajno pefcče vprašanje rešeno. Sedanja nemška vlada je dobila za to predlogo celo več glasov kakor potrebno (nad dve tretjini). Zdaj je razpust nemškega parlamenta nepotreben, tako tudi ponovne držav-nozborske volitve. Ko je bil uradno naznanjen izid glasovanja, je nastalo v parlamentu nepopisno navdušenje; zborovalci in poslušalci so bili pijani veselja. Ko je predsednik zbornice naznanil, da je bila predloga sprejeta z 314 glasovi, so komunisti zagnali glasen vrišč, nacionalisti in člani ljudske stranke so ostali pa poparjeni. Demonstracija je bila tako burna, da predsednik zbornice, Wallrof, rti mogel nadaljevati z dnevnim redom vsled česar je grozil, da bo dal galerije s silp izprazniti. Pri končnem štetju glasov se-je dognalo, da je celo polovica nacionalistov glasovala za Dawisov načrt (48 proti 54); < med temi so bili tudi admiral Tirpitz, princ Bis-marek, wurtemberški» ministrski predsednik Bazille in veleindu-strijec Waretzky. Nemški nacionalisti so vsled tega poraza zelo poparjeni, kajti šele nedavno "so odločno za-htevlai odstop sedanjega kanclerja Dr. Marksa, koje mesto naj bi prevzel kak nacionalist. Kancler Marks je po dovršenem glasovanju omenil, da bo stavil v označeno predlogo do-stavek, da naj se eno točko iz znane verzaljske pogodbe črta in sicer ono, kjer se glavno krivdo minule svetovne vojne pripisuje Nemčiji. Ker je bila železniška predloga s tako večino sprejeta, se je nemškemu poslaniku v Londonu naročilo, da naj londonski dogovor jutri potrdi in podpiše, nakar stopi takoj v veljavo. -o—_____ Nesrečna avtomobilska vožnja. Minulo npdeljo zvečer se je peljal s svojim avtomobilom na ižprehod rojak Ignac Lončar, stanujoč na 988 Bečk Ave. Euc-lid, Ohio ,blizu Clevelanda. Dospevši na Stop 200 in Lake Shore Blvd. je hotel na križišču z avtom prehiteti Paines-ville (rdečo) poulično karo, toda prepozno! Poulična kara ga je prevrnila z avtom vred, vsled česar si je prebil črepi-njo, da je na potu v bližnjo bolnišnico umrl. Veliko naročilo. Washington. 28. avgusta. — Poštni department je naredil s tiskarno Middle West Supply Cd. v Dayton, O., pogodbo za 4 leta za nabavo in tiskanje kuvert z znamkami za za ceno $20,000,000. Označena tiskarna mora narediti v tem,času 12 bilijonov kuvert in oVitkov, ozi-rpma 10 milijonov dnevfto. < VESTI IZ JUGOSLAVIJE. to Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl nadrevident juž. žel. Alojzij Vadnal. Pokojnik je bil vesten in izboren uradnik in je užival splošno spoštovanje in ugled. V Trnovski ulici je preminul starosti 93 let g. Karel Speil. — V črešnjevcu pri Slov. Bistrici je zatisnila za vedno oči Ljudmila Kregan. Kot morilec v noči na 20. jul. umorjene 60 letne vdove Neže Turk v Jelševniku pri Črnomlju se zasleduje leta 1871. rojeni berač Frane Poje iz Trave pri Kočevju. Omenjeni poseduje delavsko knjižico. Poje je velike postave, širokih pleč, zagorelega okroglega obraza ,lase in brke ima rjave. Govori zelo malo in se mu govor zastavlja, kot bi jecljal ter gleda pri tem v zrak. Splošno dela utis, da ni normalen. Žrtev Triglava. Dne 2. avg. ponoči jp postal .splošno priljubljeni gorski vodnik Anton Hlebanja iž Mojstrane žrtev Triglava. Kot dober poznavalec vseh potov se je v temi vračal domov, pri tem pa je oči-vidno -zgrešil pot in ga je pod Kfedanco jtockrf vihar -m see* pad, kjer je obležal takoj mrtev*-. O katastrofi ie obvestila na Triglavu navzoče turiste najprej gdč. Robi čiz Mojstrane,- ki je v nedeljo zjutraj vsa preplašena prihitela v Aleksandrov dom in prinesla grozno vest. V koči so se nahajali nadzornik Stiasny iz Krškega, skalaš Jože čop in ravnatelj Spende, ki je odšel v potek v društvenih zadevah kot gospodar Aleksandrovega doma in Vodnikove koče na Triglav. Ravnatelj Spende, Matevž Škantar iz Boh. Srednje vasi, katerima se je v Vodnikovi koči pridružil še neki Češki turist, so na potu na vrh Triglava opazili na Bambergovi poti tri turiste ,ki so to nadzornik Sti-asny iz Krškega, Joško Peršič iz Ljubljane in vodnik Hlebanja. Noč med soboto in nedeljo je bila zelo viharna, vendar pa se je Hlebana kot dober poznavalec Triglava kljub temu odločil, da se vrne domov. Hotel je pot na Krmo nekoliko skrajšati ,pri £em pa je najbrže pri kapelici zašel na stran in ga je vihar podrl v prepad. Našli so ga na produ pod skalami pod Kredarico mrtvega. Ležal je na trebuhu z nogarni navzdol; tik levega ušesa je imel globoko rano, po ostalem telesu pa več rdečih podplutb. '^Umrli so. V Ljubljani. je umrl trgovec Rafael Giontini. — V Celju je umrla ga. Marija Gorjanc, po domače Hoelzl. —\ V Ljubljani je umrl inženir Srečko Biber, uradnik delavnice držav, železnic Maribor. Rojak ubit ▼ premogovniku. Iz Bridgeport, Ohio, nam poroča tajnik tamojšnjega dr. sv. Barbare št. 23, da je dne 26. avgusta popoldne v Wheol-ing Creek premogovniku skalnata plast ubila rojaka in sobrata Frank Simončiča; umrl je takoj na mestu nesreče. Pokojnik je bil star 43 let; zapušča ženo in devet otrok. Bolj obširno poročilo sledi v prih. številki'v dopisu. KONVENCIJA N. F. C- of A. KONVENCIJA N. F. C. of A... PREDSEDNIK COOLIDGE NAVDUŠENO POZDRAVIL DELEGATE. Washington, 29. avgusta. — Danes se je zbralo pred Belo hišo 250 delegatov Ameriškega narodnega bratskega kongresa (N. F. C. of A.) da pred otvoritvijo konvencije pozdravijo predsednika Združenih držav. Pri tej priliki se je predsednik Coolidge prikazal na južnem stebrišču (portico), odkoder je zbranim delegatom prečital svoj govor, katerega je te dni sestavil na počitnicah v svojem rojstnem kraju. Coolidge je navajal važnost frater-nalizma kot glavno podlago k narodni zavesti; navduševal je poslušalce za povzdigo industrije, k varčevanju, nesebičnosti in vdanosti do ameriške zastave. Samo domače kreposti, ali kreposti v družinskih domovih vodijo do prave sreče in blagostanja. Te kreposti so steber fraternalizma (brato-Ijubja) ki vodi do uspeha v življenju. I^ar se tiče obredov pri raznih podpornih organizacijah, se isti večinoma opirajo na religijo. .Nobeno bratstvo ne more sloneti na kakem drugem mnenju. Organizacije ki imajo svoje religiozne obrede, so opora pravih ciljev človeške družbe; dalje so zanesljiva opora urejene vlade na podlagi postav; iste so vnete zagovornice pravičnosti, vere, po-spešiteljice miru in dobre volje med narodi na zemlji." V svojem govoru ni predsednik Coolidge prav nič omenil kake točke glede svoje predsedniške kandidature, tako se tudi ni dotaknil vprašanja' Kuklu-sovcev. Po končanem govoru je predsednik N. F. C. of A. vpričo vseh delegatov pred Belo hišo prečital vdanostno izjavo in resolucijo, v kateri je izrazil v imenu 12,000,000 članstva te organizacije ljubezen, zaupnico pomoč in spoštovanje do predsednika Združenih držav; zatem sta se dala predsednik Coolidge in njegova žena slikati s skupino delegatov. Dne 16. septembra bo predsednik Coolidge pozdravil delegate cerkvene bratovščine Najsvetejšega Imena, ki bo isti teden obdržavala svojo letno konvencijo v Washingtonu. Na isto se pričakuje nad 2000 delegatov jz vseh delov Združenih držav. Letošnji vz&ojevalni teden. Kakor vsako leto se bo tudi letos praznoval takozvani vzgoje valni teden (American Edu-cation Week). Ta teden bo posvečen vprašanju vzgoje in vsi činitelji, ki so v zvezi z vzgojo, ga proslavljajo z intezivno propagando za ljudsko prosveto. V to svrho je bil letos določen teden od 17. do 23. novembra. Vspored tedna se lahko že domi od federalne prosvetne oblasti (Commissioner of Education, Washington, D. C.). Prosvetni urad bo kmalu izdal brošurico z Nasveti glede proslave vzgoje-valnega tedna. ROJAK UMORJEN. V torek zjutraj so našli mrtvo truplo ob progi New York Central železnice, kakih 200 korakov od E. 63. ceste. Policija, ki je dospela na lice mesta, je začela preiskovati in kmalu dognala, da je mrtvec Andrej Firn, 40 let star, stanujoč na 961 Addison Rd. Vzrok tega umora je sledeč, kot pripoveduje policija in oni, ki jim je znan položaj. Pred več leti se je Firn zaljubil v neko udovo, ki je stanovala v bližini. Dajal ji je denar in ji pomagal, da je dobila nekaj sorodnikov iz Kranjskega. Med njima je bil nekak tajen sporazum, da se poročita. Medtem se je pa žena seznanila s Frank Trhlenom, 977 E. 64th St., ki je 36 let star. Udova je raje imela Trh-lena, in ga tudi poročila v veliko jezo Andrej Firna. Užaljeni Firn je raditega začel piti, in v pijanem stanju je večkrat nadlegoval Trhlena in njegovo ženo. Pred dvema letoma je bil Firn aretiran, ker je streljal v Trhlenovo hišo, in pred nekaj meseci zopet, ker je metal ojieko v hišo. Firn se je medtem tudi zaljubil v mladoletno hčerko Trhlenove žene, ki je stara 16 let. Seveda, dekle ga ni maralo. V nedeljo zvečer so videli Firfta v družbi Trhlena. Napetost med njima je bila strašna Zadnjič so videli Firna v pondeljek zvečer ob 9. uri. Kaj se je potem zgodilo, še ni jasno, toda policija bo dognala. Rojak Louis Cam-pa, ki je nočni stražnik pri American Stamping Co. na 64. cesti, pravi, da je slišal in videl v pondeljek okoli pol dvanajstih ponoči štiri revolverske strele, vendar ni takoj sporočil zadeve, misleč, da je streljal kak železniški detektiv na tatove. Zjutraj so pa dobili Fir-novo truplo na železniški progi. Firn je ime! tri smrtne strele v sebi. Pqleg tega je bil njegov obraz strašno razbit.. Pozneje jc policija aretirala Frank Trhlena, ki je izjavil, da je Firn prišel k njemu, toda ga je pozval, naj odide. Firn se je pa obrnil in udaril Trhlena, nakar je sledilo streljanje. Policija je obdolžila Trhlena umora prve vrste. . j -o- Katoličani v britanskem imperiju. "Catholic Directory" za leto 1924 objavlja o katoliškem prebivalstvu britanskega imperija naslednje podatke: V vseh velikobritanskih deželah prebiva 400 milijonov ljudi, od teh je 14,827,312 katoličanov. Anglija sama teje 48 milijonov prebivalcev, med temi je 2,567,091 katoličanov. Na Irskem je med 4,390,219 prebivalci. 3,242,670 katoličanov. Na sredozemskih angleških ozemljih prebiva 231,589 katoličanov. Indija ima 319 milijonov prebivalcev, od tega 2,256,454 katoličanov. Afriške kolonije štejejo 703,557 katoličanov, Južnoafriška unija pa 90,000. V angleških ameriških domijo-nih živi približno 4 milijone katoličanov. V Kanadi je med 8,788,48^3 prebivalci 3,635,000 katoličanov. V Avstraliji živi 1,172,661, v Novi Zelandiji pa 100,000 katoličanov. '__ Društvena naznanila in dopisi . ■ VAŽNO NAZNANILO. Vsem članom društva Jezus Dobri Pastir, št 49 K. S. K. Jednote v Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da ne bo društvena seja v nedeljo 7. septembra, kakor se je to določilo na zadnji seji v avgustu. To pa zato, ker se je izvršilo pridruženje bolj hitro kot smo pričakovali. Zatorej cenjeni nam sobratje in sosestre bivše- smo prejeli 8. avgusta t I. S sobratskim pozdravom, Joseph Ray, predsednik. Društvo Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa. Na praznik Vnebovzetja Marije Device, ali na Veliki Šmaren je obhajalo naše društvo svojo slavnost. Bile smo navzoče ob 9. uri pri sv. maši ter smo tudi skupno pristopile k sv. ga društva Jezus »Dobri Pastir, obhajilu z društvom Krščan- za pomni te si, da ste od dne 1. septembra t 1. vsi člani in čla- skih mater. Ker je bilo pa naše društvo niče slavnega društva sv. Jo- ustanovljeno še le 14. marca t. žefa, št. 41, K. S. K. Jednote 1., so nam naš Father Rev. Lu-v Pittsburgh, Pa. Ker se je ka Gladek, kot duhovni vodja več mesecev delalo na tem, da K. S. K. Jednote in našega dru-se naše društvo pridruži k po- štva lepo čestitali sledeče: prej omenjenemu društvu, se je "Čestitam vam kot novou-naša želja, hvala Bogu, vres- stanovljenemu društvu, ker ga ničila. Če vsak izmed vas po- je bilo potrebno. Na prvi go-misii, koliko nepotrebnih stroš- dovni dan patrone vašega dru- kov je nam prihranjenih z pri-druženjem k drugemu društvu, bo lahko rekel: najlepše delo sem storil za svoje društvo in K. S. K. Jednoto, ko sem glasoval za pridruženje. Članom društva sv. Jožefa, št. 41 pa bomo vedno hvaležni, ker so u-godili naši prošnji. Skupna društvena seja se bo vršila v nedeljo 14. septembra ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. Tega dne bomo tudi "mufali" našo blagajno k društvu sv. Jožefa. Vsak član, če mu je mogoče, naj se te prve skupne seje vdeleži. Komur pa vsled kakih zadržkov ali oddaljenosti ni mogoče prihajati k društvenim sejam, naj pošlje svoje prispevke na sobrata tajnika, Mr. John Boyanc, 209 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Ker imajo pri tem društvo urejeno, da plača vsak stoje ascsmente ne pozneje kot do štva vam polagam na srce, da delujte složno za procvit društva in K. S. K. Jednote. Ker pa imamo tukaj več krajevnih društev, zato vas prosim, da delujte složno eden z drugim Če bomo složno delovali in pridobivali novih članov, in članic, se bodo večala naša društvra." Za ta lep nagovor se lepo zahvaljujemo vse članice tega društva. Živel naš duhovni vodja! Živeli naši pijonirji in voditelji, to so glavni odborniki K. S. K. Jednote. Le tako naprej, kakor ste začeli! Ne bojte se! Dokler imate večino na svoji strani — kar lahko sami vidite — bo zmaga na vaši strani. Vaše delovanje je bodeč trn našim nasprotnikom; toda vsak maščevalni poizkus jim izpodleti, kakor bi metali bob v steno. Culi ste že, da ni najslabše drevo, katerega ose glodajo. 20. dne vsakega meseca, naj to Me mislimo, da ni tudi naša Člani blagovolijo vpoštevati. Vsak, kdor zboli, naj se naznani na zgoraj omenjenega sobrata tajnika. K sklepu tega naznanila pozdravljam vse člane in članice naše dične K. S. K. Jednote. Odbor. bivšega društva Jezus Dobri Pastir, št 49, K. S. K. Jednote. dična K. S. K. Jednota z glavnimi odborniki slaba, ker se nasprotniki tako zaletavajo proti vam; žal jim je, ker delujete z dušo in telesom po geslu: Vse za vero, dom in narod! Kakor že splošno znano, delamo tukaj v Steelton novo šolo. Ker bo stala veliko denarja, zato je naše vrlo društvo Krščanskih mater zaključilo prirediti kontest; katera žena bo največ nakolektala, bo dobi-ali nagrado Is urada društva sv. Barbare, št 74, Springfield, 111. Naznanja se vsem članom, da 1 Ia primerno čast je bik) na zadnji seji sklenjeno, šola bo slovesno blagoslovljena da zborujemo od sedaj naprej v dne 27. novembra, 1924. Ker Ramšakovi dvorani na 15th St. bo z gradbo te šole mnogo Seje se bodo vršile po navadi stroškov, zato ste prošeni vsi, vsako drugo nedeljo v mesecu da greste na roke tem konte-ob 2. uri popoldne. Prošeni ste, jstantinjam; saj pravi pregovor: da bolj redno zahajate na seje; Zrno do zrna pogača, kamen do in da plačujete asesment o pra- kamna palača! vem času, da mi ne bo treba V naši naselbini je sklenil dočakati po dva tedna, preden do- hiti svojo življensko spremi je-bim asesment. Koliko bi bilo valko (družico), Mr. Josip Gr-prihranjenega dela tajniku.! šič. Izvolil si je v to svrho do-Vsak ve, da asesment mora biti !"bn> poznano in pridno dekle, plačan, zakaj jc treba potem -Miss Ano Bratina; poroka se bo odlašati na zadnji čas ali plačati še prepozno. S sobratskim pozdravom, Anton Knžnik, tajnik. Pred naznanilo. S tem se naznanja Sloven- Falls. cem in Slovenkam v Chicagu, da bo društvo Marije Pomagaj, neta nazaj it 78, K. S. K. Jednote prire- j uspeha! dilo dne 26. in 27. novembra vršila v cerkvi sv. Petra dne 1 septembra, poročil ju bo Rev. Father Gladek. Zatem se po-dasta mladi ženin in nevesta na ženitovanjsko potovanje v Cleveland, Buffalo in Niagara Želimo jima, da se srečno vr-Mnogo sreče m Lepe pozdrave do vsega Član-ieljno pričakovano igro "Miklo- stva K. S. K. Jed/iote, va Zala." Uloge so razdeljene) Odbor društva št. 181. med najboljše igralke in igral- Amalija Dolinar, predsednica, oe. Zato rojaki in rojakinje, Mary Koščevič, tajnica, ko se bo nudila prilika za kupi- Doroteja Dermeš zapisnikarica, ti vstopnice, le z veseljem po Jennie Lipak, blagajničarka. njih, ker igra obeta biti nekaj tevanradnega. ■ društva M. P, Pittsburgh, Pa. — Dne 22. št. 78. avgusta je umrl vrl član našega društva Marije Sedem Žalo-Zahvala. s ti, št. 60,,brat Anton Herlevič, In urada dritftva sv. Martina, rodom iz Ravne gore na Hrvat-it. 178, Chicago, IIL Jakem; tukaj v Ameriki je živel V dolžnost si štejem, da se v 127 let. Kakor skoro mi vsi imenu društva sv. Martina, št. drugi, je moral sprva delati v 178, K. S. K. Jednote lepo za- tovarnah in sicer celih 20 let hvalim našemu sobratu glav- pred smrtjo je priŽel ne-nemu predsedniku, Mr. Anton I ko trgovino ter si je kupil svoj Grdini za nagrado $20, katero kastni dom na 3335 Penna Ave., Pittsburgh, Pa. K našemu društvu je spadal I® ^t; bil je tudi član N. Z. Umrl je nan»-gloma vsled srčne kapi, bolehal je samo eno uro. Pokojnik je razvažal blago svojim odjemalcem, pa ga je med potjo napadla srčna bolezen, da si je moral najeti drug avtomobil za domov. Dospevši 'v hišo, je tarnal ženi, da se počuti jako slabo, vsled česar so takoj poslali po zdravnika; toda še pred prihodom zdravnika je navedenec umrl. Pokojni sobrat Herlevič zapušča žalujočo soprogo, dva sina in sedem hčera, dalje dva brata, Nikola in Mateja, v stari domovini pa 4 brate in dve sestri. Društva so mu priredila lep pogreb in mu izkazala zadnjo čast-s tem da so ga spremila k večnemu počitku in sicer naše društvo Marija Sedem Žalosti, št. 50, JC. S. JC. Jednote in društvo Sloboda, odsjek broj 34 N. H. Z. Pokopan je na pokopališču sv. Nikolaja v Millvale, Pa. Pri pogrebu je zadnje obrede izvršil Rev. Josip G. So«-rič in je imel na pokopališču ganljiv nagrobni govor. Pokojniku naj bo lahka tuja žemljica! Naj v miru počiva! Iskreno sožalje prizadeti družini. . Martin Medoš, tajnik. Chicago, 111. — Cenjeni urednik in naš sobrat: Prosil bi vas malo prostora v našem priljubljenem "Glasilu,' ker bi rad mal(> napisal našim prekmurskim Slovencem. Prosim vas, vse prekmurske Slovence* pristopajte v naše društvo sv Martina, katero spada k naši milijonski Jednoti. Pri tej Jednoti ste zagotovljeni, da dobite smrtninsko podporo, operacijsko podporo ali bolniško podporo. Društvo sprejema člane v Mladinski oddelek od 1. do 16. leta, v odrastli oddelek pa od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za smrtnino od $250 do JSOOO, Za bolntškb' tffaporo se lahko zavarujete za $7 tedensko ali $14. Za osemnajst različnih operacij plača naša Jednota manj kot $50 in ne več kot $100. Zdaj pa premisli, dragi bralec, kje dobiS boljšo zavarovalnino! Za otroke plačaš v Mladinskem oddelku samo 15 centov mesečno. Nikar ne odlašajte in zavarujte se pri našem društvu in Jednoffl Kaj žalosten slučaj smo imeli, ko-je umrl eden naših prekmurskih Slovencev, pa ni bil pri nobenem društvu. Imel pa tudi ni toliko prihranjenega, da bi bil lahko kupil eno svečo. Zapustil je žalostno soprogo in dvoje nepreskrbljenih otrok. A za njegov pogreb je morala njegova žena kolektati. Ako /bi bil v kakem društvu, bi ne bilo ženi in otrokom treba sedaj stradati. Tistih par centov lahko vsak prihrani, da plača vsak mesec za društvo. Imamo pa tukaj mi pet društev, dva ženska in tri moška, torej je vsakemu dana prilika, da pristopi kamor hoče'. Zato še enkrat apeliram na vse prekmurske Slovence, pristopite v društvo, za vaše in vaše deažine dobro. Zdaj pa pozdravljam vse Slovence širom Amerike. Ako bi kateri kaj več rad znal od društva, naj pride k meni in mu od srca rad povem. Joseph Ray, 1827 W. 21st PI., Chicago, UL Waukegan, 111. — Zopet enkrat bo minul lepi letni čas in ž njim tudi razne zabave in pikniki v lepi zeleni naravi, toda pride pa zopet lepa hladna jesen in ž*njo tudi dramatična sezona. Sliši se že sedaj, kako se pripravljajo po raznih naselbinah za razne prireditve in gre. Tako tudi v naši naselbini priredi naše društvo sv. Jožefa, št 53, K. S. K. Jednote v nedeljo dne 14. septembra točno ob 7. uri zvečer, s pomočjo slo- lepo, krasno, veselo igro v treh dejanjih, "Moč uniforme." Ne bom opisoval cev in igralk, ampak zagotovljeno nam je, da se bo vsak igralec in igralka potrudil da mojstrsko izvrši svojo ulogo. Po igri bo ples in prosta zabava. Igral bo naš znani rojak, John Steblaj s svojo novo harmoniko, na katero mora vsak plesati, kateri jo sliši. Opozarjam tudi člane našega društva, da je društvo sklenilo na zadnji mesečni seji sledeče: Vsak čl^n je prosen, da daruje en dobitek za to veselico, dobitek lahko oddaš te v Svete-tovi dvorani na dan pred igro, to je 13. septembra od 2 do 6 zvečer. Člani, živeči na Market St. lahko oddajo svoj dobitek članu Frank Petkovšku. Nadalje je bik) sklenjeno, da vsak član, kateri se ne vdeleži te igre in ne izroči dobitka, zapade kazni $1. Člani, kateri pridejo na igro in ne dajo dobitka, plačajo 50 centov za dobitek in vstopnino na veselico, skupaj bo treba plačati $1 na prvi društveni seji. Naznanjam tudi, da bodo vsi člani plačali svojo vstopnico za igro na društveni seji. Člani člane bi prosil, da se tukaj pazijo, da ne kupijo vstopnice pri vstopu v dvorano. K sklepu upam in želim, da bo vsak član storil svojo dolžnost in pomagal do boljšega uspeha. Igra se bo pričela točno ob 7. uri zvečer. Z bratskim pozdravom, . August Čepon, tajnik. Joliet, IIL — Že dolgo časa opazujem čtivo v našem "Glasilu," pa ni nobenega poročila iz tukajšnje naselbine. Kar se dela tiče, je še vedno slabo, samo suhaški agenti imajo vedno dosti dela, ti pa nikdar ne "šta-pajo." Seveda, fabrike za žganje so tudi zapgsljene, akorav no so vse nekdajne gostilne zaprte, pa imajo suhaški agenti dosti dela, seveda, ker imajo dobre nosove. Ti nosovi so ko dresirani, da izvohajo takoj, kakor hitro začne kje kak kotliček odskakovati radi dobrega žganja. Zadnji teden, 23. avgusta je bilo, je na vzhodni strani ^našega mesta Joliet se majal in migal tak kotliček in sopihal s polno paro. Ni bil pč yečji kot da je držal samo 70 galonov, pa suhaški agenti so ga izvohali, poleg tega pa še sto galonov dobrega žganja in 16 sodov pripravljenega za kuhati. Agenti so odpeljali kotličke in galone z žganjem, pa tudi kuharja niso pozabili, onih 16 sodov namočenega so pa stresli ven in polili s petrolejem, tako, da ni bik) več ža rabo. Zabavo smo pa imeli 24. avgusta, ko so se tam okoli paslfe krave in so se pripasle tudi do tistega prostora, kjer je bil namočeni stresfen ven. Krave so zagledale oni veliki kup in mislile so v svoji kravji pameti, da mora biti nekaj izvrstnega. U-darile so z gobci po kupih, in kmalu je VSe zginilo v njih širokih želodcih. Krave so seveda postale pijane, da se jim je ves avet smejal. Ene so glavo stfosale kot bi se Branile komarjev, drugih noge niso več nesle naprej, in ljudje so začudeni gledali to prikazen. Tako imamo zopet nekaj novega. Pravijo, da je suša v Ameriki, pa še krave pijane o-koli brazdajo po Ameriki. No, tolikoj pritožil, toda ječmenov-pa za žganje se Človek še ne bi čka, tega se pogreša danes, zlasti kadar je vroče. Pozdrav vsem čitateljem, in se še kdaj oglasim. J. M. Dne 16. avgusta smo se podali v bakreno okrožje, in sicer Matt Ritmanič z ženo, Josip Kozan z ženo in otrokom. Šli smo, da si malo ogledamo mesto Calumet in okolico. Tam smo bili pri 8. in 10. sv. maši. Prvič, odkar bivam v Ameriki sem čula pri sv. maši slovensko pesem: "Pred Bogom poklek-nimo!" Po 22. letih priznam, da se mi je milo storilo okoli srca, in solze so mi prišle v oči. Oh, srečni Calumetčani! Tam smo obiskali Mr. John Mihelicha, Mr. John Klobuchar-ja, Mrs. Mary Plautz, Mr. Paul Shaltz, Mr. George Vranešiča na Ahmeecku in Mr. Nick Mi-linovicha. Povsod so nas prijazno sprejeli, zakar vsem skupaj tisočkrat hvala. Če pa vi kdaj pridete v Ironvvood vam bomo pa tudi mi preskrbeli prijazno postrežbo. K sklepu še enkrat prijazna hvala vsem Calumetčanom za ta kratki čas veselja, ki smo ga vžili med vami. Mr. in Mrs. M. Ritmanich, Mr. in Mrs. J. Kozarn v Iron-w6od, Mich., 1244 Washington Street. Kenaston, Sask, Canada. — Cenjeno uredništvo ' "Glasila:" Mogoče znate, da sem se januarja meseca letos preselil sem v Canado. Pri mojem odhodu, in že prej, kakor hitro so Slovenci zvedeli za moj namen, me j^ prosilo veliko Slovencev, da jim opišem razmere tukaj v Ironwood, Mich. — Cenjeni gospod urednik: Prosim, da priobčite ta m tras iti i rapo, s S notama _ t.l« Pišite po brezplačni oaaik. Blato pošiljam poštnin« proata. MATH. PEZDIR Boz 772. t: City Hali SU. New Tork. N. T. * New-Yorško GROZDJE Starim odjemalcem, kakor* tudi drugim rojakom nazna- t njam, da bom tudi letos razpošiljal newyorško grozdje. Ako ste torej namenjeni napraviti si kaj grozdnega soka in ako hočete imeti res dobro pijačo, todaj je v vašo korist, da mislite na newyorčana, ker ta najbolje odgovarja našemu okusu in se iz njega tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zahteva po tem grozdjVi od leta do leta. ' Zato je potrebno, da mi svojo zahtevo sporočite še pred trgatvijo, da se bom vedel ravnati. Za letos se obeta prav dobra kapljica. Prijaviti se čim prej. JOSEPH VOGRIČ, Box 8, Sta. D, New Tork, N. Y. NAPRQDAJ posestvo v starem kraju. Naprodaj je grunt in hiša v selu Hrast, št. 26 (po domače Gornji Gašperič), fara Vinica, okraj Črnomelj, na Dolenjskem. Lepa prilika za naše rojake, ki hočejo kupiti domačijo v starem kraju. Za nadaljna pojasnila s? obrnite na: JOHN KALCEVIC, 1305 Washington Ave. < Monaca, Pa. (Advertis.) SVfeJl K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatoin ▼ Pueblo, Colo. svojo trgovino s obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko iabero Čevljev za i enaka, tudi naročila sa KatoHUri dan na leth-u, Minn. (Konec govora Mr. A. Grdina.) "Rojaki železnega okrožja, ki ste zbrani na tem veličastnem slovenskem katoliškem shodu, apeliram na vas, ostanite vstrajni slovenski možje, držite se svoje slovenske narodnosti in svoje vere! Držite z vašimi hvalevrednimi častitima gospodi duhovniki. Podpirajte jih v njihovem težavnem delovanju in obenem nikdar ne pozabite na vašo najstarejšo slovensko podporno organizacijo K. S. K. Jednoto!" Med občinstvom je zagrmelo burno ploskanje. Nato je Mr. Anton GrdinA prečital vse došle brzojavke \z raznih slovenskih naselbin: Cleveland. — Živeli zavedni verni Slovenci in Slovenke našega severozapada. Mnogo vspeha na važnem shodu vam kliče društvo sv. Vida, št. 25, K. S. K. Jednote. Anton Strniša, predsednik, A. J. Fortuna, tajnik. . Sheboygan, Wis. — Društvo sv. Cirila in Metoda ter društvo Kraljica Majnika srčno pozdravljata zborovalce na vašem katoliškem shodu. Vse za vero, dom in narod in za našo K. S. K. Jednoto. Peter Novšek, Mary Prisland in Rev. J. Černe. Cleveland, O. — Društvo Marije Magdalene, št. 162, pozdravlja vse jednotine članice v Minnesoti. Naprej do zmage! Odbor. Cleveland, O. — Mnogo vspeha in božjega blagoslova zboro-valcem. Živeli! Pozdrav. Helena Mally in Josephine Menart. * Cleveland, O. — Minnesoti — zibelki ameriških Slovencev slava! V duhu z vami! Pozdrav zborovalcem! Ivan Zupan, u-rednik "Glasila K. S. K. Jednote." < ! - Clgfftaitf,'«. -H PoM*v iz Clevelanda vsem zborovalcem! Katoliška ideja naj živi in se dviga. Frank Kenig in Joseph Sintich. Chicago, III. — Društvd sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote vas srčno pozdravlja in vam želi obilo blagoslova božjega! Louis Zeleznikar, tajnik. Calumet, Mich. — Iz srca vam častitam k vašemu današnjemu velikemu dnevu!. Z vami v duhu in želim, da bi vsemogočni Bog blagoslovil vaše delo. S bratskim pozdravom, John R. Sterbenz, član porotnega odbora K. S. K. Jednote. Forest City, Pa. — Dal ljubi Bog, da bi vaš shod obrodil dosti sadu v vašo čast. in ponos za napredek naše matere Jednote in svete vere. Kličem vam: Živeli zborovalci! Živela K. S. K. Jednota! J. A. Dečman. West Park, O. — Društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 vas srčno pozdravlja in želi vam obilo vspeha. Smo z vami v duhu! J. Grdini, tajnik. Vsem poslanim čestitkam je občinstvo navdušeno ploskalo in jih sprejelo z največjim veseljem na znanje. Takoj zatem je prišla na oder mala, lepo oblečena deklica, ki je prinesla v naročju Velik šop krasnih cvetlic, katere je poklonila v čast in priznanje glavnemu predsedniku K. S. K. Jednote, Mr. Antonu Grdina, kateri se je do solz ganjen zahvalil deklici za poktonjena cvetlice. Tudi tu je občinstvo navdušeno ploskalo. Predstavitelj, Mr. Peterlin je nato Mr. Grdinata zahvalil za krasne besede in navzočim je priporočal, naj se njegovih lepih naukov držijo. Nato je poklical k besedi Mr. JoHh Ger-' ma, nadzornika K. S. K. Jednote, ki je nastopil burno pozdravljen. Njegovega govora tudi nimamo v celoti, kar je tudi škoda, ker Mr. Germ je govoril o bodočnosti naše slavne K. S. K. Jednote. On je govoril o Mla- Eve- deniškem oddelku K. S. K. Jednote. Povdarjal je s prepričevalnimi besedami, kako je po trebno, da hitimo zbirati našo ameriško slovensko mladino pod zastavo dične K. S. K. Jednote v Mladinski oddelek. Potom naših slovenskih cerkva in potom slovenskih farnih šol se vzgaja naša mladina intelektu alno. Za bodočnost skrbečega človeka pa vzgaja naš Mladinski oddelek pri Jednoti. Tu se takorekoč že v mladih letih naveže otrokovo srce na K. S. K. Jednoto, katero potem 'ljubi celo življenje in jo le redkokdaj zapusti. Kajti K. S. K. Jednota ima za nekako ta drugo ma ter, • ki mu j6 najbolj pri srcu za prvo telesno materjo. Ce resnično želimo, kar gotovo vsi pravega napredka in dobro bodočnost za našo dično K. S. K. Jednoto, tedaj z vsemi močmi na delo za*Mladinski oddelek K K. S. K. Jedno tč. Iz tega oddelka se bo dvigala naša K. S. K. Jednota močnejša in moč nejša, njeni bodoči člani aktfv-nega oddelka se bodo rekruti-rali iz mladinskega oddelka, zato je ta oddelek tisti studepec za K. S. K. Jednoto, kjer bo izvirala njena bodoča moč iz domačega naraščaja Mr. Germ je nato pozdravil vse navzoče na shodu v imenu vrlih pueblskih Slovencev in obenem je povabil vse navzoče ali vsaj tiste, katerim je mogoče na enak veličasten katoliški shod v Pueblo, Colo., ki se je vršil teden pozneje dne 27. julija. • Govoru je sledilo živahno ploskanje. Predstavitelj je govornika zahvalil za lepi govor in nato je še on opozoril navzoče občin stvo, resno vsaka slovenska družina skrbi, da bodo njih otroci pod okriljem Mladinskega oddelka K. S. K. Jednote. Nato je pa naznanil občinstvu, da sedaj pride na vrsto najboljši govornik, katerega že gotovo vsi nestrpno Čakamo, da se oglasi in nam osebno pove, o tistih časih, ko so Slovenci po-kladali našo K. S. K. Jednoto kot dete v zibelko. Ta govornik bo Very Rev. M. Savs, dekan, ustanovnik danes tako mogočne K. S. K. Jednote. Komaj je predstavitelj izgovoril ime Fathra Savsa, je že zagrmelo burno ploskanje med občinstvom. Kot tak silno priljubljen, kar je pričalo nejenlji-vo plbskanje, ko je nastopil, škoda, da tudi njegovega govora nimamo v celoti, ker vsebuje velevažne podatke o početku K. 3. K. Jednote. Med drugim je približno izvajal dekan Father Savs: "Povejte mi, dragi rojaki, kje v Ameriki se se lahko Slovenci zbirajo, da bi jih obiskali možje drugih narodnosti, in to možje, ki nekaj štejejo, kot so škofje, duhovniki, županje in drugi odlični možje. V kolikor je merii znano, so to samo tisti Slovenci in Slovenke, ki taborijo pod zastavo K. S. K. Jednote. Med te, dragi moji, prihajajo škofje, duhovniki in dragi odlični ljudje, kar je znamenje, da ima K. S. K. Jednota velik upliv tudi med Amerikanci. Gospod Zalar je nekaj omenil, kako se je ustanovila K. S. K. Jednota. Tudi drugi večkrat govore o njenem začetku. Toda noben pa prav natančno ne ve. Jaz pa vem, ker sem bil zraven, predno je bila o K. S. K. Jednoti izgovorjena ali zapisana kaka beseda, sem bil jaz zraven. Bilo je pred kakimi 32 Teti. Father Šušteršičč ranjki Msgr. Buh — oba že v večnosti — in jaz od nju še edini Živ, smo se zbirali okrog "^merikanskega Slovenca." Tam smo sprožili in sicer leta 1892. prvo misel za katoliško slovensko jednoto. "Veste, ko je človek mlad, je poln navdušenja za narod. Tak sem bil tudi jaz, kar gorel sem za narodno stvar. Pri "Ameri-kanskem Slovencu," katerega sem urejeval smo imeli tedaj tudi težave, zakaj Slovencev je bilo še malo v Ameriki. Tedaj ni bilo tukaj po Rangu toliko slovenskih naselbin, kakor jih je sedaj; sploh nobene ni bilo, ne amerikanske, ne slovenske. V Towerju in pa v Kraintownu so se najprvo začeli zbirati naši ljudje. Nekoč sva z ranjkim Fathrom Buhom prišla na Eveleth zdravit. Veste Father Buh je bil velik domači, zdravnik. Doma je imel vsepolno flaš zdravil in različna zelišča. In kadar se je kdo kaj pobil, je samo posegel po tako flaško, namazal in povil in bife) je kmalu dobro. Takrat sem bil prvič tu na tem svetu, kjer se danes razprostira skoro najbolj prijazno mesto na Iron Rangu. Takrat ni bilo še nič. Prerija in gošča je rastla, kjer danes stoji lepo moderno mesto. Železnic ne avtomobilov takrat tudi ni bilo. Ljudje so hodili iz Dulutha peš na Range. Včasih so to pot naredili v dveh dneh, včasih tudi več, kakor je bilo vreme. Tukaj sva s pokojnim Fathrom Buhom, kateri je že prejel svetniško krono za njegovo vzorno duhovsko življenje, spregovorila prve besede, ako bi ne bilo dobro ustanoviti eno katoliško jednoto.^ Prvotno sva mislila samo na Iron Range. Father Buh so rekli, bo težko in bilo je res težko. Ko-se je potem misel sprožila, so začeli delati fca stvar Rev. Father Suštaršič, Rev. P. Ciril Zupan, O S. B., Rev. Father Buh in jaz Začeli smo. V Towerju smo imeli društvo sv. Cirila in Metoda, ki je eno izmed prvih slovenskih društev v Ameriki, ter tudi menda prvo pri Jednoti. Za št. 1, oziroma, kdo ima pravo zaslugo pri K. S. K. Jednoti, da nosi št. 1, vera jaz. Sicer pa jaz o številkah ne govorim Ko mi je pisal tajnik društva sv. Štefana, št. 1, naj mu odgovorim glede tega, sem mu odgovoril, da vsa društva od 1 do številke zaslužijo, da nosijo št 1. Največjo št. 1, pa zasluži društvo sv. Cirila in Metoda iz Towerja, Minn." Burno ploskanje med občinstvom. "Vedno mi je bilo žal, da nisem mogel delovati med Slovenci, na kaki slovenski župniji. Rad bi Jt»il in sem prosil, toda škof me ni pustil. Kajti dobrega duhovnika ne puste radi. Slabega se pa povsod radi zne-be. V moji župniji, kjer sem edini Slovenec, delujem že dolgo. Moje misli pa so vedno med Slovenci in dobro zasledujem vsako delovanje med Slovenci. V Towerju so živeli prvi naseljenci, med katere sem hodil še kot dijak. Ti možje, nekaj jih ni že več med živimi, so še vedno stare slovenske korenine. Father Buh je kot duhovnik dobro poznal naš narod. Tudi jaz sera jih, četudi še mlad, dobro poznal. Naši ljud-e prišli tedaj še skoro v prerije na ta Range. Delali so trdo Takrat sa bile plače majhne. $1 do $1.50 k večjim so bile plače in morali so delati trdo. Samo trpljenje jih je spremljalo. Ti ljudje niso imeli sreče na tem svetu, da bi prišli do bogastva in mi smo to vedeli. Smilili so se nam. Da bi to ljudstvo bik) srečnejše, vsaj po smrti, smo začeli duhovniki skrbeti za nje v kolikor se je dalo. Razkropljeni narod, ki ni imel nobene organizacije, je bil popolnoma Osamljen. Med posamezniki ni bilo nič prave bratske vezi. Zato smo zamislili katoliško jedifoto, katera naj bi ta narod nekako bratsko združila, katera naj bi gojila med njimi sveto vero, in skrbela, da bi se njene nauke izvrševalo. "Zato, vidite, je poklical Msgr. Father Buh in drugi duhovniki so ustanovili katoliško £o. jednoto, kateri so dali ime Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Zato, da bi ti slovenski trpini, katerim zemeljska sreča ni bila naklonjena, dobili vsaj boljšo bodočnost na drugem svetu, zakaj trpljenja so zavžili dosti tukaj, naj bi po-smrti zato vžgali nebeško sro- Pokojni Father Buh so veliko žrtvovali za časopisje, za druge stvari in radi so pomagali revežem. On je bil v pravem pomenu besede svetnik. Marsikateri je mislil, da je bil Father Buh bogat. Veste, koliko je zapustil. Ravno pred krat kim sem zvedel, da je pustil ne več kakor samo $322, ko je umrl. Tako je povedal škof. Vi ste ga poznali po dobrih delih in vsak ga je kot takega poznal, naj bo kakršnekoli narodnosti. "Kako bi se danes Father Buh in Father Šuštaršič veselila tukajle med vami, ko bi bila navzoča, kakor sera jaz. Kako bi z veseljem pela pesem Slave. Kako bi bila vesela . . . "Upauno, da z nebes gledata na nas, ter da njih duha sta med nami in se veselita z nami. Kajti delala sta in trudila sta se za sveto vero in narod slovenski. "Jaz za svojo osebo povem, da se vedno čutim Slovenca, zato sem tudi z veseljem prihitel na ta shod, posebno pa Še, ker je tudi Towersko društvo sv Cirila in Metoda, h kateremu jaz pripadam, tukaj; Jaz bom vedno navdušen za K. S. K Jednoto. Ako tudi bo K. S. K Jednota kdaj praznovala 300 letnico, moj duh bo med tistimi ki jo bodo praznovali. Ko bo K. S. K. Jednota praznovala zlati jubilej, upam biti pa še živ, razven če se mi kaka nesreča ne pripeti. Jaz se čutim še mladega. 54 let še ni taka sta rost in če ne bom mogel drugače, bom s zrakoplovom priletel na 50 letnico." Burno ploskanje med občinstvom. "K sklepu mojega govora naj še povdarim to le: Slovenci in Slovenke, karkoli že pride, na eno nikdar ne pozabimo, in to je, da smq katoličani in Slovenci. Ostanimo verni sinovi svojega naroda in zvesti člani K. S. K. Jednote! Hvala vam in Bog šivi!" Krasnemu, zanimivemu govoru je občinstvo pritrjevalo s tako navdušnostjo, da ploskanja dolgo časa ni hotelo biti konec Nato je nastopil domači g. župnik, Father Leskovec, ki je lepih, vznesenih besedah zahvalil vse navzoče. Zatem vse druge naselbine, ki so se potom svojih . zastopnikov vdeležili shoda, zatem je zahvalil vse govornike, vse častite gospode duhovnike. Domači gospod župnik je povedal, da ga neiz-recno veseli, ker je katoliški shod tako izborno izpadel. Želel je, da bi shod obrodil naj boljši sad in pustil najboljši vpliv na naselbini in vseh, ki so se shoda vdeležili. Posebno je zahvalil Mr. Antona Grdinata, .glavnega predsednika K. S. K. Jednote, ki je nekak vrhovni prireditelj teh katoliški!* shodov po slovenskih naselbinah v Ameriki. Govor gospoda župnika je bil sprejet z jako navdušenim ploskanjem. Shod je bil zaključen nekako ob 5:80 zvečer. Predsednik shoda je na to naznanil, da je pripravljena za vse goste v Recreation dvprani 'večerja. Nakar se je začela množica umikati iz dvorane. Bližnji so odšli domov, tuji gostje pa so odšli v Recreation dvorano, kjer je bila pripravljena večerja. Tako se je končal prvi slovenski katoliški shod na Eve-lethu, na katerem je bila zbrane vsa slovenska Vsak je bil jako zadovoljen. Stare naseljence, ki so prišli iz Towerja, z Ely-a, Hibbinga in drugih naselbin, so bili nad vse veseli, ker so se sešli s svojimi starimi znanci. To je bilo seganje v roke. Marsikaj so se pogovorili o tistih časih, ki so jih živeli pred 35. -leti po severni Minnesoti. Takrat so hodili peš skozi prerije, kjer je bil dom še razne nevarne zverine, kot volkov, medvedov, itd. Na vsakem obrazu se je čital izraz zadovoljstva. Marsikate- ri je vzkliknil, zakaj nismo imeli kaj takega že preje. Torej s tem je dokazano, da shodi so našemu narodu priljubljeni, ker ga navdušijo na novo, da gre zopet nekako prenovljen in na novo pogumljen na delo. Letošnje leto, 1924, je naš narod popolnoma prebudilo. Katoliška misel zopet plava vi soko med nami. Katoliška zavest je oživljena in ameriškim Slovencem so se odprla vrata v novo dobo, ki bo srečnejša za slovenske naseljence, kakor je bila doslej. Ameriški Slovenci! Držimo se krepko principov, katere so nam podali naši slovenski katoliški shodi po naših naselbinah. Stojmo čvrsto na braniku istih in nikdar ne dovolimo, da bi jih nam sovražnik ponižal in poteptal. V tem duhu živite in delajte! Bog in narod! "A. S. in E." glede prirejanja katoliških sho-| čajev iz novejše dobe o pravem dov v tem letu. Nismo vam pa> katoliškem značaju: zato prinesli samih kosti, am- "Tekom minule vojne so Tur-pak ravnali smo se po svetopi- ki' ujeli nekega 12 let starega semskem reku, da naj se na- dečka, Armenca, katerega so z Zaključni katoliški shod v Forest City. Pa. (Nadaljevanje) Do pol 3. ure popoldne se je v lično okrašeni Muhičevi dvorani nabralo - toliko občinstva, da so bili vsi sedeži do zadnjega zasedeni; mnogo poslušalcev je moralo celo v ozadju stati. Jako lep vtis na občinstvo in goste je naredil velik napis vi-sič nad odrom, omenjajoč naše Jednotino geslo: Vse za vero, dom in narod! Na odru je sedelo pet glavnih uradnikov Jednote, Anton Grdina, Josip Zalar, Jno Dečman, Ivan Murn in Ivan Zupan; bili so tudi uradniki vseh treh krajevnih društev iz Forest City, (št. 12, 77 in 120), pijo-niri slovenske naselbine, brat M. Muhič in šest duhovnikov Rev. Jevnik, Rev. Dr. Bren Rev/ Mihelič, Rev. Zoldat, Rev Halicki in Rev. Manly. Shod je otvoril z molitvic točno ob 2:30. ari domači župnik, Rev. Jevpikar, nakar je navzoče pozdravil v imenu fare sv. Jožefa in v imenu cele slovenske naselbine. Govornik nam povedal znano povest o onem brezbrižnem kmetu, kateremu so sosedje vse pokradli in ga nazadnje pognali celo iz hiše. ' Tudi mi ameriški Slovenci imamo dragoceno svetinjo, sveto vero, katero lahko izgubimo, če bomo preveč strahopetni. Ce ne bomo zadosti oprezni, se tu di nam lahko tako zgodi kot onemu brezbrižnemu kmetiču; radi tega moramo to svetinjo in naše prepričanje pred vsakim napadom braniki. Nato Rev. Jevnik predstavi zborovalcem predsedatelja shoda, brata Jno Dečmana, ki je enako iskreno pozdravil vse povabljene goste in glavne govornike. Izrazil je svoje veselje in zahvalo Bogu, da mu je dana čast predsedovati prvemu katoliškemu shodu v Forest City, ker je bil še par dni nazaj nevarno bolan. V resnici je bila požrtvovalnost brata Dečmana velika; dasiravno še zelo onemogel vsled komaj prestane hude pljučnice ip vročinske bolezni, se je.vde-ležil shoda, še ves sključen opirajoč se na palico. Zatem je izobraževalno' in pevsko društvo "Naprej" zapelo himno '"America" v angleškem in slovenskem jeziku. Te himq| tudi v slovenskem jeziku se ni čulo še na nobenem shodu. Čast zato vrlim pevcem in Minnesota. Lpevovodji Mr. Vavtarju! Predsedatelj shoda je zatem naprosil Rev. Dr. Hugo Brena iz Chicaga, da prične s svojim govorom. Žal nam je, da nimamo dobesedne kopije tega govora na razpolago, zapomnili smo si pač glavne stavke in glavno vsebino mojstrsko izvedenega govora Rev. Dr. Brena, ki se je glasil nekako takole: Častita duhovščina cenjeni glavni in drugi odborniki, dragi mi poslušalci: Ti v Forest City st« zadnji zadnje prinese in natoči naj boljše vino. In to smo prihranili za vas. "Meni je bilo na lastno željo določeno, da naj govorim na tem shodu o "Katoliškem značaju." "Večkrat slišimo o lepih, pravih in dobrih značajih, pa tudi o slabih. To čujemo vsled gotovih vzrokov. Ce umrje n. pr značajen mož ali fant, tarna vse za njim rekoč: 'Škoda, da ga je pobrala smrt!' To je zna menje, da je bil pokojnik značajen. Sv. Matilda je nekoč omenila o značajih, ki so. podobni aprilskenfu vremenu. Tudi dandanes imamo take može, ki trobentajo na dve strani; to je sramotno za človeka; še bolj pa za katoličana. Pravih značajec nas uči samo sveta vera in Cerkev; iskati jih je treba samo v verski šoli, koje ustanovnik je bil Kristus, največji značaj vseh značajev. Žal da je naše katoličanstvo zadnje čase postalo bolj klaver-no in medlo. In čemu? Manjka nam pravih znač^jnih mož Značaj v človeški družbi je podoben stebru pri stavbi; če se ta steber omaja, se vse poruši. Značaj je podoben skali v morju; vsakdo se hoče oprijeti za to skalo, da bi ne utonil. Zaradi tega je treba na vsakem katoliškem shodu pojasniti, kaj je namen tega shoda; da hočemo iz okuženih značajev narediti pravi katoliški značaj. "Kaj je značaj katoliškega moža? ' Katoliško značajen mož je oni, ki ima glavo in srce na pravem mestu; če iste rabi kot Bog zahteva. Ce svoje glave in srca ne zastavi drugemu, pa naj si bo že kakemu listu ali agitatorju. Kdor ravna nasprotno, je brezznačajnež. Bog je dal človeku glavo, da naj ga razumeva. Agitatorjem, ki hočejo tvoj značaj preme-niti in oslabiti odgovori takole: 'Kaj, ali boš ti, falirani študent mene učil kako živeti, ko sem bil v Ameriki, ko si ti v starem k^aju še kratke hlače nosil in platno prodajal?' "Značajen mož rabi vedno svojo glavo; ve kje je Tesnica. Tega prepričanja se oklepa z obema rokami in ne izpusti, če bi ga od tega tudi s štirimi konji trgali. Eni mu ' pravijo: 'Pusti to prepričanje!' Značajen mož se na to še ne oglasi Mož pravega značaja, ta se ne briga za kvakanje drugih, ampak gre pogumno naprej po svoji poti. Kdor se da podkupiti, Te breznačajnež; značaja se ne sme prodati niti za' mili jone. "Takih pravih takozvanih 'gentlemanskih' značajev je dandanes malo. Pravi značaj mora biti v srcu; to je šele polovica značaja; brez srca ga zaman iščete. Glavni značaj prihaja torej iz srca, ter pomeni jekleno voljo. Ce ima človek jasne pojme o kaki stvari, je treba za iste junaško nastopiti. Rabiti mora lastno pamet, voljo in razum. To je značaj. Ako človek misli: tako,moram živeti, a ravna drugače, tak človek je poturica. Treba je torej vedno jeklene volje. "Najlepši značaj najdemo v Kristusu. Kristus bi bil lahko judovski kralj, da reši jude iz telesne sužnosti. On pa tega ni hotel, ker je znal za svoje poslanstvo, trdeč, da njegovo kraljestvo ni tega sveta. Gledal je že tedaj v svojo bodočnost. Videl je v duhu križ na Kalvariji, na katerem bo umrl za svojo idejo. To je bil pravi načaj. Apostoli so bili značajni, celo umrli so za*svoje prepričanje inv ideale. Imamo na milijone značajev — mučenikov. Imeli so trdno vero v svojem srcu in ljubezen do Boga. Danes med ljudstvom ni več stanovitne vere, zato imamo toliko nesrečnih izgledov. "Naj vam navedem par slu- orožjem silili, da zataji katoliško vero. Grozili so mu z odrekanjem ene roke. Hraber deček jim je nato odgovoril: 'Le dajte jo odsekati, svoji vere ne zatajim!' In odsekali so mu jo, tako tudi drugo,-da je umrl mučeniške smrti za svoje versko prepričanje. "Nekje na Ruskem so hoteli boljševiki oropati in oskruniti neko katoliško cerkev. Ko so to zvedeli mašni strežniki, so se postavili hrabro v bran pred oltarjem veleč sovražnikom, da morajo preko njih trupel, če hočejo doseči svoj namen. Kruti bolševiki so vse te dečke pred oltarjem pomorili. To so bili pravi značaji! "V nekem večjem mestu je nek visokošolec, sin . Marijine družbe, prišel k materi z Marijino svetinjo na svojih prsih. Dasiravno so ga njegovi tovariši vsled tega zasmehovali, je dotičnik pogumno izjavil, da je častilec nebeke Matere in Marijin sin. Skušnjo je naredil z odliko. To je bil tudi pravi značaj! Katoliški značaj- v praktičnem življenju je, kdor vse veruje, kar je Bog razodel in kar uči sveta Cerkev; Lahko vedno rabiš svojo glavo, pri'tem pa pomisli, da ti glava ni na zelniku zrastla. Kdor ne sledi solncu je nerazumen in mora hoditi za luno. Katoliški^ značaj je jeklen; gre vedno naprej po svoji poti. Dotičnik živi po katoliško ne glede na druge. Katoliški mož, žena, se nič ne ozira ne na desno, ne na levo, ne posluša rdečih reformatorjev, ampak se ravna po tem, kar ga je njegova mati učila. Naši predniki so bili značajni, ker so z velikim trudom celo na visokih hribih gradili cerkve. Katoliška žena ne trpi ^protiverskega lista v hiši. Tudi to je katoliški značaj. Danes ni več čas polovičarstva. Delaj, ali za Kristusa ali proti, ne pa v sredini! Zdaj lahko presodite, dragi mi poslušalci, kdo je značajen. Lahko tudi presodite, katera Jednota je prava za katoliške Slovence v Ameriki — K. S. K. Jednota. Tretjo črko (Katoliška) morali bi pisati z zlato črko. Zdaj tudi lahko veste, kdo je pravi član te Jednote. Kdor ima drugo črko K (katoliško) vedno pred očmi. Ce je ta Jednota katoliška samo po ustih, tedaj ni značaj na. Jaz imam v zavednega socialista več zaupanja kot v katoličana, Če sili v katoliško Jednoto, a ne misli tako; tak član je hinavec, farizej. "Pomnite, da značaj in resnica vedno zmagata. Torej bo tudi K. S. K. Jednota obstajala, če bo imela prave katoliške zna-čajne može; in ker jih ima, ji je bodočnost zagotovljena; pri tem pa ne mislim na nikake osebnosti. Ako se boste tega značaja in teh mož držali, boste ostali pravi katoliški člani katoliške Jednote, in taka Jednota naj živi, naj procvita! Bog daj!" Govornik Rev. Dr. Hugo Bren je žel ^a svoj krasen govor buren aplavz. (Dalje sledi) Prva sloveftsko-hirat&ka MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. Z2nd St, Chicago, m. gospodinje I Ako rabite pri Pozor BM^J gospodinjstvu sveže I sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno T—V Butter, oglasite se v moji mlekarni. Jaz prodajam mleko, ki je pasteriii-zkano; dobivam ga naravnost od far-* Tnarjev. Mleko je prejo natančno preskusno in pregledano od Mestnegs zdravstvenega urada (Health Depsrt. ment) predno gre is mlekarne; torej garantiram ali jamčim, ds je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejeneest. Mleko razvsism po kilah tečna vsak dsn o pravem času. Za obilna naročila ee topla pripore-čam RANE GHUL «Ut—h« hrrafilrl mUkmr 1818 m* st, Chicago, Si GLASILO K.5.K. JEDNOTE KaMiika . ameriških. UIT Ml Chb Am Uredaištvo fa nprmvstttvoi MtfN: jdlVIUIiA OHIO. OFFICIAL ORGAH of the GRAND CARNIOLIAN 8LOVENIAN CATHOUC UNIOP of *e ^^ UNITED STATES OF AMERICA. • fcj sad ia the iatmrmt ef th| OFFICE: «117 St Clair Ave. Telephone: Randolph US. CLCVKLAND. OHIO. = Ustanovljena v Jolietu, IIL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu. državi Illinois, dne 12. -januarja, 1806. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST„ JOLIET, Vi* Sohrentnost aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnost mladinskega od delka znaša 121.43% , Od ustanovitve do 1. anrusta, 1924 znaša skupna izplačana podpora $2.366.247X0. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East G2nd St, Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II..podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. IIL podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Sheboygaa ,Wio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St-, Joliet, IIL Pomožni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja." Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg 600 Grant St. at Sucth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR; / Frank Opeka, 26—lOth St., North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, IIL John Germ, 817 East "C' St., Pueblo, Colo. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A". Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 20Coulter St, Chicago, IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn. 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo qa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, III., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clsir Ave., Cleveland, Ohio. vinskega fakta. Danes ugotovimo le to, da ako bi bila španska inkvizicija tisto strašilo, kakor jo opisujete vi, ne bi bila gpa-njja ohranila katoliško vero skozi cela stoletja in ne bi bila danes Španija ena izmed najbolj katoliških dežel. Iz tega se razvidi, da pobirate vsak prah, vsako smet, samo zato, da lahko mamite s tem yaše pajdaše. Naj*si bo še ,tako sramoten pripomoček, ga zaženete v naše vrste, hoteč s tem zrahljati vez bratstva in solidarnosti pašega zavednega delavstva. — Toda pojdimo naprej, oglejmo si vašo dušo, vašo vest in srce in potem bomo spoznali, kakšno strupeno seme sejete med zdravi narod slovenski. A vaša psihiologična svojstva se nikjer ne zrcalijo očitneje in razločneje, kot v raznih Statistikah zločincev. Tu je vaše ogledalo, kjer uzrete vašo celotno podobo Tukaj lahko vidite, kam privede človeka brezverska vzgoja ter podivjana brezverska strast. Tukaj v zločinskih. Statistikah boste ugledali imena ražnih sleparjev, tatov, oskrunjevalcev, prešestnikov, morilcev in roparjev. Vsa ta imena značijo ljudi, ki so izgubili vsako vero v Boga in božje zaupanje. In ve, fanatične brezverske že»e, ste toliko nesramne, da vpijete o krivici, ki vam jo je prizadjala krščanska in katoliška morala! Ali vas uči cerkev in njeni nauki, brezobzirno zapuščati vaše domove, vaše može in vaše otroke ter uiti z malopred-nimi borderji? Mar vas katoliška morala^ vzpodbuja sejati razdor in prepir med zakonske družine ter hujskati in podpihovati mirne zakonske pare? Ali vam krščanska in katoliška načela narekujejo vsa tista števila podlih naklepov in ugibov, vse tiste , • -v • u^-un. v- •• k k u- * .brzojavil konzulu v Belgradu, načine tajnih in peklenskih mahioacij, kako bi spravile vaše ki je kontrolni uradnik za jW katoliške može v kraj in bi bilo-vaše' "boljše spoznanje" dose- Slovansko kvotn n«i m« naL ženo in vaša "bolj človeška šola" dovršena z "dobrim uspehom!" Po hinavskovjadikujete v vaših listih, češ, katoliški možje vas skušajo pahniti v pogubo, toda bodite le uverjene, da ste ve brezbožne in fanatizirane ženske tiste, ki skušate na vse načine se iznebiti vaših mož, krščanskega mišljenja in jih brezobzirno in neusmiljeno vreči v zapore in jih potakniti po norišnicah, ako bi le mogle to izvršiti. V tem oziru ste vse brezverne ženske enake, vse podivjane in zbesnele po enem kopitu! S studom in gnjevom se obrača vsak izobražen človek proč od vas in se vam na daleč izogne, samo da ne bi dihal tiste smrdljive kuge, katero razširjate, koder hodite. Sramotna pega se vas drži in vas ppremlja na vaših tajnih potih skozi življenje. To je torej tista strupena morala, katero zasledujete, da pridete enkrat do svojega smotra do "boljšega spoznanja!" Z vdfl pravico vam ves tolerantni ženski svet daje naslov ostudne živine; zatorej molčite ter se skrijtp, saj veste kaj ste! Ernest Terpin. -o- Kdo kontrolira kvoto? jke kvote, on bi zahteval od kontrolnega uradnika za an- slučaji* proračunjenih 20,000 prošenj — dobili vsak le po 3 odsto toliko tekočih števjlk za priseljeniške viže, kolikor jih zahtevajo. one desetodstotne rezerve bo nkontrojni uradnik nakazal poedine številke ali majhne bloke, čim nastane potreba, zlasti pa onim juneriškim kpnzulom, ki niso vnaprej vposiali njka-kega proračuna. Na primer, lahko se zgodi, da Jugoslovan, nastanjen v Pragi, se obrne na ameriški fconzulat v Pragi za priseljeniško vizo; mogoče je, da tamošnji konzul ni pričakoval nikake take prošnje s strani ljudi, rojenih v Jugoslaviji, in mu ni bila zato nakazana ni kaka tekoča številka na račun jugoslovanske kvote. Konzul Pragi bo torej, ako misli, da do-tičnik zadostuje vsem predpi som glede vize, pisal oziroma MOLČITE IN SE SKRIJTE, SAJ VESTE KAJ STE Sijajni uspehi katoliških shodov, kateri se prirejajo po slovenskih naselbinah zek> godejo naše nasprotnike v oči. Posebno pa jih vznemirja katoliški shod v Pueblo, Colorado, kjer sta tako vzajemno nastopila glavni predsednik in glavni tajnik K. S. K. Jednote. Ta impozantna katoliška manifestacija je našla odmev v vrstah naših brezverskih fanatikov, kateri si zaman belijo glave, kako bi se dalo zajeziti ta mogočni val, to ne vzdržljivo prodiranje zmagoslavnega pohoda naših vzvišenih ter plemenitih ciljev. Zk vsemi sredstvi, z vsemi silami, z vsemi pripomočki in z raznovrstnimi izmišljotinami skušajo ovirati požtrvovalno delovanje naših pTvoboriteljev; ako ne morejo drugače, izlijejo polne kupe sramotenja nad naše prvake, samo da si s tem ohlade svoj srd in svoje grozne temperamente. V tem se pa posebno odlikujejo nekatere podivjane, brezbožne ženske, katere se direktno zaganjajo v naše velezaslužene može ter v svoji predrznosti apelirajo na ženski delavski svet, naj bi se ta obrnil proč od cerkve in naj bi si iskal "boljšega spoznanja." Evo tukaj neizpremenjeno, ostudno besedilo: "Posebno delavske žene se zavedamo, kaj se imamo nadejati od katoliške vzgoje. Saj prebritko spoznavamo, kako nekrščanska je krščanska družba za nas in za""Vse ljudi.. Dokler smo hodile v cerkev, "smo bile tepene in lačne, trpele radi zablodene pameti, ki so jo zmešali našim možem v cerkvi. Spoznale smo, da se nam po krščanski in katoliški morali godi krivica, zato se obračamo proč od nje ter iščemo boljšega spoznanja in boljše človeške šole." To so besede, katere jih morete napisati le vi brezvestni hinavci, v vašem srditem fanatizmu in divji gonji zoper naša vzvišena načela in zoper vse tiste pooblaščence, ki požrtvovalno širijo in ščitijo plemenite nauke o krščanski vzgoji. Nam pripisujete zločine, katerih je vaša črna vest preobložena, zato nimate miru in ne trezne vzdržljivosti ter se podlo zaganjate v nas, hoteč s tem sramotiti z vsakim lasom, z vsako bilko naše dostojanstveno delovanje. Skozi zaslepljena okna gledate in vidite v nas nesramosti, katerih ni in katere sploh najti ne morete. Hudujete se, ako vas naši voditelji nazivljajo živali. Zakaj se hudujete? Saj učite vaše pripadnike, da so potomci opice in opica je vendar le žival. Saj razpravljate v vaših člankih, na dolgo in široko, tiste suhoparne teorije o življenskem izvoru in o postanku Človekovem. Vi ste tisti^ črnogledi farizeji, ki venomer vpijete v%svet, da vam je rešita delavstva edini cilj in smoter, vaie napred-njaške zavednosti Toda poglejte vaše perfidne časopise, prelistajte vaše umazane knjige, a ne krili iz vsakega lista, iz vsake strani telečja modrost, da je človek žival, ker je izšel od opice? In kakor je lahko ižfcel od opice, bi ravno tako lahko izšel od kateresibodi druge živali, n. pr. od osla; saj ta sivi uhač zna celo i, a; in menda ste se naučili po njem govoriti, saj venomer rigate v vaših trobilih eno in isto pesem o farjih. Za slovenskega delavca-trpina pa ni Čuta od va*, nobene tolažilne besedice, nobenega vzpodbujev&lnega nagovora, v borbi za njegov obstanek ; pač pa brez treznega premisleka in s silno gorečnostjo zastopate vaše brezversko mnenje. V strastnem boju zoper vero, hočete vsiliti slovenskemu delavcu vaše strupene nazore. Našim pristašem hočete škodovati z obrekovanjem na časti, premoženju in podjetju. V tem smislu se ne sramujete nobenega še tako nemoral- biižno nega in podlega sredstva. Ako ne morete drugaže, mečete vašim pripadnikom v oči, slepilo španske inkvizicije. Ni naša na- loga se spuščati sedaj podrobneje v tega zgodo- I Novi priseljeniški zakon je ameriškim konzulom naprtil odgovornost, da uravnavajo priseljevanje v Združene države v mejah predpisane kvote. Pod starim kvotnim zakonom je bila kontrola kvote v rokah priseljeniških oblasti v- ameriških pristaniščih; po novem zakonu e kontrola kvote v rokah ameriških konzulov v inozemstvu. Poprej so se od kVotš odštevali priseljenci, čim so dospeli v ameriško luko; sedaj se od kvote odštevajo priseljeniške vize, izdane od ameriških konzulov inozemstvu. Kdor je poprej odpotoval v Ameriko s potnim listom, viziranim od ameriške-konzula, je bil vendarle v nevarnosti, da dospe v Združene države prepozno — čez mesečno ali letno kvoto. Sedaj, kdor ima priseljeniško vizo, ve, da glede kvote mu ni treba nič skrbeti, Ie da pride v Združene države kadarkoli, predno zapade rok, naveden v vizi. Kdo vodi račrfn o kvoti? Kvota vsake države je pod kontrolo onega ameriškega konzula v tej oni inozemski državi, kateremu je bila posebno poverjena ta naloga. Ta konzul se označuje kot "quota control officer." Jfikak ameriški konzulat širom sveta ne sme izdati nikake priseljeniške vize na račun kvote kake države, ne da bi se bil z onim konzulom, ki služi kot kontrolni uradnik za kvoto te države. Priseljeniške vize, izdane proti kvoti vsake dežele, nosijo tekočo številko v eni sami seriji. Kontrolni uradnik dotične kvote nakaže posameznim »konzulom eno ali več tekočih številk na račun kvote, ki jo on nadzoruje; konzul rabi te tekoče številke na priseljeniški* vizah, ki jih izda kvotnim priseljencem iz dotične dežele. Cim so bile ^proglašene nove kvote, je vsak ameriški konzul, ki je pričakoval prošnje z? priseljeniško vizo, dobil nalog, naj zahteva od kontrolnega u-radnika za kvoto te ali one daNe, da mu nakaže tak blok tekočih Številk za priseljeniške vize, ki naj odgovarja številu pfoseaj, ki jih pričakuje tekom leta. Na primer, ako je ameriški konzul v Liverpoolu cenil, da se bo pri njem vložilo pri-5000 prošen/ za priseljeniške vize na račun angleške kvote in 200 na račun irske kvote jn 200 na račun francos- gleško kvoto (generalnega konzula v Londonu), naj mu nakaže blok 5000 tekočih številk za priseljeniške vize angleških prosilcev, od kontrolnega uradnika za irsko kvoto (konzula v Publinu), naj mu nakaže 1000 tekočih številk na ^ačun irske kvote, in od kontrolnega uradnika za francosko kvoto (generalnega konzula'v Parizu), naj mu nakaže 200 tekočih številk na račun francoske kvote. Kontrolni uradnik za kvoto pa je dobil nalog, naj sešteje, koliko tekočih številk za priseljeniške vize se od njega zahteva na račun kvote in potem po svojem uvidevanju nakaže vsakemu konzulu razmerno šte-i vilo istih. Ako bi torej vsi kon-! zuli zahtevali od njega skupaj 1QOOO tekočih številk, a kvota znaša le 1000, bi vsak konzul po navadi dobil le 10 odsto toli-kov tekočih številk, kolikor jih je zahteval. Kontrolni uradnik za kvoto je pooblaščen, da nakaže vnaprej le 90 odsto vse kvOte. Deset odsto naj jih obdrži za rezervo. Ako bi torej ameriški konzul v Belgradu, oni v Zagrebu, oni v Reki, Trstu, Parizu, ^Juenos Aires, Montreal, Savani ali. kjerkoli drugje, vsega skupaj proračunali, recimo 20,000 prošenj za priseljeniške vize na račun jugoslovanske kvote in bi od kontrolnega u-radnika za jugoslovansko kvoto (ameriškega- konzula v Belgradu) zahtevali, da se jim nakaže primeren blok tekočih številk na račun kvote, ne bi kontrolni uradnik seveda mogel nakazati konzulom vseh priseljeniških viz, ki jih zahtevajo, kajti jugoslovanska kvota znaša le 671. On bi si najprej pri-držal 10 odsto od te kvote, t. j. 67, za rezervo. Ostalih 604 bi sorazmerno razdelil med poedine konzulate. Ti bi torej — v slovansko kvoto, naj mu nakaže tekočo številko na račun ju goslovanske kvote. Ako rezerva ni izčrpana, bo ameriški konzul v Belgradu nakazal ameriškemu konzulu v Prag! tekočo številko na račun rezerve jugoslovanske kvote; dotični prosilec pa bb dobil svojo pri seljeniško vizo in bo smel odpotovati v Združene države Vse brzojavne stroške v svrho da se vgotovi, da-li je kaka kvotna številka na razpolago mora nositi priseljenec sam. Zakon določa, da se za vsak koledarski mesec, kvotnim pri seljencem ne sme izdajati več priseljeniških viz kot znaša 10 odsto vse dotične kvote. Ta omejitev velja le za one kraje, ki znašajo čez 300 na leto. Odgovorni za to so konzuli, katerim je bilo nakazano določeno število viz za vporabo tekom leta. Ti konzuli smejo izdajati vsak mesec kvečjemu deset odsto od tekočih številk, nakazanih jim za priseljeniške vize Torej, ako predpostavljamo, da je ameriškemu konzulu v Bel gradu bilo nakazanih, recimo, 250 priseljeniških viz na ra čun jugoslovanske kvote, konzulu v Zagrebu 350 ih konzulu v,Trstu 30, bo konzul v Belgradu smel izdajati kvotpim priseljencem, rojenim v Jugoslaviji, le 25 viz na mesec, konzul v Zagrebu 35 in konzul v Trstu 3 na mesec. Kontrolni uradnik kvoto, ki si je pridržal 10 sto viz za rezervo, sme izdajati od te rezerve tudi le 10 odsto na mesec. Večinoma bodo vse priseljeniške vize za kvotne priseljence že izdane tekom prvih desetih mesecev fiskalnega leta. Vsak konzul mora v rednih presledkih poročati kontrolnemu nrad-niku, koliko viz je že izdal in koliko jih ima še na razpolago Ako kak konzulat ima več ali manj prošenj za priseljeniške vize, kakor sp jih proračunali, sme kontrolni uradnik po svojem uvidevanju popraviti prejšnjo razdelitev in nanovo nakazati ostanek še ne izdanih priseljeniških viz. Konzul izdaje kvotne priseljeniške vize, dokler jih ima na razpolago, in sicer po gotovem redu. NAPRODAJ je "Delicatessen" trgovina, blizu šole in parka. Cena nizka. Pojaznila daje lastnik EDWARP KLObUCAR, 3659 E. 99th St., Chicago, IIL (Advertis.) K URADA GUVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE, NAZNANILO ASESMENTA 9-24 ZA MESEC SEPT., 1924. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna št. 77. 11114 ŠTEFAN MIHELICH — Star 60 let, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., umrl 15. julija,1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. februarja, 1907, R. 50. 78. 2336 MARGARETA SVAJGAR — Stara 58 let, članica društva sv. Petra, št. 30„ Calumet, Mich., umrla 23. julija, 1924. Vzrok smrti: rheumatizem. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 26. decembra, 1904, R. 40. 79. I473 AMALIJA' ROSENSTEIN — Stara 60 let, Članica društva sy. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., umrla 15. julija, J9g4. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti \. januarja; 1901, R. 51. « 80. 4840 KATARINA BENEDlClC — Stara 44 let, članica društva sv.' Srca Marije, št. 86, Ročk Springs, W ko ^^ 0trok eno prasketanje, bobnenje, vršanje, mater, šumenje in bučenje, da bi člo- Vrh prijaznega holma nad vasjo stoji nizka hiša. Revna je, slaba, zapuščena. Pravi zaklad pa je razgled, ki ga ondi uživa Nace izpred svoje hiše; razgled na ljubko vas v dolini, na zelene gozdove, na temno-višnjevo jezero, na visoke gore vseokrog. i Poleti prehiti k visoko ležeči koči mnogo letoviščnikov in »izletnikov, da se ondi naužijejo svežega planinskega zraka ter krasnega razgleda. Kadar je Nace doma, rad postreže izletnikom s kislim ali sladkim mlekom. In če ga gostje potem vprašajo, koliko so dolžni, tedaj je Nace hud: "Ah, kaj bo to — pustite, pustite." Toda gorje onemu, ki bi pozabil in ne bi položil na klop pred hišo ali na okno izdatne napitnine. Nace si ga dobro zapomni in udriha po njem z jezikom, da je joj. Na denar je .namreč Nace ves nor; plamti v njem jpilna strast: pohlep po denarju, po dobičku, po bogastvu i i . A prav ta pohlep po denarju, po bogastvu mu bo v pogubo. face je namreč steklar. Popravlja okna ne samo v domači vasi, • ampak po celi okolici. Zgodaj zjutraj zadene na ramo nahrbtnik pa popravlja po se-lih in po vaseh škodo, ki jo naredi po oknih pomladni vihar ali poleti nevihta, toča. Zlasti se veseli Nace debele toče, ako pobije šipe. Bilo je nekega vročega poletnega popoldneva Dve gospe sta sedeli pred " Nacetovo hišo in pili sveže kozje mleko. "Hiteti morava," pravi ena gospa, "za gorami se zbirajo oblaki, ponoči ali pa še zvečer bo gotovo nevihta." "Res, poglej, kako čudnfc ru-menkasto-črni so ti oblaki; to pomeni, da bo znabiti Še toča," pravi druga. Toča —1 Pri tej besedi je Nacetovo obličje zažarelo v neizrazljivi radosti. ^ Ni se zmenil za prijazni pozdrav, ko sta se ž njim poslovili gospe; široko se je vstopil med vrata in zadovoljno gledal črne oblake, ki so se bolj in bolj ku-pičili na nebu. Veselo upanje mu je vstajalo v duši. Stemnilo se je popolnoma in že so zabele padati prve debele kaplje. Nace je stopil v sobo, hodil od okna do okna ter gledal v sladkem pričakovanju temne oblake. Kar se zabliska, votlo zagrmi, da se strese zemlja in zaškle-pečejo šipe. Dež se vlije kakor vek mislil, bliža se sodnji dan. Doli v vasi so pa ljudje po hišah v silnem strahu, v velikih skrbeh. Mati daje otrokom hrane, a ne pameti. Mati misli daleč, otrok pa še dalj. . Toplo, pa ne ko leto; dobro, V duši Nacetovi pa kipi vese- pa ne ko matt Ije, da bi najrajši vriskal in Mati brez ljubezni je dan In ko toča razbije vse šipe v brez solnca. Mati junaškega sina mora njegovi hiši, začne Nace, pijan P™* žalovati, samega veselja, plesati in ska- M*fci in sta nas učila go- kati kakor nor in vpije: dobim dela, da bo kaj obogatim!" 'Zdaj voriti> ®vet pa molčati. zdaj Materina ljubezen je velika, božja je še večja. m . . . . x j Ce je mati še tako revna, skr- Skoz. pobita okna pada toča w yendar da je otn)ku - že v sobo m se je nasuje toliko, . VAnir. „ . . da je ves tlak bel. Toda Nace K<*°r ** S,ed,tl maten' ^ se za to ne briga. Začne svoje delo . . . Za pečjo je bik) njegovo o- ra končno beraški palici. Bolje izgubiti bogatega očeta kot revno mater. Moja mati, zmeraj moja, naj rodje, zaloga šip in drugega., bo revna ali bogata On pa dela proračun. Mati, mStt. Kdor jo ima, jo Kratkočasnice. Ako je toča razbila v vsakii kliče, kdor je nima, jo pogreša, hiši toliko šip kakor v njegovi, bo treba najmanj štiri tsioč šip, in pri vsaki hiši bo 20 kron dobička; torej 80 tisoč kron dobička. gastvo. . . . Toda, ali bodo ljudje čakali, da vse popravim? Ali ne bodo ^ Učiteljica: "Jerica, danes si To" je "premoženji" res P^«* in mirna " Jerica: "Kaj pa morem za to, če me pa tako grlo boli." Rezika: "Mama, povejte mi poklicali steklarja iz mesta? še to. Potem vas ne bom več Ne, ne, tega ne bodo storili. Saj so mu ljudje tako dobri, tako naklonjeni. Saj je to dplo nadlegovala." Mati: "Pa kaj?" Rezika: "Zakaj mlade ribice doma njegova pravica. Toda ne potonejo, preden se uče pla-odkod dobiti toliko stekla, ste- vati?" kla? I • - Učitelj: "Kdo mi zna našte- Ves zmešan bega Nace sem in tja Karkoli prime, kamorkoli stopi, zdrobi Šipo. Ves je razburjen. ti štiri £ivali, ki žive v Afriki ?" Tonček: "En nosorog in trije levi." Katehet: "Kaj je vzel Bog In nato drvi, še predno po- spečemu Adamau?" neha nevihta, dol proti vasi, pa l^ta od hiše do hiše. In ko vidi, da ni lfofeena £ipa več cela, se smeje, smeje in hahlja kakor nor. Ko ga pa ljudje zagledajo, ga kličejo in mu tožijo: "Glej, UGANJKE. rstov, pet krstov, a samo Štiri Sto duše. (•foq Lesen pes na taj je to? ajlod m ?n-»W) potoku laja. Kaj je Nace, Nace, strašno škodo — t0cuiiW) Beži iz temnice v temnico, pa ves vse je proč — pridi gotovo jutri, pridi." Nace drvi naprej in se smeje, smeje . . » svet obide. Kaj je te? (JSBIKl) Kaj je na morju močnejši od morja? (•IAOI1A) T inHio nu„;n .„ Manjši kakor mačka, a večji kakor Ljudje gledajo za njim m tJ Kaj je to? majejo z glavami: "Kaj mu je vendar, Nacetu, kaj mu je?" Pjrugo jutro je romala cela procesija k Nacetovi hišici. Vsak ga je hotel imeti čimprej. Vsi so ga klicali po imenu. A v hiši je bilo vse tiho. Nobenega glasu od nikoder. Ljudje so trkali in bili na vr*ta. A ko ni bilo nobenega glasu, so šiloma vlomili v hišo. Tedaj so zagledali povsod po hiši kosce razbitih šip. In na vrhu stopnic, ki so peljale pod streho jc viselo — človeško truplo — truplo Nacetovo. Presilen je bil njegov pohlep po denarju, prevelika sreča, ki mu jo je prinesla toča. Cl« Smuk sem, smuk Ha — pa vse dobro čuva. Kaj fe to? Kdo ve. na kateri strani ima pes največ dlake? (»(UJ<|0 dSJ VOH iOUlBJl) Kako sapišeš vodo s tremi črkami? CPI) Prete Ima. a iivo ni. Kaj je to? CsaiAsjoH) Zemlja zemljo koplje. Kaj je to? BESEDNA UGANKA, f a s s b imajo ptice; c d e e e žito. O e i i i dan v tednu, k I 1 a n vidiš v mlinu, n n o o o nI vartio prijeti, o o p p p draga stvar za obleko. \r r s r s velika svetloba: . i i i i t svetovno mor(c t t t u v moško krstno ime. Smer debelo tiskaaih črk od leve proti desni in spet nazaj od desne os levo ti pove ime poljske ptice. At the end of vacation. Vacation, the time of play, rest and surceaae of study, was at an end; September, bringing with it the first touch of Au-tumn's beauty, the gay little zephyrs that tossed the sun-kissed leaves from the trees, and the golden glow of early fali, had come and boys and girls, everywhere, were dig-ging into the dark recesses of closets in search of books, tableta and pencils that had been stored away since June. Some were eager to be back in schol, others were returning because their parents or guardians in-sisted upon it and a few — a very few, I hope — had decided that they needed no more edu-cation, that they were well enough equipped with knowl- edge to fight the battle of life ^ in the. station. She had The smile left Sisters lips, her eyes grew sad, for she read-ily guessed that her brightest pupil was not eager to return to his studies. "I am glad you have enjoyed vvorkipg," she said when he had finished. "This is your last week, I suppose. School opens next week, you know." For a minute the boy was speechless £nd he hung his head^; then v/ith a trace of de-fiance in his voice, he an-swered: Tm not going back to school, Sister. I like to work. I like to make money. I've finished the eighth grade and lots of our big men didn't have any more education than that. I don't vvant to go to high school. Sister glanced at the big and win a big victory. Joseph Welling belonged to the last group. Joe was just fourteen, .that wonder-age of boys, when they begin to think of putting be-Kind them the things of child-hood and dream of the privil-eges that are assumed with long trousers. A trim, manly, little figure he was, as he ran up the broad stone steps of the Grand Central Station in his uniform of tan with a cap on vvhich the words, "Western Union," proclaimed to ali pas-sers that he was a messenger, bearing big busincss secrets, tidings of good fortune or ill, gladness or sadness, with ev-ery visit. , . Two months previous to the opening of this story, Joe made his debut in the business world, "Got a job" was his way of ex-pressing it, though his family always referred to his work as a "position" or "situation." And for Joe this "job" was a continuous thrill, one big ad-venture after another. Long rides into the suburbs deliver-ing messages, regular exploring trips into regions hitherto un-known, acquaintance with big men on financial farne, admit-tance_to the private offices of ali from Mayor of the city to president of the .bank, a few words with Jack Dempsey, the heavyweight champion, a sight of every celebrity who visited the city, and a pay-day, once a vveek, on which he received an envelope, containing more than he had been allowed for spending money ^during the en-tire school year; ali these in-ducements, the adventures, thrills, excitement and extra spending money made him for-get the future, and the advan-tages of a higher /education and decide not to return to __ school. Joe was thinking of ali this as he ran up the steps of the depot the first day of September. "No more school for me," he murmured. "Too much fun and money working." And just at that minute he ran right into Sister Regina, who had taught him the previous vear in- the eighth grade of St. James paroehial school. Sister Regina was just returning from her yearly re-treat at the Motherhouse, and • as she recognized one of "her boys," dressed in the uniform of a messenger, so manly and business-like, she hastily dropped her traveling bags and held out her hands to him, vrhile her eyes shone with par-donable pride and her voice vib-rated vvith gladness. "Why, Joseph," she exclaim-ed. "Is this really you? I can 4scarcely believe that you are one of 'my boys.' Have you" been working during vacation f' "Yes, Sister," he ansvvered, as he shook hands vvith her and vvith Sister Lucille, who accom-panied her. Then, in ansvver to Sister Regina's questions, fe gave her a brief account of the thrills and adventures that had been his during the sumraer months. > i ■ but a few minutes to spare and she knew she must make her argument as forcible as possi-ble. Drawing him to a seat, she sat dovvn beside him, and in a lovv tone, pleaded eloquent-ly, almost insisted, that he take advantage of his opf>ortunity to secure ali the education pos-sible. But she sadly realizea that her vvords were not having any effect upon his decision. No doubt his parents had used these very same argumenta and had desisted only vvhen they considered it unwise to force obedience. Perhaps they thought it wise to let him con-tinue vvork until he realized his mistake, but Sister Regina vvanted to avoid the mistake. Evidently, the boy was intoxi-cated vvith the excitement and, what he considered the advan-tages of the work-a-day world and looked upon schpol and stu-dy as a hum-drum existence not to be considered. , "Joseph, - school opens next week," Sister Regina said. "From this minute until then, I am going to pray unceasingly to your dear Patron Saint Joseph, and beg him to show you the error you are about to make. He vvill guide you aright and bring you to realize that you must return to school.' Joe shook his head impati-ently. "Sister, I've already decided, he ansswered. "I shall con-tinue to vvork. "Not if Saint Joseph shows you that 'it is to your best in-terests, now and for the future, to secure a better education. I'm afraid you've only met the bright side of messenger work. There are lots of things about that work that are not so inviting. "Oh, no, there isn't anything bad about it at ali," he hastily assured her. "It is aH one great game and I like it im-mensely." Sister sighed as she bade him goodbye. "Remember, Joseph, I am praying for you and I am sure you vvill be back in school next vveek. Joseph hastened back to the office though not quite so light-hearted and merry as he was before his meeting with his teacher. His next "out," as the mee-sengers called their deliveries, took him away out to a distant suburb, where a hard-faced, carelessly dressed voman an jvvered his ring. "Telegram for Mrs. John smith," Joseph said politely. "I am Mrs. John Smith," she ansvvered. "There are 80 cents charges on the message," Joe announced as he handed her the envelope. She read the telegram, then turned indignantly to the vvait-ing boy and angrily exclaimed: "Outrageous! '80 cents for those few vvords! I believe you are trying to cheat me!" Joe'8 face tumed scarlet. It vvas the first time he had ever been accused of being a thief "The charges are on velope, madam," he "You can see for yourseIf." "No doubt you wrote them there yourself," she eried. "You look like you might do it." An angry retort came to the boy's lips, but he wisely re-frained from uttering it. w "Madam, you can refuse to pay the charges," he exclaimed, "and they will be collected from the sender at the other end or you can call up the office and ask if they are correct." "HI call up," she exclaimed and left him. In a few minutes, she returned, evidently having been informed, that the boy vvas honest and that no mistake had been made «and vvith much mumbling and grumbling paid the 80 cents and signed a receipt. This vvas the most unpleas-ant experience Joseph had en-countered during his vvork* as a messenger and It set him thinking. Working seemed less enticing than it hkd a ^ew hours previous. Sister Regina sowed the first seed of diseord and the vvoman, by calling him dishonest, had added another. I do believe Saint Joseph answering Sister Regina's 1S| petition,' 'the boy muttered. Perhaps he is showing me some of the worse sides of working. But, of course, that \vould only be in messenger work." So, he made up his mind to continue work, but to change his position to something more cong?nial. He would keep his eyes open and be on a constant lookout for a plače that offered a good chance for advancement and apply for it. Then, it vvould not be a hard matter to work his way to the top. A few hours later, he decided that the chance he vvas waiting for had come. He vvas sent to deliver a telegram to a Mr. Graynor, the head of one of the biggest manufacturing plants in the city. Joe had often heard that Mr. Graynor \vas a "self-made man", and he ad-mired him immensely. He's just the kind of a man I would like to be," Joe told himself and so after delivering the message, he mustered up sufficient courage to ask if there was a vacancy * in the plant vvhich a boy of his age could fill. Mr. Graynor looked intently at Joseph, fealizing at once that he had/n him the making of a splendid man, and asked him to be seated. He put a few, well-chosen, leading ques-tions and soon had the entire story. Joseph told him that he had intended vvorking only during the summer months' but had become so enamoured vvith it that he desired to continue in spite of his parents' vvishes to the contrary. He even told Mr. Graynor of his meeting vvith Sister Regina and their conversation. " "Sister Regina?" repeated Mr. Graynor. "I wonder if that could be my cousin who is Sister of the Order of Saint Benedict." He asked for deseription of the nun and at onc\deeided that it vvas his re-lative. "So you are one of Sister Re-gina's boys ?" he said. "'Well, if you are as wise as you ap-pear to be, you will realize that your teacher and parents only have your best interest at heart vvhen they want you to return to school. If you vvill do as they wish and finish your education in a Catholic high school, as soon as you graduate, I will take you into my business, give you every opportunity to study it thor oughly, and I am sure you vvill never regret following Sister Regina's advice." ->"I think you are right, Mr. Graynor," Joseph ansvvered. "Pil go back to school and remain there until I finish. And thank you very much for your 4 časa shajajo z učiteljskim zborom in pretre-sujejo razna vprašanja glede vzgoje otrok. Ta svobodna organizacija nosi naslov: Parent-teacher Asosciation. • Članek Dr. Karoline Hedger je pisan v takem simpatičnem tonu in s takim redkim razumevanjem težkoč naših priseljenk, da utegne to uradno poročilo živo zanimati zlasti naše čitatelji-ce. "Tujerodna odrasla ;enska," piše Dr. Hedger, "je v splošnem odsekana od stika s turod-nimi Amerikanci vsled okolščin, pod katerimi živi. To velja zlasti za nekatere naselbine. Mi vsi se živo zavedamo, kako so potrebni skupni standardi javne morale, javnega zdravja in družinskega življenja, ali pri-seljenka se ne more njim prilagoditi, ako le malo ali nič ne govori naš jezik in ima le malo ali nič prilik opazovati ameriško življenje v polnoti in v njegovih najboljših straneh. Pred dnem 22. septembrom, 1922 je tujerodna ženska avtomatično postajala državljanka skupaj s svojim možem, ne da bi ji bilo treba dokazati svojo vsposob-ljenost, sedaj pa — pod tako-zvanim Cable Act — se mora ona podvreči istemu izpitu kot njen mož. Karkoli je potrebno znati za naturalizacijo, pa je le korak naprej k polnemu razumevanju in vpoštevanju ameriškega državljanstva. V svrho, da človek razumno izvršuje svojo volilno pravico in da se popolnoma vdeležuje ameriškega javnega življenja, treba je veliko več kot površnega znanja Konstitucije in vladnega sistema, pod katerim živimo. Brez znatnega zganja angleščine je nemogoče za tujerodko, da bi znala vpoštevati ideale ameriškega javnega, političnega in socijalnega Življenja. Vzemite, na primer, predmet javne higijene. Čim tujerodna mati razume, da zdravstvene odredbe služijo za dobro vseh, vštevši njo, in da niso to nika-ke samopašne odredbe za sit-narjenje ljudi, ona je pripravljena sodelovati z oblastmi. "Kar se tiče družinskih standardov« smo mi Amerikanci dostikrat več graje vredni kot tujerodna ženska. Zmedena no-vodošla vasčanka ne more takoj pojmiti našega kompliciranega življenja in ob majhnezh zaslužku reševati probleme, katerim mi Amerikanke smo komaj kos.' Ona se ne more kar od sebe naučiti primerne rabe kopalne kadi, zlasti ako je za kurjavo odvisno od nahranega premoga, ali ako nima V hiši prostora za shrambo krompirja in premoga- Od izbire snovi, njej tujih in čudnih, katere ji uu-dimo, oaa ne more izbrati hrano, ki bi dajala njenim ' zdrave zobe in ravne hrbte Niti vse Amerikanke niso tega dosegle z vsemi svojimi ugodnostmi. Radi gospodarskih prilik, ki so izven njene kontrole, je za tujerodno žensko težko preprečiti prenapolnjeno stanovanje, pomanjkanje intimitete; mešano sožitje in resno socijal-no zlo, kf dostokrat izvira odte-ga, da se sprejemajo 'borderji' v hišo. "Ta vprašanja odpirajo široko polje za prizadevanja ženskih organizacij in je ni organizacije v Združenih državah, ki bi bila bojj sposobna ukvarjati se s problemi tujerodne ženske, kot 'parent-teacher as-sociation.' Točka, okolo katere se vrti zanimanje te organizacije, je otrok in ravno ta točka je ona, potom katere je najlažje doseči tujerodno mater. Udruženja starišev in učiteljev imajo v svojem članstvu že veliko število tujerodnih žensk, ali veliko več je treba doseči. Na strani nas, Amerikancev, je treba večjega uvaževanja umetniških in socijalnih dedovim priseljencev. To bi ne le obogatilo naše lastno narodno življenje, marveč bi omogočilo boljše stike med inozemci in tu-rorinimi Amerikanci. "Dosti priseljencev ima prekrasna rokodela v svoji posesti, kot vezenine, domače lanenine, čipke in kakšenkrat lončevine, ki se lahko združijo v zanimivo razstavo starokrajskega rokodelstva. Nekatere posebne izurjene tujerodke bi se lahko pridobile za podučevanje Ame-rikank v vezenju in čipkariji. '"V Erie, Pa., se je šolski oblasti posrečilo pridobiti italijanske matere za večerno šolo 3 tem, da se je najelo nekoliko italijanskih deklet, da so pazila na deteta, ki so jih matere pri-na.iale s seboj. ,V Erie imajo v vsakem 'bloku' žensko, ki jo govejo 'block matron;' njena dolžnost je, da vzpodbuja vse ženske v svoji okolici k pohajanju večerne šole. Cim učenke izostanejo, ona obišče svoje 3©sede in vpraša, zakaj ne prihajajo več v šolo. Njeno zanimanje je popolnoma simpatično in ona postane prijateljica in zagovornica onih, ki ne morejo govoriti zase. "Dnevni razredi so pa oni, kjer bodo 'parent-teacher asso-cir.tions' našle svoje največje odplačilo. Ni treba, da so ti razredi jako dragi. Lahko se Vršijo v zasebni hiši, v šolskem poslopju ali v otroških oskrbo-valnicah. Formalna vabila, naj pridejo na sestanek, nič ne pomagajo — tujerodke so preplašene. Začetkom jih je treba osebno pridobiti. Priporočljivo jc. da se jim postreže s kakaom ■Ui juho, kajti ženske navadno prinašajo svoja ^eteta s seboj ako se jim postreže s kavo, bi je tudi otroci dohiti. Tudi — fc^fcor se je to v Erie storilo — mora tam biti nekdo prisoten, ki nij pazi na deteta, dokler se vrši kratek šolski poduk. Za nekaj časa utegne biti potrebno iarveti tolmača pri roki, ali že samo shajanje in poskusi govorjenja doprinaša nekaj znanja angleščine. * "V Chicagu je Woman's City Clubi s pomočjo Infant Itfeltare Society že dve leti nudil tuje-rc-dkam tečaje, kjer so na nazoren način podučevali predmeti, kot prehrana otrok, oblačenje otrok, telesna oskrba otrok, prayilna vzgoja, pravni položaj matere in otrok itd. Predavale so izurjene strokovnjadice. Eden izmed teh tečajev se je avtomatično razvil v tečaj za poduk angleščine. "Parent-teacher associations lahko veliko storijo za odpravo pkqaenskib in verskih predsodkov in za boljše stike med tujerodnimi in turodnimi ženskami. Primerna bi bila tudi kampanja proti psovalnim nadevkom, ki se žalibog dostikrat rabijo na račun priseljencev. \ Ta škandalozna navada je vzrok precej-dela onega odtujenja in tva, ki se pojavlja pri h. WA9M K. U JBfiNOTE," g, SEPTBMR&A, 1924. — r- v "Neka priseljenka finega tipa biti roditelj otroka, ali more bije rekla: 'Ne, nisem še posla-1ti — in navadno tudi je — ka- la hčerko v šolo. Toliko se bo-jira, da bi ji nadevali kako psovfco.' "Ozadje te reforme mora biti pripoznanje osebnosti priseljenca. To je ogromne važnosti za naše narodno življenje, kajti kakor je rekel Tagore — 'države razpadejo, ko človeku odvzamejo njegovo osebnost/ Poleg pripoznanja priseljenca kot osebe mi moramo imeti pojem o njegovi vrednosti ne le kot delavca, kajti on vrši najtežja dela, marveč tudi kot koristnega činitelja v našem narodnem življenju. Končno moramo pri-poznati njegovo potrpežljivost pod okoiščinami, v katere smo ga postavili, samo^atajevanje, kateremu se on podvrže, da bi postal del naše družbe in tež-koče, ki jih je izkusil, da bi prišel med nas; in končno se mo-ravno kot mi goji ambicijo gle-ramo zavedati, da priseljenec de blagra svojih otrok, da bi jim omogočil boljšo vzgojo in boljšo srečo v življenju, kot jo je imel on sam.**" Nedoletnost v Združenih državah. Našemu izrazu "nedoleten ali "mladoleten" odgovarja angleška beseda "minor" (izgovori: majnor). V pravniškem pogledu velja splošno pravilo, da vse osebe so mladoletne, dokler ne dosežejo starosti 21 let. Po zakonih nekaterih zveznih držav pa postanejo dekleta polnoletna že s tem, da s% poročijo, toda le ako se poroka izvrši po določeni starosti — n. pr. po starosti 16 ah 18 let. Zakonsko pravilo je, da oseba postane polnoletna začetkom dneva, ko proslavi svoj enindvajse-ti rojstni dan. Ako nedoletniki stanujejo skupaj s stariši, je dolžnost starišev, da preskrbujejo svoje otroke s hrano, oblačilom in stanovanjem; na drugi strani smejo stariši do gotove meje omejevati njihovo osebno svobodo. Oblast starišev nad nedoletniki ni pa neomejena. Zakoni mnogih krajev predpisujejo dolžnosti starišev v zadevah zdravja in izobraževanja in določajo kazni bodisi za stariše ali za nedoletnike, ki "prekoračijo gotove meje. Kadar nedoletniki živijo skupaj s stariši, je navadno njihov zaslužek dolžan in plačljiv starišem. Ako pa nedoletnik živi proč od družine in se vzdržuje samega sebe, mu sodišče v slučaju spora navadno dovoljuje, da si*pridrži svoj zaslužek. Ob običajnih okolščinah mora otrok ostati s svojimi stariši, dokler ne postane polnoleten. V teoriji zakon pričakuje od njega, da prispeva k družini, dokler ni pripravljen začeti svojo lastno družino. Ali domače razmere in blagor otroka zahtevajo dostikrat, da se napravi izjema proti temu pravilu. Dandanes mladinska sodišča (Juvenile Courts) dostikrat u-krenejo drugače glede otroka, ako mislijo, da je tako boljše za njega. Tako se dostikrat godi, da sodišče postavi nedoletnika pod oskrbo sorodnikov ali krušnih starišev ^i pa mu dovoli, da živi pod primernim varu-štvom neodvisno od svoje družine. Navadno, ako otrok odr ločno hoče zapustiti svojo družino, bo sodišče zahtevalo, da ostane vendarle pod zaščito svojih starišev, dokler ne bo v stanu vzdrževat; samega sebe. Ako oba roditelja nista v stanu vzdrževati svojega otroka ali pa ako sodna oblast odvzame otroke starišem, se dostikrat imenuje varuh, ki nado-mestuje stariše in izvršuje svojo dolžnost, dokler ga sodišče ne odstavi oziroitfa dokler otrok ne postane polnoleten. Splošno pravilo velja, da nedoletnik ne more upravljati svoje premoženje. Ako mu pripade lastnina, mora sodišče imenovati skrbnika, ki naj jo prevzame. Ta skrbnik more ka oseba izyea\ družine. Skrbni^ služi, dokler ni otrok polnoleten in potem izroči premoženje otroku, pri čemur mu mora podati natančen račnn. Nedoletniki lahko sklepajo pogodbe, kolikor želijo, ali druga pogodbena stranka je ona, ki mora paziti na posledice. Pogodbe, ki ip je najptet-nik sklenil, sme razveljaviti le nedoletnik sam ali pa oni, ki so opravičeni zastopati ga, ne pa protistranka. Zato oni, ki izroči nedoletniku kako zidoižni-co ali noto ali se drugače obvezuje nasproti njemu glede ka-teregasibodi posla, se mora držati pogodbg, razun ako jo nedoletnik sam razveljavi, kar sme storiti, ako hoče. Po pravilu .nedoletniki smejo preklicati vse pogodbe razun onih, nanašajočih se na potrebščine. Kaj so potrebščine, je različno po razmerah in načinu življenja dotičnega nedoletnika. Nedoletnik sme preklicati svojo obvezo tudi kratek čas potem, ko je postal polnoleten; v takem slučaju protistranka ne more od njega iztirjati izpolnitev pogodbe. Ako se pa nedoletniko-va pogodba ne razveljavi, ostane pravoveljavna. Ce je — na primer — nedoletnik kupil kako lastnino, se po polnoletnosti vsako njegovo nedvomn dejanje v 'svojstvu lastnika — na primer, prodaja te lastnine — smatra kot potrditev prejšnje pogodbe. Tudi tiho nadaljevanje posesti in raba izpogojene lastnine je dokaz, da je kot •polnoletnik potrdil nedoletniko-vo pogodbo. -Zato, ako je nedoletnik kupil konja in v poravnavo kupnine izročil svojo noto, ter upnik zahteva plačilo note ob njegovi polnoletnosti, sme kupec povrniti konja in odreči plačilo note; ali ako drži konja, se to smatra za potrditev prej-šn.Myjogodbe in mora plačati. NAZNANILO !N ZAHVALA. S tužnfm shem naznanjamo, da nam je nemila smrt vzela ljubljeno soprogo in mater Heleno Omerzu, rojena Stukel, leta 1875 v Čreš-njevcu, fara Semič na Dolenjskem. Za vedno v Gospodu je zaspala dne 10. avgusta v St. Mary's bolnišnici. Tu zapušča žalujočega soproga in sina m avstro,. omoženo Mihelčič, v starem kraju pa brata John Stukel in gestro Ano Ivanetič. Iskreno . zahvalo izrekamo vsem, ki 3te jo prišli-obiskat za časa njene bolezni in vsem onim, ki ste jo prišli kropit na mrtvaškem odru, zlasti pa vsem darovalcem lepih vencev. Prav tako se iskreno zahvaljujemo članom in članicam društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, K. S. K. Jednote ter samostojnemu in' podpornemu društvu Edinost, ker ste se v tako obilem številu vdeležili pogreba ranj-kc. Bilo nam je v veliko tolažb*, ko smo videli tako veliko stavilo sobratov in sosester od društev ter mnogo drugih prijateljev. Tonej še enkrat srčna zahvala vsem, ki ste nas obiskali za časa njene bolezni in smrti ter Ste se vdeležili pogreba. Posebna hvala njeni sestri in svaku za njih pomoč in trud v celem času boležni in smrti. Neporabljeni soprogi in materi naj^ bo lahka ameriška grada, in naj počiva v miru! Žalujoči ostali: Matija Oa*rzu, soprog. Matija Omerzu, sin. St. Louis, Mo., 25. avg., 1904. -r- ČLAN Poječe matere morajo biti ptc vidne. Tekom časa dojenja nc sfhe mati pre naporno delati Pogosto se rtuterkm, ki imajo fczprva obilo mleka svoje dete, mnofina mleka zef^ ikrči, ko se vrnejo k svojim hidnira dolžnostim, številne matere morajo trdo delati tekom dojilne dobe, s delo je treba obnoviti le polagoma. Večina mater ni dosti močna, da bi se lotila svojih rednih dolžnosti vsaj ža šest tednov po rojstvu otroka. Do onega časa se tok mleka umeri. IzmuČenju vsled prenapornega dela se je treba izogniti s kratkimi počitki med različnimi opravki. Pogosto bo pet minujl počitka na postelji vsako tyo o mogoči lb materi izvršitev dosti več dela kot bi ga mogla drugače varno izvršit*. Da si pridobi več počitka, je za mater dobro, če doji svoje dete v 'napol nazaj sklonfenkali taki dr ^ dofcai poziciji. To bo dalo Jrugačn materi pet. ni dojenje končano. Razverilo. Ta ali ona oblika razvedrila ali .zabave je dobra in koristna z4 vsakega. Preveč vestna mafi, *T ostaja doma ter pazi napresttffio, na svoje detd, ne vrši najboljše stvari za svoje dete. Življenje na'prostem zraku ter prijetna razvedrilo ne izčrpa, pač pa ohrani mater srečno in zadovoljno in to je zelo dobrodelno. Treba še je izogniti skrbim, jezi fn močnim razburjenjem, ker slednja lahko upijivajo na mleko. Mati sfi mora nauči« obviAdatKsam«? sebe ter urediti svoje življenje soglasno z najboljšimi interesi deteta. ' Solutna luč je velika zdravilna sila. Zmerno gibanje na prostem zraku in solncu, posebno pa pci-fcoj*, je potrebno za dobro zdravje Ur mirne živce doječe mStere. Če Ima mati veliko dela na svojem doma, ne bo imela moči za daljše Uprehode ter gihanje na prostem, a navaditi bi se tndrifta, da preživi del vsakega dneva ria prostem 'zraku. Mate«, katere veseli hoditi na fzprfchod,' bodo našle, da jim to. zelo koristi v tej dobi, razven če se gibanje za dobro zdravje tako katere deteta- Spalne ia sprejemne sobe je treba držiti dobro prezračene. Nobenemu otfoku ni treba postati žrtev takozvanih oSroškiJb bolezni. Ce je njegovo tefo v pfvovfstnem stanju, je od riarave oborožen za bdpor proti bo-Iczni. Vsak otrok lahko popolnoma o-fcr$va, če je obdan dd primernih zdravstvenih razmer. Protektivna hrane je najvts&e varstvo. Ce dodaste Bordenovo I oiieo Eagle Mleko k dnevni dijeti svojega 0-troka, $te lahleo prepričani, da bo dobi Ia njegovo telo vso hrano, ki jo potre- Suje. Va$ otrok bi moral dobivati po ve veliki žlici Eagle Mleka poleg druge redne hrane. Razredčite dve ve&ki žlici Eagle Mleka noleg druge redne hrane. Razredčite dve veliki žlici Eagle Mldpt v treh Četrtinah čaše mrzle vode. Starejši olrod ga pogosto boli ljubijo v zvezi a gingef-alc-om, sadnimi šoki ali s stejenim jajcem ter dišavami PrdfimUe, ^ članke vsak^ teden pazljivo (er pli prihranile za bodočo upe- JOS. KLEPEC In Mirane« — Real Pstate — Loans * 215 N. CWci9 siov$n$ko rodiPtic t« vste. Zavaruje niše in pohištva. Prodaje in lote. Poštfla in posojujc denar. ašim trgovcem je dobro znana ulj ud na postrežba niše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa* so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOŽEN DENAR KA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga na4a društva plačujejo svoje izdatke s čeki, izdanimi na našo banko; istotako K. S. K. Jenota v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite aa pot naše potniške ček«, katere . * * ------izmenjate lahko povsod ka^or navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisorfi, ako bi ga v slučaju izgubilL Naš kapital in rezervni sklad v vsoti vec kot $740,000, ie znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CUNTON STS. Wm. Redmond, preds. it JOLIET, ILL. Cbss. a Pesrce, kasir. Joseph Dnnda, pomol, kasir. Važna iznajdba . ravnokar patentirana "Photo Camera" foto kamera. Vzame m akonča sliko v eni minuti. " ~ ^^ Vi imate lahko veliko zabave in veselja i to kamero dnrna. znnai. v tirni in poletu na plknildh. v kopaliiču, itd. I^ihko »ttueif auko v vseh po-ztfl.inh v eni minuti časa. vaiefra prijatelja in drugih. S S tedensko jas uibone skušnje nt treba, kamera sa-!ma stori vse potrihao. vsak otrok lahko jemlje slike z njo. Z kamero demo tudi navodila. Da *se ljudje seznanijo s to vaino _ iznr.jdbo. jih bomo prodali prvi tisod pomiki cena za' saiAo $3.95 konsed. Mi ne zahtevamo denarja v naprej, -tmo nam ;>o4!ji!e X5 centov zn pošiljat vene trolke in ».a kairtero bodete plačali potem", ko vam isto prinese na v« S dom. ZAPOMNITE si, to je nekaj novega, in hvala iznajditelju, vcakdo lahke jemlje slike brez skušnje. Nc odlašajte temveč pišite takoj, predno rre cena por. WALTER SPECIALTY CO., 1217 N. Paulina St, Dept 57, Chicago, III. Mi prodava- ^r^ef krarat I I_ I H eeto pefja. %B V t* očiščeno ln oskubljeno. Vzore« pošljemo ni zahtevo. Pošiljamo I>crj* vsa kr»je Z jem in prebava bo zopel postale redna. ruštva, tri ovci ii pozaiaezaiki, ksdai potreM-lili vrtts"*«kovine, rtmlte s« vel* ca min-■Uake ilthiH* a Amsclki jete 44AMERIŠKA DOMOVINA" •UT It Oak Ave, ClevelaaA «. tamtOinMeeatev. Pri nas ste sjgnml, ds dobite laka Ittne ^ttoTigS. mak kol drugje ter lote* K. Za srečo! Spisal FR. MALOGRAJSKL A. C. ALLYN & CO ■ 11 W. MONROE ST., CHICAGO, IU. Established 1857 Važno, pametno in NOV NASELNIŠKI ZAKON. Po novem naselniškem zakonu so'gotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa imajo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugačno od prejftnjega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrne na me-ne za pojasnila in potrebne spise. Rojaki v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečer ln ob nedeljah pa na domu, 208 — 57th St. ANTON ZBAlNlfc, Java! « BAKEWELL BLDG. (Nasproti sadni)«) PITTSBURGH, P^. w (Nadaljevanje) O vojaškem redu pri teh lju- zilijanskimi razcapanci. deh ni bilo ne duha, ne sluha, nisem neumen in nisem."' in na sovražni strani v tem ozi- J "A torej si jo tudi ti popihal ru ni bilo nič bolje. Tudi tam v stran od tam, kjer so se meso bili skupaj sami pritepenci, šarili?" se zasmeje France, a neko prednost so vendarle ''Kajpak, da sem jo. I kako imele te čete pred vladnimi.' Bili so podžgani po ognjevitih pa si prišel ti k onim?" "Kako? Ravnq tako, kakor besedah svojega vodnika, ki jih tj k nasprotnikom. Eni so zaje v enomer navduševal ter jim jeli tebe, drugi pa mene. govoril na srce, naj se borijo hrabro zoper ono vlado, ki je pokazala svojo nesposobnost s tem, da so se za njenega časa bolj in bolj širile razuzdanost, popačenost in gospodarski pro-padek. Ti ljudje, na ta način "Ha-ha-ha, to je bilo nekaj, kaj? Kaj človek vsega ne doživi? Ali so dali tebi kaj denarja V* "So, štiriinpetdeset milreisav. To je plača za štirinajst dni. Petdeset jih imam še, štiri sem razvneti, so se borili za neko porabil ta dva dni." • • načelo, dočim vladnih čet ni vo-' "No, jaz imam pa petinštiri-dila v boj nikaka enotna misel, i deset milreisov. Tudi mene so Zato so se borili oni z nekako plačali za štirinajst dni, a mis-vnemo in navdušenjem, ti pa s lim, da je denar pošteno zaslu-popolno ravnodušnostjo in le v žen že zdaj, kajti izpostavljati toliko, kolikor je šlo vsakemu J se taki nevarnosti, to ni kar si za lastno kožo. bodi. Ce človek ni prisiljen, ne Posledice tega so se pokazale gre za noben denar v vojsko." kmalu tudi pri tem spopadu.: "Jaz tudi mislim, da ne," pri-Vladne čete so se začele umi- pomni France. "Denar pridr-kati ter iskati zavetišča v go- živa z lahko vestjo. Sicer pa ščavi; toda nasprotniki so pro- i jaz tudi ne vem, komu bi ga vr-dirali srdito za njimi. Razstoj nil. Naš general je padel, dru-med obema vojskama je posta- gi so pa pobegnili." jal manjši in manjši. Strel pu- i "Lepi ljudje ste bili ondi šek je pojemal, in pričel se je vkup," reče Blaž. "Jaz mislim, boj z bajoneti in meči. Zdaj j da bi vas bil jaz sam pregnal seveda, ko je moral vsak pose- vse, kolikor vas je bilo, če bi se bej braniti sam sebe, so začeli vas bil lotil. Samo malo potep-postajati tudi vladni boritelji tati je bilo treba z nogami, pa srditejši, a bilo je že prepozno.; bi bili pokazali pete in hrbet." Ustaške čete so zmagovale na, "No, le nikar se ne bahaj," vseh straneh, in ko je celo poveljnik vladne vojske, general Moreira, padel smrtno ranjen, so se začeli vladni bojevniki razgubljati. Tu je pobegnil eden oddelek, tam zopet ^Irugi, in kmalu se ni moglo gevoriti več o vladni vojski. France se je bil precej,, ko je bil dospel v gozd, umaknil z mesta, kjer je divjal boj. "Le dajte se sami, če hočete," odvrne France. "Tudi na vaši shrani ni bilo videti nič poštenega." , "Ne, ne," potrdi Blaž. "Smo pa mi pri nas doma na Kranjskem £e vse drugi ljudje, mar ni rea?" "No, jaz tudi mislim. Toda, kaj začneva zdaj?"' "Le molči," pripomni Blaž. "Denarja imava zdaj za sik), in to je gla«na stvar. Jaz sem In mahnil jo je lepo paoti strani, kjer se mu po njegovem mnenju ni bilo treba bati nobene nevarnosti. Že je mislil, da je popolnoma na varnem, ko zašum! v grmu pred njim, in precej na to vidi, kako se je dvignilo puškno kopito nad njegovo glavo. Obenem pa začuje glas: "To je vendar enkrat en človek, ki je vreden, da ga ubijem, saj drugo je bila itak sama golazen r France pogleda svojega nasprotnika nekoliko natančneje in vzklikne, glasno smejoč se: "He-ha, Blaž, ti sir' Blaž pa se ni zmenil čisto nič za ta pozdrav, ampak je vihtel še dalje čisto resno svojo puško nad Francetovo glavo, rekoč: "Ti si zdaj moj sovražnik, in po tebi bo Obljubil sem, da ubijem vsakega, ki bi bil zoper nas, in ti si bil pri mojih nasprotnikih. "Beži no, beži," reče France in se začne umikati. Blaž pa je le pritiskal za njim. Bila se ga je lotila neka razposajenost, menda iz samega veselja, da se je stvar iztekla tako po sreči. "Ali nisi neumen, ali kaj ti je?" reče France, ki se je bil začel res že bati; da je Blaž ob pamet. "Nič. Brani se, če se hočeš, če ne, te pobijem takoj," odvrne Blaž. "No, če se hočeš na vsak način, se pa dajva," vzklikne France smeje se ter vzdigne tueli sam puško kvišku.. Butnila šta na vso moč s pušknimi kopiti skupaj, tako da so se jima obema pretresle roke. "Tako, zdaj pa mir," reče "Zdaj sem se prepričal, se znal vojskovati tudi ti, se hotel, pa se menda nisi jaz ne. . Kaj se i temi je rekel, "jaz ne vem, zakaj bi vse natanko pozvedel, kako in se!" kaj. Moraš pomisliti, da nisva kdo ve kako daleč strani od Ba-hije, to je od mesta, kjer se je bila ustavila ladija z nami sem grede. O j, mčni se zdi, kakor da sva že doma. Malo treba potrpeti še, da se ta vojska raz-vleče, potem pa greva naprej. Ti, ki so' zmagali, bodo gotovo preganjali premag|ne, in tako bova imela kmalu prosto pot." In res se je zgodilo, kakor je domneval Blaž. Ustaške čete so izkušale zmago izkoristiti in so krepko pritiskale za bežečo vladno vojsko, tako da je bilo na kraju, kjer so se pred kratkim borili, kmalu vse tiho in mrtvo, in Blaž in France sta se brez strahu lahko podala iz svojega zavetišča. • • • • Bilo je kakih deset dni po tistem zjutraj. Blaž se je bil ravnokar prebudil iz spanja. Ko se ozre proti Francetu, in ko vidi, da ta tudi že čuje, ga vpraša: "No, kaj praviš ti k tertiu, da sva zdaj v Bahiji?" "Boga hvalim, da je tako," odvrne France. "In kako si spal?" vpraša zopet Blaž. '"Tako dobro, da ti ne morem povedatj. Jaz se počutim sploh tako izvrstno, kakor morda še nikdar ne v svojem življenja." "To pride odtod," pripomni Blaž, "ker se ti je godilo toliko časa slabo, pa se ti je obrnilo na bolje. Ce se godi človeku zmeraj dobro, ne ču|i tega. Slabo in dobro se mora menjati, potem ve človek, kaj je dobro." "Menda res," pritrdi France. "Kaj sera vedel jaz prej, kaj je prostost? • A zdaj, ko sem bil toliko časa takorekoč priklenjen, zdaj se mi zdi presneto "Meni že. Samo če bi imel človek še peroti. To bi zletel jaz zdaj pod nebo, potem pa naprej, naprej . . ." "O vem," se zasmeje Blaž. "Najprej pod nebo, potem pa tja daleč pa strani noter do kraja, kjer sedi pri oknu in šiva, pa toči morda solze — Gri-lova Lojzika. . ." "Eh, da," vzdihne France. "Lepo bi bilo, če bi šlo to tako; a kaj hočemo, ko jia ne gre. Se nekaj časa bo preteklo, kaj, predno bova doma?" "O še, še. * V tem imaš prav. Na pot se še'ne moreva podati, za to imava premalo denarja." "Pa kaj misliš storiti zdaj, Blaž?" "Kaj mislim storiti? To vem zdaj še ravno tako malo kakor ti. ^Menim pa, da bi bilo najbolje ogledati si pred vsem nekoliko mesto. Zadosti dolgo sva se klatila po puščavah, zato se nama bo prileglo, če stopiva malo med ljudi." Oblečeta se nato in odpravita venkaj. Mesto Bahija, ki ima 300,000 prebivalcev, med katerimi je kaka šestinka belih, pet šestink pa mulatov in črncev, leži ob obronku velike gprske planote na vzhodnem obrežju zatoka "Vseh svetnikov." *V ta zatok se izliva več dokaj mogočnih rek. Pogled z morja na mesto je jako krasen. Isto se deli v sppdnje in gornje mesto. Spodnje mesto obstoji iz ene same dolge, od severa proti jugu razprostirajoče se ceste. V tem delu mesta se nkhajajo največje prodajalnice in največje shrambe za razno amerikansko in evropsko blago ter razna druga znamenita poslopja, zlasti tudi dve cerkvi, katerih ena je zglajena iz samih štirivogla-tih, iz Evrope črez morje pripeljanih kamenov. Zgornje mesto ima jako velike in lepe ceste, visoke kameni-te hiSe in kakih trideset cerkva, izmed katerih je najlepša jezuitska. ki je zdaj obehetH stolna cerkev. Blaž in Fiaiiee sta hodila počasi od ulice do ulice ter pazno motrila vse, kar jima je stopalo pred oči. Vedla sta se kakor nekdaj v Bremenu in postajala povsod, kjer ju je kaj zanimalo, ne meneč se mnogo za to, je li komu prav ali ne. Pri tem sta izrekala kar na glas svojo sodbo >o vsem, kar sta videla, in zdelo se jima je tem manj potrebno, govoriti po tihem, ker sta mislila, da ju itak nihče ne razume. Tako sta prišla počasi iz zgornjega v spodnji del mesta. Pri neki prodajalnici, v kateri so bile izložene posebno lepe stvari, se ustavita ter opozarjata drug drugega, s prstom ka-žoč na to in ono reč. Pri tem hiti ne zapazita, da se je vstopil poleg njiju človek, ki je hodil že nekaj časa za njima ter vlekel na ušesa njune. besedi. Hkrati ju nagovori, sicer ne po slovensko, vendar tako, da sta ga lahko razumela, kajti bil je Slovak. Revež je bil sam in ni nikogar imel, s komer bi bil govoril, zato pa je#izkuŠal se pridružiti Blažu in Francetu, katera je mimogrede slišal govoriti v jeziku, ki se mu je zdel v teh tujih' krajih popolnoma domač, in čigar prijetni glasovi so ga navdali takoj z veseljem. Blaž in France se vsled njegovega ogovora v prvem trenutku skoro prestrašita, tem bolj, ker sta videla popolnoma tujega človeka pred sabo. Toda kmalu se tudi njima omehča srce, ko čujeta govorico slovansko. Nekaj besed, ki so jih iz-pregovorili med sabo, je zado-stpvalo, da ao postali dobri prijatelji. Hodili so odslej skupaj in vedli se drug proti drugemu, kakor bi se bili poznali že od faekdaj.. Ko so se bili naveličali hoje, so Sli tudi skupaj pokrepčavat se. "Kaj? Zdaj nama Ptičku, če se mu prijetno, da se smem £ibt£i, Na vpraŠanje, kam je oafne-kakor mi je ljubo in drago/* njen, odgovori v Sv. Pavel konzula, pri katerem da gre avstrijskega W rad zvedel, kje so njegovi rojaki, s katerimi se je bil pripeljal v Brazilijo, pa se je bil ločil od njih in bi se jim zdaj zopet rad pridružil. "France, kaj takega bi kazalo storiti tudi nama," reče Blaž. "Domu s tem denarjem ne moreva, ki ga imava, do tja se morda pa lahkb pripeljeva. Najina tovarišija se je odpeljala tudi tja proti oni strani. Najbolje je, da Izkušava priti do njih. Jaz mislim, da so naleteli oni bolje nego midva, in lahko nam bodo pripomogli do zaslužka." "Samo če bo konzul vedel za nje," pripomni France. "Cč ne ve, bo pa poavedoval," reče Slovak. "In če jih ne najdeta, ostanemo pa mi skupaj. Dela in zaslužka že dobimo. Ako vama primanjka denarja za vožnjo, pojnorem vama jaz lahko s kakim manjšim zneskom. Meni se doslej ravno ni godilo slabo, toda bil sem sem in več nisem mogel strpetj. Zato sem se odpravil na pot, da poiščem svoje znance." "Kar pojdiva še midva," reče Blaž. "No, dobro, le pojdiva," pritrdi France. "Saj se tudi spodobi, da malo pozvedujeva, kje so oni." In tako so se podali že drugi dan i>o tem pogovoru na ladijo ter odpluli proti Sv. Pavlu. Dospeli so brez vsakega zadržka tjakaj. Tudi so po kratkem popraševanju zvedeli, kje prebiva avstrijski konzul. Bilo je okoli enajste ure pred-poldnem, ko se podajo v njegovo stanovanje^ Ko stopijo v predsobo, veli jim sluga, ki je stal pri vratih, da naj počakajo. Čakalo je v predsobi tudi že precej drugih ljudi. .Blaž in France se vsedeta ter začneta ugibati, kak uspeh bodo imele te njune stopinje. tJtopljena v svoje pomenke, se nista brigala dosti za druge, ki ,so sedeli krog njiju. Hkrajbi pa castane-jo Francetu oči aa nekom, ki je sedel njemu, nasproti ter dremal ali bolje rečeno spal, kajti sem ter tja je prav, pošteno zasmrčal. "Ti, glej no, glej," reče Blaž, ali ni oni tam-le grozno podobe Goričevskemu Tončku?" Blaž se ozre proti oni strani, kamor mu je bil pokazal France, pomolči nekoliko, potem pa reče: , "Ravno tako mu je podoben, kakor si podoben ti sam sebi. Njegovo harmoniko tam na klopi ob njegovi strani poglej, če njega ne poznaš." "I kaj pa dela ta tukaj?" vzklikne France, čudeč se, ter se dvigne, da bi skočil k njemu. Blaž ga pa potegne za roko nazaj, rekoč: "Pusti ga, naj spi. Pa še o-nega tam poleg njega, ki tudi dremlje, si poglej malo natančneje. Saj ga moraš tudi poznati . . ." "I .. i ... to je pa fcuka, tvoj svak, če se ne motim!" "Kaj se boš motil. Njegovo bisago poglej, pa boš vedel, pri čem si. Ali ne vidiš, da visi dreta iz nje, in meni se zdi, da notri sem po smoli smrdi." "Pa res, ravno tisto bisago ima se, ha-ha-ha," se zasmeje France. "Samo še malo bolj zakrpana je, nego je bila." j "No, pa svaka boš saj pozdravil, ali ne?" vpraša France. "Ga bom že. Mudi se nič ne, kajti uiti nama zdaj ne moreta." "Pravzaprav sva midva zdaj že dosegla to, po kar sva prišla sem," reče France. "Luka in Tonček nama bosta že' vedela povedati, kje so še drugi." "Jaz mislim vsaj,'V pristavi Blaž. "Nemara da nama še h konzulu ne bo treba iti. To pot sva enkrat zadela, da nisva mogla bolje." "Jaz ne strpim nič več," reče France. "Radoveden sem tako, kako in kaj je z drugimi, da ju grem budit." Dalj« sledi. PRI VSAKI PRILIKI pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obr*. ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, Id mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. KL J. smo jih MI prodali v popolno zadovolljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. DUM ▼ ZALOGI ti NAD PRAVE LTOASOVE HARMONIKE tri in štiri-vrstne, dva, tri Ia štirikrat, nemško ia kranfrkn uglašene kakor tudi kromatične in pa kov&eke. Harmonik« ao najboljšega dela ia epreail)«a« « zaporo aa zapreti. Imam v zalogi tudi le rabi Jone harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah. Imam v zalogi tudi STAROKRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1J0 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $125 s poitr.ino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah. ALOJ3 SKULJ, tU Eprilna PU BMokba. H. T. ZASTAVE, BANDERA, REGA LI JE ia sla te znake za druitva ter član« K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1107 S. Hamlin Av*. Cbtearo. M če Vam je treba poslali denar v staro domovino bo-djai v Dolarjih, Dinarjih ali Lirah, % te potrebujete nasvete za potovanje v domovino in _yhazaj v Ameriki, če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, ulo-žiti ali dvigniti denar, ali , ^ če se odločite Vfiše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas'bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje poslužili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete da se zamorete v v!& htakih prilikah zaupno obrniti na Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt SL New York, N. Y. Zadnja leta smo mi razposlali grozdje našim rojakom na vse strani Združenih držav. Vsak odjcmalec ali naročnik je bil t našim blagom in z našo postrežbo popolnoma zadovoljen. Če torej poslujete s staro, sku-šeno in ugledno tvrdko, vam nikdar ne bo žal. Pišite ali brzojavite nam za cene grozdja; doba raz-pošiljatve je sedaj tukaj. Grozdje razpošiljamo samo na debelo. BAKULICH PREDOVICH CO. - . California Fruit Bldg. SACRAMENTO, CALIF. Premoienje te banke znaša $12.000.000.00 "MISLITE NAPREJ. Amable M. Saint-Prix, najstarejši časnikar na Francoskem, je nedavno tega umrl v 104 letu svoje starosti. Se ne en mesec pred svojim 103 rojstnim dnem je pisal svoje zadnje redne članke. Ce hočete ostati mladi, potem kar mislite naprej. Kedar ljudje nimajo ničesar več, za kar hi živeli, začno hitro' iti nazaj. Tistim, kij vedno mislijo in imajo dobro voljo, gori . življenska luč do zadnjega. Seveda skrbi, strah in želodčni neredi kmalu izrabijo človeški stroj, toda za te slučaje je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljša pomoč. To izvrstfto zdravilo izčisti želodec in čreva in jih ohrani čista, zagotavlja zdrav spanec, bistri duha in vas ohrani v dobrem stanju. "Od tistega dne, ko sem začel jemati Trinerjevo zdravilno grenko vino, se počutim boljši in močnejši vsako leto," tako nam je pisal Mr. Charles Dvorak iž Wichita, Kans. r— Jesen se bliža. Tisti, ki se boji, da s prihodom hladne sezone pridejo tudi neznosne bolečine, revmatizma ali nevral-gije, naj vedo, da daje Trinerjev liniment hitro odpomoč v takih slučajih. Co vam lekarnar ali trgovec ne more postre-či, pišite na Joseph Triner Com-pany, Chicago, 111. (Advertis.) CUNARD Jugoslovani. Vi gredo > stari kraj na obiKk ta mapi kot lete. ae lahko vrnejo v Ameriko bre« orira na kvoto V JUGOSLAVIJO v oirm in pol dneva, vsako .sredo, trije ekspresni parniki BERENGARIA. AQUITANIA MAURETANIA (preko Cbcrbourga.) AKO mislite dovesti vaio druiino U JUCOSLAVU«. pobrigajte ae aa potovanje takoj. Nai urad. v Jugoslaviji vam f>