Vse spise, v oceno poslane Imjige itd. je pošiljati na «redništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na apravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-Mjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Itnine. Rokopisov ne vra-famo. Telefon uredn. 313.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko potitiiko glasilo UJU. - Povertaniitvo Liubllana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem, 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Stanovske organizacije in politične stranke.
Zmaga stanovske smeri v naši organi» zaeiji nad strankarsko orientacijo je bila zgolj vprašanje naše politične zrelosti in nič drugega.
Večina slovenskega učiteljstva je pre« izkušnjo častno prestala. Na izvršenem dejstvu ne more nič izpremeniti otročje« zlobno prizadevanje, predočiti javnosti ta pokret kot delo dvojice, trojice tovarišev, ki baje zasledujejo svoje osebne, prikrite namene.
Prej ali slej se vrnejo tudi oni tova« riši v naše vrste, ki so izstopili iz organi« zacije, ker so tradicije v njih zmagale r.ad politično uvidevnostjo — vrnejo se, ko spo« znajo, da nam osebnosti in neplodna pre« rekanja samo škodujejo.
Organizacija danes brani vse učiteljstvo.
Osamosvojitev organizacije od stran« karskih vplivov je imela mogoče videz, da je naperjena proti eni sami stranki, kdor pa je objektiven dovolj, da očitnih dejstev ne taji, mora danes priznati, da ni tako, da danes organizacija uspešneje ščiti baš nasprotnike našega pokreta, kot bi to mo« gla pod starim vodstvom. Lep piimer so ravno sreski šolski nadzorniki, protivniki deklaracije, katerih marsikateri bi že odle« tel, če bi ga organizacija ne ščitila in za« htevala službene ugotovitve krivde pred odstranitvijo.
Sindikalizacija stanovske organizacije.
Govorimo sicer o sindikalizaciji sta« novske organizacije, to pa seve ue v tej smeri, da bi si osvajali kako revolucionar« no sindikalistično teorijo, ki negira parla« mentarizem in moderno demokracijo ter je v svojem bistvu anacionalna, ampak v tem smislu, da se kot stan zavedamo svojih skupnih interesov in jih skupno zastopamo, da se zavedamo, kaj nas od drugih stanov in interesnih skupin loči, kaj nas z njimi druži, da se zavedamo svojega pomena in svoje politične moči, in se ne pustimo pod stanovsko firmo od političnih strank več drug proti drugemu izigravati.
Stališče do naroda.
Dobro se zavedamo, kako kompliciran organizem je narod, kako silno prepleteni so interesi raznih njegovih skupin, plasti, razredov in da vsak stanovski član kot svoboden državljan lahko pripada hirati različnim interesnim krogom. Nemogoče je, da bi stanovska organizacija zajela in za« dovoljevala vsa duhovna in druga strem« ljenja svojih članov. Ako bi hoteii v sta« novski organizaciji gojiti neko ekskhizivno stanovstvo, ki bi nas v vsakem oziru hotelo izločiti iz narodovega javnega, političnega, kulturnega življenja kot samosvoj, lasten korpus, bi zabredli v isto enostranost, kot jo uganja politični strankar, ki pozna sa« mo partijo, se druži samo s političnimi so« mišljeniki in duhovno izživlja v tesnem okvirju strankine ideologije.
LISTEK.
ZMAGO BREGANT:
Šola bodočnosti in pot k njej.
(Dalje.)
B. Poglejmo drugo strujo. Pouk ročne spretnosti! Scherer: Werkunterricht, Roß« ger: Techniken, Löffler und Lindermann: Handfertigkeitsunterricht ter oni del naše« ga učnega načrta za »ručni rad«, ki je pred« pisan za I. in II. razred.
Zaradi splošnega odklonilnega stališča učiteljstva 'proti rakotvornemu < pouku in zaradi neuspehov' so propagatorji roko« tvornega pouka revidirali svoje prvotne nazore. Glavni zastopnik je Scherer, šol« ski svetnik v Büdingu s knjigo »Arbeits« schule und Werkunterricht«. Ta zahteva, da naj dečki (deklice) delajo brez po« sebnega orodja (razen noža in škarij) in ne v šolskih delavnicah, pač pa v p o s e b« nih za to določenih urah. On je tudi s psihološkega, pedagoškega in socialnega stališča utemeljeval njegovo upeljavo. Po« dobno se danes zagovarja naš »ručni rad«.
Drugi propagator Denzer iz Worm« sa s svojo knjigo »Schaffen und Lernen« že mnogo bolj globoko posega s svojo ročno spretnostjo v ostali pouk. Alfa in omega teh propagatorjev je meto« dično postopanje od lažjega k težjemu, da si pridobe dečki čim večjo ročno spre t« nost; a ne da se poglablja, olajšava, raz«
Stališče do političnih strank.
Kot stanovska organizacija računamo s političnimi strankami kot realnimi politič« nimi silami, obračamo se do njih, sledimo pozorno njihovemu delu, priznavamo njih uspehe, če treba, nastopimo tudi proti njim v obrambo svojih pravic, načelno pa varu« jemo svojo neodvisnost napram vsem po« litičnim strankam.
Ako kdo govori o »depolitizaciji« sta« novske organizacije, potem ima pač v mi« slih le njeno osvoboditev od strankarske odvisnosti in nič več. Stanovske organiza« cije so politično borbene organizacije, ne pa kaka posvetna društva z vlogo pohlev« nega posredovalca.
Uradniška politična stranka.
Tu pa tam slišimo glasove, da bi se naj uradništvo organiziralo v lastni politični stranki, da bi tako uspešneje uveljavilo svoje zahteve. Ne glede na politično res« nost ali neresnost takih načrtov, vidimo v njih priznanje lastne politične nemoči.
Ali ni v uradniških vrstah pretežni del vse inteligence, ali ni inteligenca v vseh strankah vodilni faktor, ali ne bi bilo ža« lostno, ako bi pri volitvah štel samo naš glas, in ne tudi naš vpliv! Ako se kdo stran« karsko opredeli, naj se potem tudi v stran» ki uveljavi, naj stavi svoje zahteve, ako jc ambicijozen, naj skuša priti do vodilnega mesta.
Kar stanu največ škodi, je to, da urad« nik v politični organizaciji misli samo nase, ne pa na ves svoj stan in na zahteve svoje organizacije.
Malokdaj doživljamo, da bi kak urad« nik interpeliral poslanca na političnem shodu, kakšno stališče zavzema napram našim stanovskim zahtevam. Dva tipa sta danes med uradništvom najbolj zastopana: nezadovoljneži, ki vsepovprek zabavljajo, ne da bi imeli poguma izvajati kake radi« kalnejše politične konsekvence, in slepi strankarji, ki nekritično odobravajo vse, kar njih stranka stori in slepo sledijo vod« stvu. Prave politične izobrazbe je malo najti.
Kriza parlamentarizma.
Mnogo je danes ljudi, ki obupujejo nad političnim strankarstvom. Vera v par« lamentarizem in moderno demokracijo peša.
Z vso upravičenostjo lahko govori« mo o krizi parlamentarizma in marsikdo gleda s skrbjo v negotovo bodočnost. V političnem življenju vlada strankarski ab« solutizem. V parlamentu se argumenti opozicije ne uvažujejo. Odločitve padajo v strankarskih klubih. Senčne strani mo« dernega parlamentarizma postajajo vedno očitnejše.
Stranke, kakršnč so danes, smatrajo mnogi samo še kot neko potrebno zlo, ker moderna demokracija nima boljšega nači« na, da bi volja večine našla svoj adekvaten izraz kot politična moč v državi. Stranko
širjuje z delom pridobivanje stvarnega po« uka, oziroma da bi se ustvarjale nove vrednote, kar dela produktivna šola. Loffler, Lindermann v svojem »Mit Mode« lierholz, Schere und Kreide« razvijata svo« je tehnikovanje tudi kot predmet. V pravi delovni šoli pa je organična vez med stvarnim opazovalnim poukom in tehniko« vanjem ali bolje upodabljajočim bblikov« nim poukom tako tesna, da ju ločiti n e moramo in ne smemo. Učitelj, ki po« učuje pouk ročne spretnosti, nima ničesar skupnega z delovno šolo. On lahko kleji, lepi, pili, reže, žaga in vendar je magister iz one Cankarjeve šole. Če učitelj pravi učencu, sedaj izreži to, sedaj ono, sedaj lepi to, sedaj ono, potem ni izraslo to delo iz notranje potrebe, potem ni pro« d u k t i v n o. Treba je z delom izvesti mali problem praktično, treba je, da je manu« elna zaposlenost organični člen vse« splošnega pouka.
Tudi Seinig: »Die redende Hand«, ki je doživela že 9 natisov, spada tu sem in baš v njegovi zadnji izdaji leta 1923. vidimo velik napredek ter tvori nekak prehod v pravo delovno šolo. Tako smo dospeli k 3. struji produktivne ali delovne šole, ki je lahko čista duševna pro« duktivna šola, ali pa ročna duševna produktivna šola. Zadnja je naš cilj.
C. Pedagogi tretje struje obračajo vso svojo pozornost proti pasivnemu za« drževanju otrok pri pouku ter proti izpra« šujoči učni metodi, proti preveliki množini učne tvarine v učnih načrtih.
obvladujejo s svojim aparatom, zlasti s svo« jim tiskom, javno mnenje in ga poljubno lahko spreminjajo. Kdor nima takega stran« karskega aparata na razpolago, ne pride v javnosti do prave besede.
Demokracija postaja fikcija. Svojo živ« Ijensko upravičenost ima le tako dolgo, da zbuja latentne sile v narodu, jih organizira k aktivnemu udejstvovanju, da deluje za koncentracijo narodnih sil in jih usmerja k pozitivnim ciljem — ako tega več ne more, ako stranke samo razkrojevalno vplivajo v narodovem življenju, so zgubile svoj raison d' ettre.
Vsak pravi demokrat, ki odklanja mi« sel na diktaturo v katerikoli obliki, vsak dober patriot, ki želi obvarovati državo pred usodnimi političnimi eksperimenti in pretresljaji, mora zato naravnost pozdrav« ljati vsak pokret v smeri koncentracije poli« tičnih sil v skladu z demokratičnimi načeli, vsako grupacijo političnih sil, ki ustvarja neki regulativ in protiutež kvarnim izrast« kom strankarstva ter utrjuje demokratično piisel v narodu.
V moderni demokraciji bodo dobile pred« vsem stanovske in strokovne organizacije visoko vrednost.
Tak zdrav protiutež razkrojevalnim ten« dencam strankarstva predstavljajo razne in« teresne organizacije, predvsem stanovske in strokovne, ki z drugih kot strankarsko«po«
MIRKO VAUDA:
Pri količkaj izčrpnem proučevanju osnovnošolskega zakona bi morali razpola« gati z drugimi zakoni, n. pr. z zakonom o učiteljski izobrazbi in učiteljiščih, o višji pedagoški šoli, o meščanskih in strokovnih šolah, o srednjih in visokih šolah itd., kajti vse te prosvetne naprave je žal novi projekt šolskega zakona kljub mnogim klicem, za« htevam in potrebam po enotnosti vsega šol« stva v državi zopet gluho prezrl.
Nimamo niti zakona o ureditvi in pod« ročju Glavnega Prosvetnega Saveta, ki na« stopa kot predlagalni činitelj napram vladi oziroma prosvetnemu ministrstvu, in sicer z neverjetno in docela neumestno naglico, koje rezultati so seveda tej naglici primer« ni ter razočarajo zlasti nas Slovence ne« prijetno in koje končni uspeh je, kakor nam kaže usoda vseh sličnih projektov, za« ostajanje takih osnutkov v ministrskih pre« dalih.
Pri razmotrivanju načrta šolskega za« kona nam je lahko na razpolago le: ustava, uradniški zakon, zakon o ustrojstvu voj« ske in mornarice ter pravilnik o pomožnih šolah, šolah za slepo in gluhonemo deco.
Naše kardinalne zahteve glede šplske« ga zakona sploh poskusim izraziti kratko v sledečih treh točkah:
Na vse te nedostatke je opozoril dr. Lay, profesor v Karlsruhe v svoji: Eksperi« mentelle Pädagogik mit besonderer Rück« sieht auf die Erziehung durch die Tat.
V tej knjigi dokazuje svoj didaktični osnovni princip, da anatomija, psihologija, biologija, fiziologija, teorija spoznave, pe« dagoška opazovanja kažejo, da vsak obču« tek, miselnost, čustvovanje, ima" nagon pre« iti v gibanje, ali pa gibanje zadržati. Vsak utis sili po izrazu, skuša gotove mišice in organe spraviti v gibanje. Postoja pa tudi cirkularna medsebojna odvisnost med sen« soričnimi in motoričnimi procesi in pred« stavami. Sensorični procesi odgovarjajo sprejemanju, pasivnosti, snovi, nazoru; mo« torični pa določevanju, aktivnosti, obliki, oblikovanju, konstruiranju, upodabljanju. Med obema stoji produktivna predelava po logičnih, estetičnih, etičnih in verskih vi« dikih.
Tako dospemo do didaktičnega osnov« nega principa: da nazoru mora načelno sle« diti upodabljanje. Nazor in opazovanje pri« rode in človeškega življenja tvorita snov za duševno življenje in za pouk.
Na podlagi tega didaktičnega osnov« nega principa tvori nauk o prirodopisju, prirodoslovju, geografiji, zgodovini, nauk o državljanstvu sprejemajočo, pasivno, senso» rično, nazorno in opazovalno stran pouka torej opazovalni — stvarni pouk. Ta opazovalni stvarni pouk misleče prede« lan, stremi za upodabljanjem. In to je la« hko:
litičnih vidikov zbirajo in organizirajo na. rodove sile — predvsem stanovske, strokov« ne, gospodarske. Kot političen strankar mi je kdo nasprotnik, kot pripadnik druge in« teresne skupine je lahko moj pristaš.
Politik je vedno borben. Njegova gesla razdvajajo narod. Nujno potrebni so drugi faktorji, ki združujejo k skupnemu delu v drugem področju, kar je politika razdvojila.
Koliko narodovih sil bi brez tega šlo v izgubo! Take organizacije so najboljša šola za vzgojo državljanskih čednosti, ki so nam tako silno potrebna, predvsem prave svo« bodomiselnosti duhovne ter politične strpa Ijivosti.
Bodoči politični razvoj more iti, ako hočemo rešiti demokracijo, le v to smer, da pridejo stanovske, strokovne, gospodarske in druge slične organizacije tudi v politič« nem življenju neposredno do veljave, da dobimo polagoma poleg političnega parla« menta kot vrhovnega tudi svoje strokovne parlamente z opredeljenim področjem.
Težko si je predstavljati drugo pot za umen političen razvoj.
Kdor deluje proti politično neodvisnim stanovskim organizacijam, kdor zanaša strankarsko smer in strankarska načela va« njo in cepi stanovske vrste po političnih geslih, deluje naravnost za propast demokra« cije in proti ozdravljenju političnih prilik, on poglablja nasprotstva med narodom ka« kor v zasmeh vsem prizadevanjem po du« hovnem njegovem edinstvu.	R. F.
Kaj zahtevamo od šolskega zakona?
1.	Oblikovno bodi šolski zakon široko« okviren, prožen in vendar jasen, nikakor utesnjen, prepodroben in dvoumen. Le v tem slučaju je upati, da se isti realizira v vseh pokrajinah naše države ter tako pri« pušča iznešenje dopolnilnih podrobnih na» redb po različnih krajevnih in prosvetnih razmerah in potrebah ter s svojo preciz« nostjo izključuje dvoumno razlaganje posa« meznih določb, kar bi enotnost šolstva le razdvojevalo ter oviralo razvoj izobrazbe.
2.	Idejno zahtevamo glede vsega šol« stva centralizacijo, upravno pa čim najširšo decentralizacijo, seveda s popolno ločitvijo šolske uprave od politične.
3.	Naloga šolske zakonodaje je, »oži« votvoriti organizacijo in gojitev kulture na podlagi ideje etične kulturne skupnosti.« Res se naj posamezne vrste šol opredelijo v relativno samostojne sisteme, ki v svo« jem področju lahko delujejo brez vsakih ovir, vendar istočasno stoje v tesni medse« bojni skupni zveznosti. Bila bi naj to torej nekaka enotna šolska ustava, en velik si» stem manjših sistemov, torej prav imeno« vani:
1.	z ročnim delom, oblikovanjem, eks« perimentiranjem;
2.	z dramatiziranjem;
3.	z jezikom;
4.	s pisanjem;
5.	z računanjem;
6.	z risanjem; vse to tvori bolj aktivno, ustvarjajočo, motorično, oblikovno stran pouka. Torej upodabljajoči obli« kovni pouk.
Opazovalni stvarni pouk in upodablja« joči oblikovni pouk morata se po didaktič« nem osnovnem principu vzajemno učinko« vati, da se medsebojno popolnjujeta. To medsebojno ali vzajemno učinkovanje ime» nujemo korelacijo. In tako nastane produk« tiven pouk.
Korelacija povzroča intenzivno poglo« bitev pouka, mnogo hitrejšo apercepcijo učne snovi. Otrok se s tem poukom prisili samostojno razvijati male probleme. Kon« centracija pomeni za učenca zahtevo, da sam išče zveze ter da se sam bolj poglobi v snov, s tem se stopnjuje miselnost otroka. S koncentracijo uka se učitelj zavaruje pro« ti preranemu, otroškemu duhu neprimer« nemu sistemu. Koncentracija pospešuje samodelavnost in delovni princip. Ž njo se nudi otroku potrebno ponovilo, jezikovna spretnost, duševna samostojnost se razvi» jata. Seveda je res, da se sistematična zidava snovi posameznega predmeta s tem razruši, kar pa ni prav. v nobeno škodo otrok osnovne šole.
(Nadaljevanje sledi.)
K novemu projektu novega šolskega
zakona.
(Opombe k poglavju o smotru in učni obveznosti.)
kulturni sistem.
Določila zakona v njegovem okvirju naj podrobno in razmeram prilagodeno ure« de naknadno stopnjema posebni državno» šolski, oblastnošolski, sreskošolski in mor« da celo krajevnošolski uredbeniki z odloču« jočim sodelovanjem državnih, oblastnih in sreskih učiteljskih zbornic.
Prehajam na opombe k I. in II. po» glavju projekta šolskega zakona. V svojem poročilu bom na kratko tudi posamezne člene premotril z ozirom na šolsko zakono« dajo v inozemstvu in s stališča potreb in zahtev našega podeželskega šolstva, vendar kot rečeno, ne podrobno, marveč le na kratko, kajti: 1. je zakon namenjen za vse osnovne šole, podeželske in mestne, 2. je treba zato staviti predloge le k onim dolo« čilom, ki niso umestna ali dovolj prožna, da se pozneje zamorejo izpopolniti z dopol« nilnimf naredbami v korist podeželskega šolstva in učiteljstva.
I. Obče odredbe.
Člen 1.: Ta tvori prerado sporno kost ljudem različnega svetovnega, verskega in političnega naziranja ter se izcimi često v pojmovni boj. Prvi člen našega projekta se mi zdi sicer preobširen ter je obširnejši glede smotra osnovne šole od vseh dosedaj izdanih načrtov šolskega zakona. Ne bo brez zanimanja, če navedem par citatov glede smotra šole v drugih državah.
V	Rusiji (statut enotne — delovne šole v pokrajini Volge z dne 31. maja 1923): »Enotna delovna šola naj otrokom daje pri« liko, prilastiti si znanja in spretnosti, ka« tere so jim za tvorbo njih osebnega, tako tudi njih družabnega življenja potrebne.«
V	Švici (zakon za primarni pouk v kan« tonu Bern z dne 6. maja 1894): »Šola ima namen, podpirati rodbino pri vzgoji otrok.« T. j. uvodni stavek, kateremu slede kratke dopolnitve.
V	Angliji. Tukaj se pušča prosti inici« jativi samoupravnih oblasti dalekoširna pri« lika in svoboda v organiziranju temeljnih misli glede šolstva. Glavni smoter je za« popaden v označbi, ustvariti šolski sistem, ki daje vsem sposobnim priliko izobrazbe, primerne njihovim zmožnostim. Med na« čeli organizacije narodne izobrazbe so šol« ski reformatorji na prvo mesto postavili stavek: »Glavni smoter vzgoje obstoja v tem, človeka usposobiti za življenje, to se pravi, v civilizirani državi: za njegovo me« sto kot člana te države.«
Na Saksonskem: Kratka a jedrnata in popolna se mi zdi tukajšnja definicija smo«
tra narodne šole (prehodni zakon za narod« ne šole z dne 22. julija 1919), namreč: »Na« loga narodne šole je, pospeševati razvoj dece po načrtu s sestavljenimi vajami te« lesnih in duševnih sil v smislu nravstvenega življenskega razvitka ter jih vzgajati k vda« nemu izpolnjevanju dolžnosti v službi skup« nosti.«
Iz navedenih primerov posnamemo:
I.	Smoter narodne šole je v teh državah po« dan v izredni kratkosti, prožnosti, a ven« dar jedrnatosti, ki tako zasigura prosti raz« mah in razvoj šolstva po vseh sodobnih pri« likah. V Nemčiji, kot vidimo iz primera na Saksonskem, celo posamezne dežele raz« polagajo s svojimi lastnimi šolskimi zakoni, katerim tvori tozadevni temelj ustava z dne
II.	avgusta 1919, ki vsebuje precej obširne in številne določbe v šolstvu in prosveti sploh. Za smoter šol pa je merodajen člen 148. drž. ustave: »V vseh šolah je dosegati nravstveno naobrazbo, državljansko zavest, osebno in poklicno spretnost v duhu nem« ške nacije in sprave narodov.« Za smoter vseh naših šol (da se prav razumemo, ne absolutno ravno za besedilo v osnovnošol« skem zakonu!) pa je merodajna in odločil« na »matica« vse zakonodaje, naša sedanja ustava s svojim 16. členom, 4. odstavkom: Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narod« nega edinstva in verske strpljivosti.« Kaj ne, precej sličnosti z gori navedenim ustav« nim členom v Nemčiji! Povsod pa je: za« kon zrcalna slika, dejana v okvir ustave.
Pomudil sem se malo dalje pri izraža« nju smotra šole in vzgoje, kajti to je prvo in najvišje določilo. V njem se precej isti« nito lahko zrcali več ali manj izrazita soci« alnost in demokratičnost namena in uredit« ve šolstva v raznih državah.
Člen I. sedanjega projekta šolskega za« kona je pač obširen, ne naglasa nravstvene vzgoje na pravem, t. j. na prvem mestu. Po poročilu tov. Stanojeviča se je 1. člen ne« koliko spremenil; morda se je med drugim popravilo tudi to.
Členi 2.—7. so skoraj dobesedno enaki z načrtom šolskega zakona iz leta 1925., le, da se je takrat imenovalo samo osnovno šolo, sedaj pa nastopa ime »narodna šola«, torej v širjem pomenu, kar bi odobravali radi zbližanja k naši zahtevi po enotnosti vsega šolstva, a bom v prihodnjih izvajanjih dokazal, da tega odobravanja projekt ni za« služil, kajti iz narodnih šol je razen osnov« nih šol izključil vse ostale vrste šol ter na« mesto napačnega imena »Zakon o narodnih šolah« mora pravilno nositi ime »Zakon o osnovni šoli«.	(Dalje prih.)
RUDOLF HORVAT ml.:
Bodimo dosledno nacionalni in napredni.
V boju, ki se bije med širnim sloven« skim učiteljstvom za in proti novemu poj« movanju stanovske organizačne politike, so se že večkrat čistili pojmi nacionalnost in naprednost. Zdi se mi, da različnim razla« gam ni treba mnogo več dodajati.
Na jasnem smo, da je nacionalen le ti« sti učitelj ali sploh katerikoli član naroda, ki uravnava vse svoje delovanje v javnem in tudi v privatnem življenju dosledno le tako, da je v korist naroda oziroma na« rodne države. Iz tega sledi, da mora vsak nacionalen član naroda mnogokrat žrtvo« vati svoje osebne koristi in ugodnosti sploš« nim narodnim interesom. Opustiti mora to« rej marsikaj, o čemer je prepričan, da ško« duje direktno ali indirektno narodnim in« teresom, čeprav je to njemu prijetno, ko« ristno. Poleg tega se mora vsak, ki hoče biti dosledno nacionalen, ravnati po pesnikovih besedah: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
Da velja to v prvi vrsti za učitelja, ki naj bo vir vseh plemenitih stremljenj v na« rodu, je razumljivo.
Vsak nacionalen učitelj (se« veda tudi drugi) mora biti tudi na« preden.. Ne napreden v današnjem poli« tičnem strankarskem smislu, ampak napre« den v stremljenju poiskati nova in boljša pota vzgoje naroda na vseh poljih njegove« ga življenja. Tako napredni hočemo biti mi! Napredni v dejanju. Vsak dosledno napre« den učitelj mora torej stremeti, da se naj« prej seznanja z vsemi novimi preizkušenimi pojavi, dejstvi, metodami ne le na pedago« škem, ampak tudi socialnem, narodno«go« spodarskem, higijenskem, narodno«prosvet« nem i. dr. poljih. Ko jih bode pripoznal, potem je njegova dolžnost, da jih skuša uveljaviti najprej sam v svojem življenju in delovanju, nato pa tudi v svoji okolici. Le tak učitelj je res napreden!
Naj sedaj takoj pokažem na gibanje, ki je zavzelo v naprednih deželah, kakor v Ameriki, Nemčiji, Danskem, Norveškem, Švedskem itd. velikanske dimenzije. To gi« banje — je protialkoholno gibanje. Opozar« jam le na Ameriko, kjer je prohibicija po« vzročila popolen prevrat in o kateri se izra« žajo največje ameriške in druge svetovne avtoritete na higijenskem, socialnem in na« rodnosgospodarskem polju, da je to prava nekrvava socialna revolucija in največji na« predek Amerike, odkar je odpravila suženj« stvo. Da pretresa to gibanje tudi ostale de« žele, nam kažejo na široko razpletene or« ganizacije, prohibicijska glasovanja, lokalne omejitve, protialkoholni kongresi itd. V prvih vrstah tega gibanja, takoj za zdrav« niki, stoje povsod učitelji!
In kaj pri nas!
Pri nas vlada popolno mrtvilo, da, če ne še celo sovražnost napram temu gibanju. In kar je najbolj žalostno, tudi učiteljstvo stoji popolnoma apatično ob strani. Niti od daleč ne stopa po stopinjah tovarišev tujih narodov. Drugod posebne učiteljske orga« nizacije z lastnimi časopisi, nebrojna peda« goška literatura o tem vprašanju, veliki kon« greši — pri nas popolno mrtvilo.
In vendar bi nas morala že vsakdanja izkušnja učiti, da naravnost siliti, da se osvobodimo apatičnosti napram temu giba« nju! Če hočemo biti res dosledno napredni, moramo stremeti, da se tudi na tem važ« nem polju narodovega življenja seznanjamo z najmodernejšimi dejstvi in metodami, da ustavimo in zajezimo to povodenj, ki izpod« kopuje temelje narodnemu življenju.
Izkušnja nas tudi uči, da je zelo velik vzrok alkoholizma slab zgled in pivske na« vade. Nasprotna izkušnja natančnih pri« merjanj uspehov zpiernostnih in abstinent« skih organizacij pa nam zopet kaže nepri« merno večje uspehe slednjih — uspehe zgleda.
Učitelj, ki je vse to spoznal, ne more oklevati niti trenutka, ampak mora, če je dosledno napreden in nacionalen, stopiti v vrste doslednih borcev za boljšo narodovo bodočnost — v vrste abstinentov. Stopil bode v vrste tistih, ki so opustili nekaj, za njih individualno mogoče neškodljivega in še celo prijetnega, samo zato, ker vedo, da ima ta njihov zgled največji vpliv na oko« lico.
Stopil bode v vrste visoko aktivnih ab« stinentov, ki ne bodo vplivali le s svojim zgledom, ampak iskali, zbirali, preizkušali različna sredstva, da odvrnejo od naroda to strašno razdejanje.
Ker pa dandanes vemo, da ne premore v današnji družbi posameznik mnogo, am« pak da doseže velike smotre lahko le smo« trena, krepka organizacija, zato je dolžan vsak, ki je vse to spoznal, organizirati se.
Zato pozivam vas vse, dosledno na« predne in nacionalne učitelje, da se ogla« site, da preštejemo in pregledamo naše vr« ste. Oglasite se vi vsi, ki ste že očistili svoje duše ali pa, ki čutite v sebi moč, odvreči od sebe nesrečno navado, ki zavaja narod v propast. Oglasite, da se uvrstimo v jurišno četo, ki bode nosila prapor treznosti in boljšega, bogatejšega življenja pred vsemi!
Vse tovariše(ice), ki so že abstinenti ali ki imajo voljo in moč postati, prosim, da pošljejo svoje nasvete glede organizacije ali pa naj vsaj kratko javijo, da so absti« nenti. Letos pozivam že tretjič in upam, da sedaj ne brez uspeha. Torej naprej! Rudolf Horvat, učitelj, Škofja Loka.
Srednješolski vestnik.
—sr Pouk v neobligatnih predmetih. Na
ministrstvo prosvete je šel predlog, da bi se uvedli v srednje šole kot neobligatni pred« meti francoščina, italijanščina, opisna ge« ometrija, risanje, ruščina in orkestralne va« je, a tega ministrstvo iz razloga varčevanja ni odobrilo.
—sr Privatni pouk na srednjih šolah. Ker so nekatere srednje šole zaprosile, da bi smeli profesorji ustanoviti kurze za po« samezne predmete, kot nemščino itd., je mi« nistrstvo prosvete tozadevno prošnjo odbi« lo, ker se tak pouk po ministrski odredbi P. br. 2234 od 20. avgusta 1926 ne more odobriti.
—sr Nemščina kot neobvezen predmet. Na II. in III. državni realni gimnaziji ter na državni realki y Ljubljani, na državnih re« alnih gimnazijah v Kočevju, Kranju in No« vem mestu se uvede neobligatni pouk nem« ščine v nižjih razredih po starem učnem načrtu.
—sr. Zborno petje se sme po odredbi ministrstva prosvete uvesti v vseh srednjih šolah ljubljanske oblasti kot fakultativno obligaten predmet.
—sr Stenografija kot obligaten predmet se uvede na II. in III. realni gimnaziji v Ljubljani.
—sr Nagrajenje prekomernih ur. Mini« strstvo prosvete je z razpisom S. N. br. 18.985, dne 29. decembra 1926 odločilo: 1. Ako ima za naučne ure izprašani učitelj, ki poučuje tudi veščinske ure preko maksima učne obveznosti, potem se morejo vzeti naj« prej veščinske ure za honorarne, ki so na« grajene kot take po 10, odnosno 14 Din, in šele ko so te izčrpane, se vzamejo še ure na« učnih predmetov z nagrado po členu 4. Pravilnika S. N. br. 1401.
—sr Orglanje in vodstvo petja pri služ« bi božji se računa nastavnikom srednjih šol po odločbi ministrstva kot 1 tedenska ura.
—sr Jos. Wester: Kriza naše srednje šole. Cena 12 Din, s poštnino 14 Din. Naša srednja šola preživlja po dosedanjih refor« mah težko krizo. Bliža se usodni čas, ko bo narodna skupščina razpravljala o načrtu srednješolskega, kakor tudi drugih šolskih zakonov. Kakršni bodo ti zakoni, tako bo vse naše šolstvo osnotano; kakršna pa bo srednja šola, tak bo ves narodni inteligenčni naraščaj, taka bo bodočnost naroda! Namen brošure, ki jo je spisal šolnik z 28«letno šol« sko in upravno prakso, je, da se v tem kri« tičnem času opozore merodajni činitelji na važnost šolske reforme in se pouči o tem vsa javnost.
Splošne vesti.
—	Stanovska misel in zavest prodira med učiteljstvom. Pred pokrajinsko skup« ščino je bilo pet okrajnih društev proti de« klaraciji, in to: Radovljica, Šmarje«Rogatec, Konjice, Novo mesto in Brežice«Sevnica. Po pokrajinski skupščini se je položaj znat« no izboljšal. Novomeško društvo se je po« polnoma preokrenilo in se izreklo za strogo stanovske smernice, ki so bile sprejete na pokrajinski skupščini. Brežiško«sevniško društvo je odobrilo sklep delegacije in je izreklo zaupnico sedanjemu ožjemu sosve« tu, oziroma poverjeništvu. Kozjansko dru« štvo se je izreklo za legalno opozicijo. Član« stvo radovljiškega društva in šmarsko«ro« gaškega društva si pa ustanovi v predstoje« čih tednih sreska društva UJU, ker se v ve« likem številu ne strinja z izstopom iz UJU. Pri ostalih 27 društvih je močno padlo šte« vilo onih, ki so pred pokrajinsko skupščino imeli bodisi iz osebnih ali drugih ozirov še predsodke do novih smernic naše stanovske politike, v večini društev je pa popolnoma izginilo.
—	Sodba srbskega učiteljstva o pro« jektu šolskega zakona. Šumadijsko učitelj« sko društvo misli o dr. Čajkovčevem osnut« ku šolskega zakona, da zastopa popolnoma pravilno stališče glede naloge šole, šolske do« be, a glede vzdrževanja šol, da je konser« vativen. Za ustvaritev delovne šole in na« kup šolskih vrtov ne predvideva nikakih ma« terialnih sredstev. Za učiteljstvo se sicer zavzema, zahteva vestno delo, a kazni in drakonske odredbe niso na mestu. Položaj šolskih nadzornikov je ravno isti kot do« sedaj, le materialno se je nekoliko izboljšal.
—	Komisiji za spremembo in spopolni« tev uradniškega zakona je poslal Izvršni od« bor UJU poleg drugih tudi sledeče želje in zahteve učiteljstva: 1. Člen 139. zakona naj se glasi: Učitelji(ce) osnovnih šol in držav« ne otroške vrtnarice imajo pravico na polno penzijo po 32 letih službovanja s 15% do« datkom osnovne in položajne plače. 2. Uči« telji(ce) in otroške vrtnarice imajo pravico na osebno pokojnino po 10 službenih letih. 3. Otroci državnih uradnikov in učiteljev(ic) imajo pravico do rodbinske penzije, in si« cer moški do polnoletnosti, a ženske do po« roke. 4. V slučaju smrti učitelja(ice) (pred 10 službenimi leti) imajo rodbinski člani pra« vico do pokojnine po 5 letih. 5. Člen 153. naj se glasi: Na rodbinsko pokojnino (oseb« no in materinsko) imajo otroci drž. usluž« bencev, kjer sta bila oče in mati v državni službi, v obeh slučajih pravico. 6. V členu 151. zakona naj se spremeni prvo alinejo, ki naj se glasi: »Vdove imajo pravico do po« kojnine takoj po zakonito izvršeni poroki. 7. Poročenim učiteljicam in uradnicam naj se priznajo v vsem iste pravice do plače kot
učitelju (uradniku), po principu iste dolžno« sti — iste pravice.
—	Seje širjega sosveta v Celju dne 2. februarja t. 1. se morajo udeležiti vsi pred« sedniki okrajnih društev, drugače morajo poslati svoje namestnike. K seji naj prine« sejo s seboj tudi predloge za sejo pover« jenikov UJU v Sarajevu, katere dnevni red smo priobčili v zadnji številki.
—	Šmarsko=rogaško učiteljsko društvo je sporočilo poverjeništvu: 1. da prekinja zveze s poverjeništvom UJU; 2. odločno izjavlja, da ostane v UJU in plača člana« rino; 3. da vstopa v Zvezo okrajnih uči« teljskih društev »Edinstvo«; 4. naj se usta« vijo članom listi. — Poverjeništvo je želji ugodilo, a ker so po pravilih učitelji in uči« teljice člani UJU lahko le potom okrajnih društev, okrajna društva pa so po pravilih člani UJU lahko le potom svojega pristoj« nega poverjeništva, ne smatra pov. UJU Šmarsko « rogaškega učiteljskega društva več za člana UJU. V zmislu deklaracije tudi noben član pov. UJU ne sme biti član dveh, stanovsko politiških organizacij. Z ozirom na to se vrši dne 1. februarja t. 1. ustanovni občni zbor »Sreskega društva UJU za Šmarje«Rogatec«.
• — Svoje dni je delaven učitelj dobival pohvale za predavanja pri okrajnih učitelj« skih konferencah, za vzorno delo na šol« skem vrtu itd. ali vsaj pohvalo, ko je šel v pokoj. Danes ga potisnejo v penzijo. go« nijo iz šole, dasi mnogi ne ve, kam bi po« ložil svojo trudno glavo. Po večini šolske oblasti pohvale ne poznajo več, pač pa so z grajo kaj radodarne. Naročila so pod osebno odgovornostjo (včasih celo »mate« rijalno«, zato ker delaš »kuluk«, op. pis.), ob neizvršitvi se grozi z disciplinskim po« stopanjem itd. S «takim uradovanjem se ne zbuja ljubezni do dela. Opravlja se delo, a z nevoljo, vse službovanje je grenak ke« lih bridkosti. Rad bi šel v pokoj, pa nimam strehe, živ ne morem v grob, a tudi nisem sam, imam družino. — Nazaj k stalnosti službe, to je v interesu vsega šolstva, meh« ke značaje nasilje uničuje; nazaj k pohvali kot plačilu za vestno delo. Naj bo razloček med vestnimi, vnetimi učitelji in manj skrbnimi, tako čitamo v zadnjem »Popot« niku«. — To je gola, čista resnica! Kaj in kje je vzrok temu zloglasnemu stanju? Me« nim, da v tem, da oblastni šolski nadzor« niki in prosvetni šefi premalo ali pa prav nič ne upoštevajo v prosvetnih, šolskih in učiteljskih vprašanjih sreskih šolskih nad« zornikov. Ravno oni, ki imajo neposredni stik s šolo in učiteljstvom in so vsled tega najbolj informirani o vseh dnevnih vpraša« njih, ravno oni se od oblastne šolske inšti« tucije prezirajo. Če prideš danes k sreske« mu šolskemu nadzorniku vprašat za svet ali poročat o kaki nujni zadevi, tak d6biš za nasvet in odgovor večinoma: »Ne vem! Mi ni nič znano! Potrudite se k oblastne« mu!« Kratko rečeno, sreski šolski nadzor« niki so zdrknili od nekdanjega vzvišenega mesta dol do navadnega pisarja. Temu pri« meren bi bil tudi njihov ugled — če ne bi bili naši tovariši.
—	Žalosten Mdderndorferjev slučaj iz« rablja z očividnim zadovoljstvom »Edin« stvo« ter se prav po »tovariško« veseli, ker ni takoj vidnega uspeha. Za nas je oseba tov. Moderndorferja postranska stvar. Tu gre za načela in pravice učiteljstva, ki se kršijo iz teh ali onih razlogov ravno po tistih faktorjih, kateri so v prvi vrsti po« klicani, da jih čuvajo vedno in povsod. Ravno ta slučaj je še žalosten ostanek prejšnjega za šolo in učiteljstvo toliko kvar« ljivega sistema. Zato se bomo borili dosled« no toliko časa, dokler se ne odpravi ta praksa. — »Edinstvo« pa pozivamo, naj od« krito in jasno pove, kako je posredovalo prejšnje vodstvo poverjeništva v znani za« devi Lešnik ju kake uspehe je tam doseglo svoj čas. — V Moderndorferjevem slučaju se je sedaj oblast skrila za člen 71. čin. za« kona, namesto da bi dokazala krivdo in dala Moderndorferju priliko za zagovor. Žalostno od »Edinstva«, da smeši tak slu« čaj, namesto da bi ga obsojalo. Pač zna« čilno! — Mariborčan.
—	Potni pavšal šolskim nadzornikom se je moral ustaviti, ker ni zadostnega kritja. Vsi na računovodstvu že likvidirani potni računi se ne morejo izplačati, dokler ne bo dovoljen zaprošeni kredit.
—	Učitelji«poslanci v oblastni skup« ščini. V oblastno skupščino mariborske ob« lasti so bili izvoljeni tovariši Viktor Gr« čar, šolski upravitelj v Mariboru in Vinko Moderndorfer, učitelj v Mežici, ki sta kan« didirala na socialistični listi ter tov. Miloš Levstik, šolski upravitelj v pok., ki je kan« didiral na listj, SLS.
—	Kaj zahteva srbsko učiteljstvo glede šol. zakona. Zahteva sreskega učiteljstva Šumadijskega učiteljskega društva v pogledu projekta šolskega zakona. 1. Za učitelj« stvo. a) Splošno in strokovno naobrazbo, ki naj bo boljša od dosedanje; b) polno svobodo kot državljana, človeka in vzgojite« lja; c) polno materialno in pravno sigurnost; č) popolno stalnost službenega mesta; d) pri komisijskem predlaganju prosilcev za razpi« sana mesta, naj se predlaga le enega prosil« ca in ne dveh; e) popolno izenačenje učite« Ijic z učitelji v materialno pravnem in v vsakem drugem oziru; f) popolnoma onemo« gočiti sprejem v učiteljsko službo vsem ne« kvalificiranim, naj so dovršili kakršnokoli drugo šolo. 2. Glede pouka, a) Kore> nito reformo jezikovnega, prirodoznanstve* nega in zgodovinskega pouka; b) popol"0
posvetnost pouku; c) zamena besedne šole v delovno šolo; č) delitev pouka po vsebini za vaške in mestne šole. 3. Glede usta* navijanja, zidanja in v z d r ž e » v a n j a š o 1. a) Država naj zida in vzdr» žuje šole; b) država naj ustanavlja in vzdr« žuje nadaljevalne šole, šolarske in ljudske knjižnice in čitalnice in pa profesionalne in strokovne šole — dokler tega ne nadomesti delovna šola. 4. Za šoloobvezne otroke, a) Ustanavljanje državnih zave* tišč in zabavišč za vse otroke, posebno pa za otroke siromašnih narodnih slojev; b) dr* žava naj nabavlja učne pripomočke za vse otroke brez razlike; c) popolno zaščito otrok pred izrabljanjem za težka dela v to» varnah in drugod in to do konca šolske do» be; č) vzdrževanje sanatorijev za bolne otro« ke in uvedbo stalnega zdravniškega nadzor« stva na vseh šolah.
—	Posebni dodatki za šolske upravitelje in šolske nadzornike. V načrtu zakona o na« rodnih šolah so predvideni posebni dodatki za šolske upravitelje in šolske nadzornike. To pereče vprašanje, ki je aktualno že od dne, ko smo bili prevedeni na dinarske pla» če, bo sedaj končno rešeno z novim šolskim zakonom.
—	Kataster šolskih vrtov in zemljišč na»
merava sestaviti prosvetni oddelek pri vel. županu ljubljanske oblasti. Ker je na mno» gih naših šolah nedoločeno in sporno po» sestno stanje zemljišč in poslopij, bo uvedba zemljiškega in sploh posestnega katastra preprečila mnoge spore, ki izhajajo iz ne» urejenih razmer. Pri izvedbi katastra pa bo treba prav posebno paziti, da bodo vsa šol» ska zemljišča in tudi poslopja prepisana na šolsko občino in se bo pazilo, da se ne do» voli brez pristanka šolskih oblasti nikaka odprodaja ali zamenjava šolskih lastnin, po» sebno takih, ki bi prišle v poštev pri even« tualnem razširjenju starih, odnosno pri zi» danju novih šolskih poslopij.
—	Prva slovenska pomologija. »Sadjar» sko in vrtnarsko društvo za Slovenijo« na» merava izdati za pouk v sadjarstvu knjigo: »Izbor jabolk in hrušk za Slovenijo v sliki in besedi«. Da bo moglo omenjeno društvo izdati knjigo, ki bo obsegala 25 vrst jabolk in 15 hrušk v barv. slikah s primernim opi» som, je razpisan natečaj za priglasitev na» ročnikov do 30. jan. t. 1. Vezana knjiga bo stala za prednaročnike 65 Din, v knjigarnah pa 85 Din. Naročila se pošiljajo na naslov: »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11.
—	Otok zakladov od Stevensona, dalje I. Cankar, Zbrani spisi I. zv., Gradnik, De Profundis, Golia, Triglavska bajka, Puškin, Kapetanova hči, Gruden, Miška osedlana, Debeljak, Moderna francoska lirika, Sien» kiewicz, Z ognjem in mečem, Izidor Cankar, Obiski, Erjavec, Izbrani spisi, Petronij« Po» jedina pri Trimalhijonu, Finžgar, Zbrani spisi V. zv., Jurčič, Zbrani spisi III. zv., Milčinski, Drobiž, Gaspari»Košir, Gor čez izaro, Tavčar, Zbrani spisi IV. zv., Grad» nik, Srbske narodne pesmi, in celotna zbir» ka vseh 46. letnikov »Ljubljanskega Zvona« — vse te knjige v tisočih izvodih tvorijo dobitke III. književne tombole Jugosloven» ske Matice, koje žrebanje se prične 4. fe» bruarja t. 1. in traja do 25. marca t. 1. Žre» banje se bo vršilo na sledeči način: V pe» tek, dne 3. februarja se izžrebata prvi dve številki, ki se potem priobčita v soboto, od» nosno v nedeljo v vseh slovenskih dnevni» kih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, t. j. ambo, pošlje tablico v zaprti kuverti Jugoslovenski Matici v Ljubljani, ki mu do» bitek takoj in brezplačno odpremi na ozna» čeni naslov. Naslednji petek 11. febr. se izžreba tretja številka, ki se takisto priobči v sobotnih odnosno nedeljskih številkah vseh slovenskih dnevnikov in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo svoje tablice v Ljubljano. 18. in 25. februarja bodo izžrebane številke za terne in kvaterne, 4. in 11. marca za pre» ostale kvaterne in činkvine, 18. in 25. marca pa za preostale, činkvine in tombole. Pošto» pek za sprejem dobitkov je vedno isti. — Tablice po 3 Din so na prodaj pri vseh šo» lah in vseh podružnicah Jugoslovenske Ma» tiče v Sloveniji, v Ljubljani pa pri Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslo» venske Matice, Šelenburgova 7/II.
—	Umrla je v Šapcu dne 16. t. m. mati tov. Slobodana J. Živojinoviča, šolskega upravitelja v Beli Krajini. — Naše sožalje!
—	Kateri tovariš bi spravil absolvira» nega učenca meščanske šole, sina umrlega tovariša Josipa Čeha v Brezju pri Mariboru, v primerno službo kot diurnista, knjigo» vodjo ali kaj sličriega. Mati»vdova mora s svojo borno penzijo preskrbovati še štiri mlajše otroke in svojo staro, vsakega dela nezmožno mater, in je zato nujno potreb» no, da se reši preskrbovanja absolventa meščanske šole. Event. ponudbe sprejema in v slučaju potrebe daje natančnejša po» jasnila — Anton Brumen, šolski upravitelj v pok., Ptuj, Trubarjeva 8.
—	Umrli sta v Ljubljani Angela Petri» čeva, učiteljica na Barju v Ljubljani in Je» lica Debeljakova, učiteljica na Bledu. — Preostalim naše sožalje!
, — Maturantom ljubljanskega učiteljišča
leta 1907. Letos poteče 20 let odkar smo
zapustili učiteljišče in šli križem sveta. Od»
fSmo na vse strani, nekaj nas je gotovo,
1 ,Se nismo srečali od onega časa. Na de» setletniCo ni bilo misiiti _ bija je vojna.
skusai sem, da bi se sešli za petnajstletni» co. Ker pa ta izgleda kakor kakšna »pakfo»
nasta« poroka, tudi s to ni bilo nič. — Pred seboj imam sliko letošnjih dvajsetletnikov in vidim jih nekaj, ki jih nisem srečal v življenju nikoli več. Milko je nekje ob Savi, pa ga nisem še videl. Lojze T.— bog zna kje si — niti lastni brat ne ve zate. Sablich mora biti kje v Italiji, Rafko in Miha se gresta železnico, Rajko gospodari v sodni pisarni, Jožeta P. sem videl pred sedmimi leti, ko je komandiral žand. stanico. Kje je? France S. je ravnokar pribežal iz Julije, pet pa jih sniva večno. Fantje, zglasite se in povejte kje, kdaj, kako. Kolikor vem, je splošna želja, da se snidemo kje v provinc, kraju nemoteno, zase, prisrčno. — Grčar Tit, Ljubljana»Barje.
— V Kičevo — Južna Srbija — je našel pot državni grb izdan po »Učit. domu« v Mariboru. Tamošnji sreski šolski nadzor» nik, tov. Vasa Brankov, ga je naročil za vse svoje šole. Pri nas je pa še dokaj šol, še več pa razredov, kateri ga nimajo.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
—e Za močno UJU, v katerem bo vse učiteljstvo, ki bo naš ponos, da smo njega člani. (Prvi utisi iz naših skupnih zborovanj.) Človeku se danes smešno zdi, da smo bili organizačno ločeni celih 26 let zbog tega, ker smo se eni prištevali naprednjakom, a drugi klerikalcem. Končno smo bili eni kot drugi v pravem pomenu besede — nazad» njaki. Stranke in strančice so nas lovile in mi smo jim slepo nasedali, zanemarjajoč sa» mega sebe in naš stan. In kaj smo eni kot drugi prejeli za plačilo? — Zapostavljanja in preganjanja! Okusili smo to in hvaležni moramo biti temu, sicer se ne bi že spame» tovali in bi dočakali tridesetletnico in če treba tudi jubilejno petdesetletnico naše stanovske nesloge — in nazadnjaštva pod okriljem takozvanega liberalizma in kleri» kalizma. Naše društvo je bilo prvo, ki je dejanski prožilo roko sprave in pravega to» varištva članom Slomškove zveze. Danes se poznamo med seboj le kot tovariši in iz po» teka druzega skupnega zborovanja razvi» dim, da ni med nami najmanjše diference. V zadoščenje mora biti človeku, videč pred seboj tovariše in tovarišice v medsebojnem tovariškem občevanju; in človeku skoro ne gre v glavo, da smo eni kot drugi na mah takoj pozabili na vse ono, kar nas je raz» druževalo. To je instinktivno spoznanje, za katero moramo biti hvaležni žalostnim raz» meram, v katere so nas metali razni režimi in njih priganjači. S ponosom povdarjam, da je zadnje zborovanje v etičnem oziru nadkrililo vsa ona zborovanja prošlega leta, katerih ne morem nazivati za stanovska zbo«
rovanja, temveč jih primerjati bolj politič» nim shodom. Danes nas je zbranih v našem društvu 230 članic in članov pod okriljem stanovske strokovne organizacije. Na ob» čnem zboru je ta množina pokazala stanov» sko disciplino in solidarnost kakor še nik» dar poprej, kar znači, da nas vse skupaj eno in isto teži in da smo se otresli vsega, kar nas je oviralo v našem razvoju. Z radostjo v srcu smo se poslavljali drug od drugega kot tovariši, zavedajoč se, da bomo v bo» doče služili le sebi in naši močni organiza» ciji UJU. Ni je sile, ki bi omajala našo slo» go in stanovsko edinstvo slovenskega uči« iteljstva. Smo in ostanemo med seboj ne» razdruženi tovariši in gotov sem, da bo to prisrčno in odkrito tovarištvo prej kot slej privabilo slehernega učitelja, ki stoji danes izven naše organizacije, dajajoč picdnost strankarskemu fanatizmu, namesto stanov« ski zavesti in slogi. — Josip Macarol.
—e Srbsko učiteljstvo v znamenju de» klaracije. Letošnja »U č i t e 1 j s k a I s k r a«, prosvetnošolski časopis v Srbiji, ki izhaja v Kragujevcu, prinaša v svojem prvem zvez« ku dobesedno prevedeno »Deklaracijo o smernicah naše staleške politike«, ki je bila sprejeta na VI. pokrajinski skupščini v Ce« lju, dne 17. julija 1926. Prevodu so še do« datno posvečene naslednje misli: »Donaša« mo v celoti deklaracijo naših slovenskih to» varišev, dodajajoč par besed. Pred vsem jo odobravamo v celoti, ker s svojo tenden« co teži na to: da vsak član UJU uživa po« polno svobodo v izraževanju svojega miš« ljenja; da je učiteljsko UJU svobodno od vsakega režima in vsake politične stranke; da se učiteljstvo ozira pri zastopanju svo« jih interesov na občne narodne interese itd., itd. Težnje so upravičene. Ker se pri nas še »sektaško« onemogočuje vsaka svobodna beseda, ki ne prija mišljenju gotovega kro« ga; često se podvržemo poedinim režimom in poedinim pofitičnim strankam v toliki meri, da pozabljamo na šolske interese ter preziramo narodne potrebe, ker se oprede« ljujemo v vseh svojih skupnih korakih po interesih današnjega vladajočega režima, je tembolj upravičen pokret. Razen tega še ne» kaj besed in opazk prilikom držanja naših slovenskih tovarišev na VI. glavni skupščini v Beogradu. Nam je neobično simpatična njihova borba z učitelji partizani, ki v svoji strankarski zaslepljenosti in v svojem naj» običnejšem najemništvu političnim stran» kam profanirajo mnogokatere lepe ideje. V tem pogledu je treba iti do skrajnosti in preko besed na dejanja.' Naši slovenski to» variši so zamudili na letošnji skupščini tako priliko... Naj se ne boje, oni niso osam» Ijeni. Odločna poza in prava pot privlačuje tudi druge pr'ave borce. Častno jev osvetlje» vati pot drugim in biti nosilec napredka.
P. J.
—e Kaj pravi na to »Edinstvo«? Jasno si je treba pogledati v oči in z odkrito be« sedo je treba priti na dan. Ustanovljena je desidentska učiteljska organizacija »Edin« stvo«, seveda pod prikrito tezo narodnega edinstva. Ni šlo ravno za narodno edinstvo, to nam je jasno vsem, kajti taisto uresniče« vanje bi lahko izvajali v svojem življenju, tudi če bi bili člani UJU. Katerim našim članom pa branimo, da se ne izreka jo za na» rodno edinstvo? Nobenemu. Priznavamo ga sami, a ne vrženo nam kot politična parola. V tem imajo naši člani popolno svobodo. Politična svoboda! Torej ni bilo za bistvo narodnega edinstva, temveč za nadaljnjo de« litev učiteljstva po političnih parolah. Pri« znati pa moramo, da gre tu za politični mo» ment. Desidenti so za naslon na eno samo stranko. Dasi sem sam tudi odločen in or» ganiziran pristaš te stranke, vendar sem v prvi vrsti učitelj, ker je to moj poklic, in šele potem strankar. Zato mi je najljubše učiteljsko življenje in šele nato prenapeto strankarsko ravsanje. Tako vidimo, da je danes »Edinstvo« v strogi službi strankar» skih parol. Da s tem nastopajo proti ciljem same stranke, dokazuje naslednje- G. Sv. Pribičevič je o pravoslavnem Božiču podal beograjskemu »Vremenu« nasledil;; inter» vju, med katerim dobesedno pravi (po »Ju» tru«): »Naravno je, da sta prvi pogoj za to (da se reši državni in nacionalni problem) svoboda in popolna depolitizacija naše upra» ve. Danes problem naše države ni niti p 1 e« m e n s k i niti verski, temveč mnogo bolj problem administracije. Današnja partizan« ska uprava je rakrana naše države. To rak« rano je treba izžgati. Strankarsko nevtralno uradništvo pri izvrševanju svojih funkcij v državnih uradih je imperativna zahteva, ako se hoče priti do konsolidacije naših razmer. Za uradnika pri izvrševanju njegovega po« klica v uradu ne sme obstojati partija...« — Dovolj jasno, razlage ni treba. Kazmiš« ljujmo še misli volilnega razglasa stranke same, v katere programu pred volitvami pravi: »Kdor hoče, da se rešimo strankar» skega uradništva v državi, da uradi prene» hajo biti strankarske agenture in da posta» nejo narodne in državne ustanove, kdor ho» če, da dobimo uradništvo, ki bo služilo na»
rodu in državi, ne pa stranki, bo glasoval... itd.« — Kaj pravi na to »Edinstvo« in z njim tudi Knafličev »politikum«? Počasi gre vse na našo tezo, le strankarski fanatiki hočejo zopet speljati učiteljstvo nazaj v sta» re razmere. Deklaracija prodira tudi v dru« ge vrste in če ste opazovali podrobneje, iz« ginja tudi parola narodnega in državnega edinstva z zadnjim volilnim bojem bolj v ozadje. Saj je že čas, saj so jo že dovolj di» skreditirali in oskrunili nje bistvo in jedro v volilnem boju, tako da je celo učiteljstvo mo» ralo nastopiti proti temu, da se izrablja to kot politično strankarska parola tudi v na» ših stanovskih vrstah. — P. J.
Učiteljski pevski zbor.
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vr«
šil za ž e n s k i zbor: 30., 31. januarja in 1., 2. februarja. Za moški zbor: 1. in 2. februarja. Obakrat pričetek ob 9. uri v »Glasbeni Matici«. Radi važnosti pričaku» jemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska Samopomoč. Društvena uprava sporoča svojim članom, da sta v ja« nuarju 1927 (do danes 25. jan.) umrla dva člana, in sicer Prof. Janko Košan, Maribor (131.) in Angela Petrič, Ljubljana (132.). Za ta dva smrtna slučaja prejmete v zadnjih dneh tega meseca položnice za 11 Din, ozi« roma zakonski pari za 21 Din. Če kdo na« kaže višji znesek, se mu preostanek vknjiži v dobro na prihodnje smrtne slučaje. — Na šolah, kjer je več članov U. S., plačujete članske prispevke lahko skupno na eni položnici, če določite enega zaupnika, ki bo vsakokrat pobral od članov potrebne prispevke. Poštnina je le ena, zato si pri« hranite od vsakega člana po 1 Din. Sporo« čite v tem oziru Vaše želje društveni upra« vi. — Da se izognete križanju na pošti (na» kazila — položnice), nakazujte takoj v prvih dneh meseca, gotovo pa do 20. v me« secu. — U. S. ima danes 2038 članov. Zad« nja posmrtnina (Angela Petrič) je znašala 10.190 Din.
Naša društvena zborovanja.
Ustanovitev dveh novih sreskih društev UJU. — Sresko društvo UJU za Šmarje-Rogatec in sresko društvo UJU za radovljiški okraj. — Doba občnih zborov in volitev novih odborov pri sreskih društvih. — Tudi poiz-kusen razkol ne bo zrušil nestrankarskega stanovskega pravca. — Dejinitiven pristop okrajnih društev k „Zvezi državnih nameščencev" in v Činovniški Savez je pričel s pobiranjem članarine za Zvezo drž. nameščencev.
9. uri v Hotizi z običajnim dnevnim redom. Tov. udeležite se v obilnem številu! — Od» bor.
Poročila:
4- Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj je imelo svoj redni ob« čni zbor dne 8. januarja ob navzočnosti 100 članov.
Ob določeni uri je otvoril tov. predsed« nik občni zbor s konštatacijo sklepčnosti. Vse na novo vstopivše tovariše in tovari« šice je prisrčno pozdravil.
Pristop k Činovniškemu Savezu.
Poročilo o Savezu javnih nameščencev.
Po prečitanem in odobrenem zapisniku ter obravnavi dveh dopisov je podal tov. Se« stan poročilo o kongresu in skupščini drž. nameščencev v Zagrebu in Ljubljani. Glav» no iz poročila je, da se Savez javnih name» ščencev preuredi na sindikalni podlagi, da se opusti partijska politika Saveza ter dobe pokrajine svoje Saveze, ki bodo podrejeni centralnemu Savezu v Beogradu. Sklene se plačevati mesečna članarina 1 Din v pollet« nih obrokih.
Poročila odborovih funkcionarjev. Na« to so sledila poročila odbora. Iz tajnikovega poročila se posname, da je društvo imelo 8 zborovanj, da je broj članov narastel na 132, da je odbor sejal devetkrat in da je bilo 67 poslovnih številk.
Blagajniško poročilo je bilo razveselji» vo, saj je po zatrdilu tov. blagajničarke po poravnavi vseh obveznosti še nekaj ostalo v blagajni. — Ker pa tov. blagajničarka opravlja svoj posel že nad 20 let, se je skle« nilo, da se ji poleg zahvale za res vestno delo pokloni majhen spomin.
Tov. knjižničar pa s tovariši ni bil nič preveč zadovoljen, češ, da so mu med le« tom napravljali premalo dela, ko ima v knjižnici vendar 537 knjig.
Volitve. Na predlog tov. Šterka se je z vzklikom volil zopet stari odbor. Le na» mestnikom so bili na novo izvoljeni: tov. Kašpar, tov. Randlova in tov. Šterk. Tudi delegati za skupščine ostanejo stari.
Slučajnosti. Tov. Šestan bodri zlasti mlajše učiteljstvo, da se priglaša za preda» vanja. Tov. Jančič pa zahteva, da se poda o vsakem predavanju dispozicija, da se uči» teljstvo na temo pripravi ter tako omogoči živahno debato.
Tov. Šerona je tovarišem priporočil za izbiro snovi iz realij par knjig tvrdke Raj» kovic i Čikovič, Beograd.
Prihodnje zborovanje bo 6. februarja. Na dnevnem redu bo: Razgovor o Načrtu osnovnošolskega zakona in tema: Vremen» ska opazovanja v osnovni šoli. Tajnica.
Vabila
= Sresko društvo UJU za Šmarje»Ro« gatec ima svoj ustanovni občni zbor v to» rek, dne 1. februarja 1927 ob H10. uri v osnovni šoli v Rogatcu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor sklicatelja. 2. Odobritev pravil. 3. Določitev članarine. 4. »Novi učni načrti in kmetijski pouk v zvezi s spozna» vanjem prirode«, predava oblastni nadzor« nik za šolske vrtove, poverjenik UJU tov. Andrej Skulj. 5. Volitev odbora. 6. Pred« logi in nasveti. Sklicatelj: Josip čenčič, šol« ski upravitelj v Rogatcu. Opomba: Pristop imajo le oni, ki so poslali, oziroma vpošljejo na gornji naslov podpisano pristopno izja» vo, da pristopajo k novemu društvu in niso člani druge stanovske politične organiza« cije. Udeleženci so v zmislu odloka mini» strstva prosvete O. N. br. 30.780 od 2. ju» nija 1925 pouka prosti in svojo udeležbo prijavijo le šolskemu upraviteljstvu.
— Sresko društvo UJU/za Radovljiški okraj ima svoj ustanovni občni zbor v pe« tek, dne 28. januarja 1927 ob 10. uri dopol« dne v osnovni šoli na Jesenicah. Dnevni red: 1. Nagovor sklicatelja. 2. Odobritev pravil. 3. Določitev članarine. 4. Sprejema« nje novih članov. 5. Josip Zupančič: »De» lovni princip pri pouku v osnovni šoli«. 6. Predlogi in nasveti. Udeleženci imajo po naredbi ministrstva prosvete O. N. br. 30.780 od 2. junija 1925 pouka prost dan in prijavijo svojo udeležbo le šolskemu upra« viteljstvu. Pristop imajo tovariši in tovari« šice, ki so podpisali »Pristopno izjavo«, oziroma, ki jo bodo podpisali pred zboro« vanjem. Odsotnost je dovoljena tudi s po« sebnim odlokom prosvetnega oddelka v Ljubljani P. br. 942 od 25. januarja 1927.
Poverjeništvo UJU Ljubljana.
= Novomeško učiteljsko društvo ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 5. februarja ob 10. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu. Program bo objavljen v prihodnji številki »Učit. Tova« riša«. Apeliram na stanovsko zavednost vseh tov. članic in članov, da se občnega zbora sigurno udeleže. — Predsednik.
= Kranjsko učiteljsko društvo zboruje vsled sejnega sklepa dne 5. februarja 1927 ob 9. uri v prostorih osnovne šole v Na» klem z naslednjim dnevnim redom: 1. Po» ročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Smernice naše sta» novske organizacije, njferira Ant. Lovše. 4. Moderno»šolska stremljenja, referira Leo Pibrovec. 6. Slučajnosti. Z ozirom na 3. in 4. točko dnevnega reda vabi k mnogobrojni udeležbi — odbor. — Pripis: Kosilo nam poskrbi tov. Jerše v Naklem za 12*50 Din.
= Učiteljsko društvo za srez Dolnja Lendava ima občni zbor dne 5. februarja ob
+ Okrajno učiteljsko društvo za ormo= ški okraj je imelo toletni redni občni zbor dne 8. januarja t. 1. v Ormožu. Navzočih je 34 članov, to je 62%.
V uvodnem nagovoru očrtu predsednik v glavnih potezah minulo leto kot burno, a pomembno, ker so se zmajali temelji zasta* relih naziranj in so zmagala splošna stanov® ska načela. Zeleč vsem srečno novo leto, pozdravi navzoče, posebej še novo pristo« pivši članici Lavrenčič Marijo od Sv. Le« narta in Vuk Karlo iz Runča. — Poroča da« Ije, da slavi naslednjega dne Nj. Vel. kra» ljica Marija svoj rojstni dan ter pozove zborovalce, da jI zakličejo trikratni »Živio!« — Spominu umrlega tovariša Pavla Unger« ja, nekdanjega šolskega upravitelja v Sredi« šču, se oddolžijo navzoči s trikratnim »Sla« va!« — Tov. Belšaku čestita na imenovanju za kapetana II. ki. v rezervi.
Poročila: Tajnik poroča, da je imelo društvo v preteklem letu 6 zborovanj ter 9 predavanj oziroma daljših poročil in razprav. Udeležba je znašala povprečno 66%, kar je vsekakor premalo za naš mali okraj. V bodoče bi bilo želeti vestnejšega posečanja društvenih sestankov. — Iz bla« gajnikovega poročila je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu 18. 425"57 Din do* hodkov in 16.426"68 Din izdatkov, torej pre* bitka -1998"98 Din. Pregledovalca računov sta našla blagajno v najlepšem redu ter
predlagata absolutorij blagajniku. Predsed« nik se mu za vestno in točno vodstvo bla« gajne lepo zahvali.
Razvila se je debata o osnutku novega šolskega zakona, niso pa bili sprejeti nobeni sklepi in izpreminjevalni predlogi, ker je osnutek že v tisku ter bomo še imeli po« zneje priložnost, govoriti o tem. Prcdsed« nik pozove članstvo, naj mu pošilja tozadev« ne predloge, katere bo on zbiral in ko bo zadeva aktualna, pride zopet na dnevni red.
Volitve. Z veliko večino je bil izvoljen dosedanji odbor z namestniki vred, le na mesto odstopivšega člana in pregledovalca računov Lovra Farazina se izvoli tov. Vlado Klemenčič. Vsi odborniki razen tajnika iz« volitev sprejmejo. Ker do ponovnih volitev ni prišlo, bo dosedanji tajnik opravljal za« časno tajniške posle.
Prihodnje zborovanje bo dne 5. marca v Ormožu.
Sklepi: a) V dneh 3., 4. in 5. februarja priredita tov. Srečko Vittori in Miroslav Vennigerholc v Ormožu tečaj za poučevanje deških ročnih del. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter bo trajal vsak dan od 8.—12. in 14.—18. ure. Na tozadevno vlogo učitelj« skega društva je dovolil veliki župan ob« iskovalcem tridnevno odsotnost, katero tre« bajo šolski upravitelji samo javiti šolski oblasti. Morebitne želje zastran stanovanja se naj pravočasno sporoče predsedniku.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—.
Istotako se prosijo šolski upravitelji, da čim prej javijo predsedniki imena udeležencev.
b)	Tov. Rajšp predlaga, naj se odsotni pozovejo, da se drugič opravičijo. UJU po« verjeništvo Ljubljana pa se naprosi, naj stori primerne korake, da šolska oblastva vplivajo na učiteljstvo, da se redno udele« žuje zborovanj, kajti s tem, da nekateri do« ma poučujejo, drugi pa puste šolo in deco, trpi ugled učiteljstva med kmeti.
c)	V krajih, kjer je več trgovcev, ima vsak drugačne zvezke. Ako učitelj dopušča, da kupujejo učenci različne zvezke, ima v razredu mešanico, ki kvarno vpliva na učni uspeh; ako pa nekatere zvezke odklanja, mu preti nevarnost, da pride na podlagi ob« stoječih predpisov v disciplinsko preiska« vo. UJU poverjeništvo Ljubljana naj izpo« sluje pri šolski oblasti, da ista izda navodi« lo z natančnim predpisom zvezkov in to enotno obliko, velikost, liniaturo i. dr. Te enotne zvezke naj šolska oblast predpiše za vse šole, kakor svoječasno deželni šolski svet štajerski.
Književnost m umetnost.
Vse tu navedene knjige In publikacije le dobe v Učiteljski knjloarnl v Ljubljani.
Frančiškanska ulica It. 6.
—k Društvena dekadenca, spisal Mi« ljenko Vidovič. Izdaja Vidovičev pokret.
, Biblioteka »Uzgajatelj« v Sarajevu. Cena 8 Din. Vsebina knjige: Evropa je borna.
Naše moralno ogledalo. Zatajene moči naše narodne rase. Religije in njihove organiza« cije kot faktorja morale. Ali je človek cilj ali sredstvo. Materijalizem. Narod in poedi« nec. Naše šole. Wilson. Ljenin. Mussolini. Etični pokret. Obvladanje zaprek. Individu» alizem. Bodi človek.
Moja mati
umrla je 16. januarja ove god. u Šapcu i oduživši svoj dug prema Otadžhini pokopana na slobodnoj grudi majke Srbije.
Sa ostalom porodicom
Slobodan J. Živojlnovič.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
ZGODOVINSKO UČK0 SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje j ima posamezne številke vseh letnikov 4 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše veza-
ne ž 60.— Din, navadno 1 vezane a 45,— Din in1 nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago.
Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU.
ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih
skupin, katere je izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljubljanska in Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za
KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
„ŠAGRIN" dr. z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6.
(nasproti Hotela Union.)
„Oho! Sedaj pa že vent, zakaj si tako čvrst!"
Primerna književna darila:

Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broš. Din 8—, vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I, Vez. Din 30.—.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec. Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, Izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18.—, vez. Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere Starejše pesnice in pisateljice. Vez. 80--
Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—.
Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24.—.
Gangl: Zbrani spisi. II.. V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—.
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—.
Karafiat - Dr. Bradač: Kresnlčice. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—
Korban: Vltomllova železnica. Vez. Dm 14.
Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Din 28 —.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14.—.
Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o
vetru. Vez. Din 20.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez, Din 15.—. Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. VII. zvezek Din 12.—. VIII.
zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—.
Leposlovne knlige.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—,
broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega
dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. PavLič Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali.
Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46,
II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: PomenkL Din 10.—.
Dramatika.
Broš.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Din 24.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—.
Vidic: A ve Patria! Broš. Din 8.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 38.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr. m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—,
vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cerfa Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom In petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domorodne
pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3.—.
Druge knjige
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v
Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne In meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za 1.
1921)	broš. Din 7.—, III. zvezek (za 1.
1922)	broš. Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—.
Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—.
Slike.
Sič
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik 5. Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9. Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma
I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3X 90.5 cm. Slika a Din 30.—.
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—.
Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—.
M. Gaspari: „Slovenska umetnost". Serija 6 razglednic Din 6'—.
Galerija naših moi.
61.5X47.5 cm. Slika á Din 10.
Vse gorenje knjige* tudi knjige drugih založb, se dobivajo
v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Frančiškanska ulica 6.