^^ H - {nra^ft I ■ H Spisi in dopisi iHHHH ; M M itiA^ovoiijo M m »A Mt HA mm ■ mm pošiljati (franki-SfiIS/^m H^B H ■ ^B H BFH Vf V H^P A U il U M ■ MM M A ^^Et CuH flM fclBH Mkhj Mji ■■ o/namla in rekla- j' ItS ^P lw VP^P ■■■■■■ niaetje pa založi.1- |3 si v II: tiskarju J. J jn Leonu v Mariboru. j List za šolo in dom. ^^H- Štev. 11. V Mariboru, 10. junija 1883. IV. tečaj. Prirodoslovje v ljudski in meščanski Šoli. Uvod. Izmed vseli realističnih predmetov, s kteri mi se ima pečati ljudska in meščanska šola, ima računstvo do zdaj najbolj utrjeno, prirodopisje naj lažjo, prirodoslovje pa naj težjo metodo. V računstvu se od množinskih razmerij enakoimnih količin, ktere se učencu po načinu nazornega uka predočujejo, po poti odmišljevanja (abstrakcije) prehaja na operacije s šteyili samimi, ki označujejo množino količin ne glede na njih kakovost. Eesultati teh operacij se uporabljajo pri rešitvi danih nalog iz vsakdanjega življenja. Prirodopisje se bavi z zvunanjostjo vseh teles, bodi si živih ali neiifTn,jieT^k popolnoma nazorni uk. Eesultate si ima učenec večidel le zapomniti. ,fS pV^dopisJjem v tesni zvezi je prirodoslovje, pa vendar se njih poučevanje bistveno razločuje. Prirodopisje uči spoznavati to, kar v prirodi je, podmet so ne-izpremenljivo dane prirodnine; prirodoslovje pa se bavi s tem, kar se v prirodi godi, t. j. s prikaznimi, vršecimi se na prirodnih telesih. Podmet je toraj izprememba. Tu se uči, kako se telesa izpreminjajo ali z ozirom na njih stanje ali njih tvarino, tam pa kakšna da so telesa. To je glavna razlika med tema predmetoma. Ce ravno se ne dasta popolnoma ločiti, ker se na mnogih straneh vjemata, je vendar ta razlika odločilna za metodo, po kteri se ima vsak izmed njih poučevati. Prirodoslovju ne zadostuje samo nazorni uk, ker tirja, naj je plodonosen , ne le delovanja naših čutil, temveč skoraj enakmerno vseh duševnih moči. Metodika prirodoslovnega uka. kakor je zdaj veljavna, še nikakor ni stara, ona je plod tekočega stoletja. Kazvijati se je sploh začela, kakor je povsem razumljivo in naravno, najprej pri tistih narodih, ki imajo od nekdaj šole osnovane na edino pravi,— narodni podlagi, n. pr. v Nemcih, Angležih in Francozih. V istej meri, kakor se je pri teh narodih vkoreninjevalo spoznanje, da je vsak napredek, ki ga stori človeštvo ali v gmotnem razvoju ali pa v duševnem izobraženju, učinek edne ali več prirodoslovnih iznajdeb, v istej meri pripoznavala se je velika važnost prirodoslovnega pouka vedno bolj in bolj in odločujoči faktorji odpirali so mu polagoma vrata v nižje in najnižje šole. V poslednje t. j. ljudske šole prodrl je splošno v Avstriji še le v najnovejem času, z nastopom nove šolske postave 1. 1869. Od teh dob se tedaj naša ljudska šola peča z metodiko tega predmeta. Jasno je, da jej ni bilo treba metodo še le iznajti. Ker je vednost lastnina vsacega, kdor je sposoben, prisvojiti si jo, zato je tudi naša šola sprejela to, kar je bilo v vednosti do takrat dognano. A kako težaven da je bil začetek prirodoslovne metode, pripoveduje nam znanstvena zgodovina. Celi srednji vek vladal je po Aristotelu podedovan tilozofični sistem neomejeno v vseh izobraževalnih zavodih in v vseh krogih duševnega življenja. Po tem sistemu so se popolnoma prezirale djanstvene razmere v prirodi; takratni modrijani se niso brigali za to, kakšne da so te razmere, temveč na podlagi izmiš- Izhaja 10. in 2f>. ližn ji ln-it>. Pevajoči po cesti — potu — korakamo do znožja. Spremlja nas prijetno ptičje pelje. Otroci imenujejo te pevce. Med potom razvijam zemljepisne pojme, kakor znožje, pobočje, vrhunec; potok, reka — veletok, jezero, morje itd. na rečeh, ktere imamo pred očmi po načrtu, kterega sem si v ta namen sestavil. Opazuje se jntrna zarja. — Precej daleč smo že od doma. kar se prikaže solnce iz-za gor. „Kako je veliko! kako je rudeče! vsklikujejo otroci. Tega jim pa na tej stopnji razložiti ne morem ter jim odgovorim, da se bodo tega pozneje učili. Ponavlja se pouk o štirih straneh neba, o obzoru; oboje potem še enkrat na vrhuncu. Na vrhuncu jih pustim naj si kraj sami nekoliko ogledajo. Vsaki hoče videti svoj dom, ali domačo vas. Večidel učencev to tudi najde, če je mogoče te kraje videti iz hriba. Na miglej učiteljev se obrnejo vsi proti eni strani neba, ter naštevajo ceste, potoke, stanovališča, vasi, hribe, cerkve itd., sodijo koliko ur hoda je do tje in tjo. Na tak način si ogledamo vse štiri strani neba in konečno se še enkrat ozremo po domovini, da si prisvojijo otroci neko celotno podobo celega obzora. Po potu smo imenovali drevesa, zelišča, cvetice, ki dajejo hribu pisano odejo. Tudi kamenja in prsti ne preziramo, iz ktere je hrib. Nekaj zelišč, cvetic in kamenov vzamemo seboj v šolo za pozneji pouk. Morda vjamejo dečki kakega brzeca; tudi tega si shranimo. Pri tej priliki jim prav živo na srce govorim, kaka hudobija je trpinčenje živali, ali predrzno teptanje cvetic in zelišč, — To bi bil v velikih potezah občen črtež izletu. III. IVaclaljevanje v šoli. V zemljepisnem obziru se riše podoba okolice, ktero smo si pri izletu ogledali po navednem načinu. Kar se tiče prirodoznanskih reči, senektere— kolikor mogoče — metodično obravnajo in druge samo le imenujejo. Te prirodoznanske stvari se shranijo, da dobimo za pouk prav pripravne zbirke zelišč, rudnin itd. Pri tej priložnosti pokažem učencem, kako se rastline hitro posuše itd. kako hrošči, metulji naglo umore, da se ne mučijo — sploh kako jih zbirati in shranjevati. Za vajo v spisovanju dajo izleti prav izvrstno gradivo. N. pr. Napišite, kar ste videli pri izletu itd. Po takem in enakem načinu spoznavajo učenci svojo domovino. Ako je čas in nam šolske razmere pripuščajo, peljimo jih v veče kroge, v bolj oddaljene kraje, ktere z lastnimi očmi pregledati ne morejo. Pri tem potovanju v duhu se držimo tudi rajši naravnih kakor krajnih in okrajnih mej. Potujmo v duhu za Savinjo, Hu-dinjo in Voglanjo. V to svrho jim zopet narišemo te kraje na tablo; ali porabimo zemljevide domačih pokrajin, ktere izdeluje vojaški geografični zavod na Dunaju. Zdaj so učenci na zemljepisni, zgodovinski in prirodoznanski pouk dovolj pripravljeni. Nekoliko še o občinah, županstvih, okrajih in deželi — in dornovinoslovje se umakne pouku v realijah. Le zadnje leto se povrnemo pri zemljepisju v domovino, to je v materino deželo nazaj, da jo še bolj natanko spoznavamo. (Uč. načrti.) Se nekaj o učiteljevem pripravljanju na ta pouk. Naj spretnejša priprava na podučevanje je pismena. Ako si napišemo obravnavo za vsako uro posebej, bomo imeli na koncu leta celo dornovinoslovje skupaj, kakor ga praktično poučujemo v svoji šoli. To delo potem pilimo, popravljajmo in dopol-nujmo po lastni skušnji in po dotičnih knjigah, po marljivem nabiranju domačih pravljic in pripovedek, kakor tudi zgodovinskih črtic in celina je izorana v plodovito polje, in lehko bi po takem načinu spravili prav pripravno dornovinoslovje za naše šole na svitlo. Red, po kterem se preučuje dornovinoslovje v deški ljudski šoli na Celjski okolici.*) Občna opomba: Prvo, drugo in oziroma tretje šolsko leto je spojeno dornovinoslovje t. j. vaje v ogledovanju in v opazovanju domačih reči, — domačije sploh — z nazornim naukom. Da se moramo pri sestavi dotičnega, nadrobnega načrta ozirati na domačijo, to se pravi, da se opazujejo stvari, ki se nahajajo v domačiji, sem kmalu skraja dokazal. Navedem tukaj samo red za tisti razred ali oddelek , ko se prične samostalno poučevanje o domovini t. j. po učnih načrtih 4. šolsko leto, samo v trirazrednicah s početkom 3. šolskega leta. 1. Šolska izba (se nariše po štirih straneh sveta.) 2. Šolska hiša; sprednja stran se nariše. 3. Telovadni prostor ) 4. Šolski vrt j 0bseS sc nanse- 5. Celje, mestni obris (se riše.) 6. Dom, domača hiša, hlev. 7. Hiše starih Slovanov. 8. Pot v šolo. 9. Domače živali, (posamezne.) *) (Namenjen za uč. konferenco v Celju leta 1882.) 10. Megla, oblak. 1J. Dež, rosa, slana, 12. Solnce. 13. Dan. noč, zima. 14. Sneg, led. 15. Luna in njeni spremini. 16. Izlet na Št. Miklavški hrib. (V spomladi.) 17. Ponavljanje, kar se je ogledovalo. [Mestni vrt. travnik, polje, njiva, gozd, vinograd, Savinja, breg, (levi, desni,) most; potoki: Voglauja, Hudinja, Lužniea dr. pritoki na levem bregu Savinje; cesta, kolovoz, veli kav cesta (proti Vojniku in Žalcu) železnica; hribi: Pečevnik, Srebotnik, Bavč; griči: St. Jožef; dolina Savinjska (po reki imenovana.) Vasi ob cestah, druge vasi in imenitna poslopja. Tovarnica za cink, (pota, ceste tje.) Posamezne domače živali, rastline, prsti, kamenje (po nazoru in berilu.) Risanje.] 18. Hlapenje, dež, toča (mavrica.) 19. Zvezde, repatice. 20. Zrak. 21. Nevihta, veter, piš, blisk, grom. 22. Povodenj, jezero, morje, ladje, parobrod. 23. Izlet po okrajni cesti proti jugu do Tremarjev in potem proti zahodu čez planinsko vas Košenca v Liboje — ali od Polul proti brvi čez Savinjo proti vzhodu za Starim Gradom po vasi Osenica in Zavodna v Teharje in za Voglanjo nazaj v Celje. Ogledava se steklarna v Libojih, rudokopi in lončarji. Premog. Ilovica. Hribi: Vipota, Malic, Gozduik. Potoki: Košenca, Libojšnica. Pritoki na desnem bregu Savinje. 24. Se ponavlja in riše. 25. Ljudje: stari Slovani. 26. Starigrad Celjski (Izlet.) 27. Celje; Celjski grofje. 28. Pripovedka o Ulrihu Celjskem grofu. 29. Atila po berilu. 30. Izlet na Lisce. Hribi: Konjiška gora, Stenic, Javor, Oljska gora (izviri Lužnice.) Planine: Pohorje, (izvir Hudinje) Solčavske planine (izviri Savinje). Pridelki in obrtnije v Savinjski dolini. Kupčija z lesom. Železnica. Kupčije. 31. Ponavljanje in risanje. 32. Ljudje. Občina, županstvo. 33. Šolstvo, šolski okraj in šolska oblast. 34. Cerkev in njena oblast. 35. Dalje po zemljevidu. 36. Okrajno glavarstvo 37. Dežela in deželna oblast. .1. Lopan. Kaj meni nek' Šolski nadzornik o Šolskih vrti h V Klosterneuburgu izhajajoč list „der Obstgarten" piinaša kratek posnetek govora, kterega je govoril g. Ph. Wagenhiitter, šolski nadzornik v okraju Horn pri zborovanju spodnjeavstrijskega sadjerejskega društva. Ker je ta govor v marsikterem oziru jako zanimiv, zato se nam ne zdi odveč, ako tudi »Popotnik" svojim bralcem nekaj o njem pove. G. govornik početkom povdarja, da je glavna naloga ljudske učilnice, da uči za življenje in ne le za šolo, ker naš napredni čas od ljudstva večjo omiko zahteva, zato se je tudi ljudskej učilnici odmerjeno učno gradivo primerno razširilo. Pri vsem tem pa se šolski zakon ozira tudi na praktične potrebe ljudstva, kajti sta se po njem vpeljala dva nova predmeta v ljudsko šolo, namreč pouk v ročnih ženskih delih in v šolskih vrtih. Nadalje razlaga g. govornik veliko imenitnost šolskih vrtov v odgojo mladine in v prospeh obče blaginje. Zato bi bilo pričakovati, da se bodo učitelji in občine na vso moč trudili, da se povsod ustanovljajo šolski vrti, kar se pa ne samo ne godi, temveč ravno nasprotno je tukaj neodpustljiva mlačnost in malomarnost opaziti. Govoreč o ovirah, ki napravo šolskih vrtov zadržujejo, omeni v prvi vrsti učitelje, ki nimajo pravega veselje do sadjereje. Le-to pa ima svoj uzrok v tem, da sadjerej-skili naukov ne umejo niti v teoriji niti v praksi, čemur je uzrok zopet ta, da se na učiteljiščih v tej stroki prepovršno poučujejo. Zato je prvi pogoj k napredku, da se učiteljem ponudi priložnost, da se v sadjereji teoretično in praktično dovolj izurijo. Da se pa to doseže, morala bi se sadjereja na učiteljiščih vsaj v poslednjih 2 letih prav temeljito in sicer bolj praktično nego teoretično učiti. Učitelji, ki sedaj prihajajo iz učiteljišč, so praktično tako slabo izuijeni v sadjereji, da od njih skoraj ni pričakovati, da bi kedaj vspešno na tem polju delovali. Dokler pa učitelji ne bodo imeli zadosti znanja in praktične izurjenosti, tako dolgo ne bodo imeli ljubezni do predmeta in tako dolgo so tudi vsi šolski vrti za nič. Kadar bodo učitelji za sadjerejo vneti, kadar bode ljudstvo njili gorečnost za ta predmet zapazilo, potem se bodo šolski vrti brez vseli težav ustanovljali. Ni pa misliti, daje le dolžnost učiteljev, sadjerejo pospeševati, temveč le-ta dolžnost veže vsa šolska oblastva. Zlasti bi se naj šolski nadzorniki za stvar nekoliko več brigali, nego je to do sedaj v navadi. Ako šolski nadzornik o sadjereji nič ne ume, ter se doslednjo tudi za njo celo nič ne zmeni, tedaj je res nespametno to tirjati od učiteljev. Pri učiteljskih, uradnih in neuradnih zborovanjih, se je o tem predmetu že mnogo govorilo in razpravljalo, pa vse to besedovanje — kakor dosedanja skušnja uči — manj izda, nego nič. Tu velja „manj besed ij, pa več djanj!" Tiste „gorke besede" s kterimi se pri teh zborovanjih sadjereja priporočuje, paradirajo sicer v dotičnem zapisniku, tudi jih še čitaš y kakem javnem poročilu, potem pa se nihče več za nje ne zmeni in vse ostane — pri starem.*) Kako veselo pa sadjereja tam napreduje, kjer jo tudi nadzorniki pospešujejo, razvidi se iz g. Wagenhiitterjevih statističnih podanj. V šolskem okraju Horn-u bilo je leta 1877 , 5 šolskih vrtov; potem je to število naraslo na 30, 38, 49 in sedaj je samo še 8 šol, ki so brez vrta. Pa tudi pri teh so se prvi koraki že storili, da se prej, ko bode mogoče oskrbe se šolskimi vrti. Ta števila pač očitno pričajo, koliko se more storiti tam, kjer so pravi možje na krmilu, možje, kterim je mar za srečo in blaginjo svoje domovine. Potem še g. govornik spregovori o notranji yredbi šolskih vrtov, ter naglasuje, da ni vsak vrt, ki se šolski vrt imenuje in za takega v statistične izkaze vpiše, tudi res šolski vrt. Tudi v tem oziru bode zanaprej večje pozornosti treba, in skrbeti bode, da se vsakokrat tudi le resnica poroča. Končno stavi g. govornik te-le nasvete, kterim se enoglasno pritrdi: a) Šolski vrti so glavno sredstvo, da se med ljudstom sadjereja razširi, da se vzbudi v srcih mladine prava ljubezen do prirode. Zato se obrača spodnjeavstrijsko sadjerejske društvo do šolskih oblastev s prošnjo, da se z vsemi močmi trudijo da se pri vsakej šoli ustanovi šolski vrt, in se v njem pred vsem drugim sadjereja uči. b) Ker je ljudski učitelj prvi poklican, da razširja sadjerejske nauke, zato se naj sadjereja na učiteljiščih temeljito uči, ter se naj pripravniki v poslednjih dveh letih tudi posebno dobro izurijo v praktični sadjereji. c) Priporočati je, da se vsako leto odpošlje mož, da gleda šolske vrte, in če je treba, z besedo in djanjem razkazuje, kako jih je vrediti in kako opravljati razna povrtna dela. *) Z malimi izjemami velja vse to tudi o naših razmerah. d) Da si tudi tisti, ki dosibdob niso imeli prilike v sadjereji izuriti se, te nauke prisvoje, naj se v posameznih okrajih vpeljejo sadjerejski tečaji. e) Visoko c, kr. poljedelsko ministerstvo se prosi, da ustanovijenje šolskih vrtov z denarnimi podporami pospešuje. f) Spodnjeavstrijsko sadjerejske društvo je pripravljeno vsa podjetja v povzdigo sadjereje na vso moč podpirati in pospeševati, ter posebno zaslužne učitelje dostojno odlikovati. Spodnjeavstrijsko sadjerejsko društvo se v kratkem času svojega obstanka zamore z prav lepimi vspehi ponašati, in če se bode. z združenimi močmi tako napredovalo , v kratkem času se bodo naši vrti napolnili z drevesi, ktera bodo potem potovala v vse kraje naše ožje domovine. Z olepšanjem kraja povzdignila se bode blagonravna omika mladine in ljudstva, blaginja dežele se bode visoko popela in domovina bode društvu in šoli na veke hvaležna. ---------- Obravnava pesmi: „Najbolje vince za otroke," („Začetnica" str. 91.) (It. šol. leto.) 1. Uvod. Cesa želimo, ako smo žejni? — Pijače. — Kteri mi zna pijače imenovati? — S ktero pijačo si navadno vi žejov gasite? — Z vodo. — Ali vsako vodo pijemo? — Kaka mora biti voda pitna? — čvrsta in čista. — Kje pa dobimo mrzlo in čisto vodo? — V vodnjakih, studencih. — Od kod pa pride vodu v studence? — Iz zemlje izvira. — Glejte! kraj, kjer voda izvira, se imenuje izvirek. — Ponovi! kje pa ste videli izvirek? — Pod hribom. — Kje še? — V gozdu na hribu. — Kaj pa naraste iz izvirka, ako mu vedno več vode dohaja? — Potok. — Kako vodo pa ima potem potok? — čisto. — Kdo tudi hodi potem iz potoka pit? — Živali. — Kaj pa nekteri ljudje namesto vode pijejo? — Vino, pivo. — Je dobro, ako se človek za žejo vina napije? — Zakaj ne? — On se opijani. — Ali pijanec more delati? — Ali pijan človek lahko spi? — Kaj se še tudi lahko pijancu zgodi, ako gre prek vode ali prek kake strmine ? — On lahko utone; lahko pa tudi pade in se oškoduje. — Glejte! Pijanec zapravi veliko denarjev, in si s pijančevanjem zdravje kvari. Pijanec ne more delati in včasih še zna biti v pijanosti zelo nesrečen. Ponovi! I. Se sme otrokom dajati vina? Kaj bi potem taki otroci, ko odrastejo najraj pili? Kaj bi bilo tedaj iz takih otrok, kteri se že v mladosti močnega vina privadijo? Pijanci. — Ktera pijača se tedaj naj daje otrokom? — Voda. — Ali znabiti voda odraslemu človeku škoduje, ako jo pije? Tedaj bodemo rekli: Čista voda je najbolj zdrava pijača za vse ljudi, posebno za mladino. 2. Učitelj pesem počasi prečita, otroci pa gledajo v knjigo. 3. Učenci poskušajo citati, in učitelj izprašuje in pojasnuje manje razumne besede in stavke ter sestavi glavno misel vsake kitice. Kako se imenuje nadpis te pesmice? O čem tedaj beremo? kaj pomeni beseda „najbolje"? — Najboljše. — Kaj mi znate staviti namesto besede „vince" ? — Vino, vinčice. — Kako vince je najboljše za otroke? — Belo. — Od kod pa izvira to belo vince? — Iz zemlje. — Kaj pa pomeni „pečevje"? — Skala, pečina, kamenit breg. — Kecite namesto besede „deeo" drugače! — Otroke, mladino. — Kaj se pravi „izvira"? — Teče, vreje, privreje, prihaja. — Kako se sveti to belo vince? — Prelepo. — Kaj hočemo reči z besedo „prelepo". — Prav, — zelo, ____ čudno — lepo. — Kako pa se imenuje to belo. svetlo vince, od kterega se tukaj govori? — Voda. — Kako se tedaj tukaj imenuje voda? — Vince. V tej kitici se nam tedaj pove: ..Najboljša pijača za otroke je čista voda, ktera iz zemlje izvira." Ponovi to B! Čitaj naprej! Kje teče ono svetlo vince? — Po logu. — Kaj pomeni boseda „log" ? — Gozd, gaj. — Kako teče po logu? — Tiho. — Zakaj [»a tiho teče? — Potok je še majhen in zato ne dela. močnega šuma. — Koga pa napaja? — Živino. — Kaj smemo povedati namesto besede „živino" ? — Živali. — Kaj se pravi »napajati"? — Žejo gasiti. — Ktere živali se_ še tukaj imenujejo, ki si hodijo žejo gasit? — Ptice. — Je treba za to vince kaj plačati? — Kako se tedaj tukaj pije? — Brezplačno — zastonj. — V drugi kitici so nam pove: Čiste vode, ki po logu teče, se lahko vsaka stvar brez plače napije. Ponovi to Z! Beri dalje! Kaj nas ne bo bolelo, ako se vode napijemo? — Kedaj pa nas boli glava? — Kaj pa pove beseda „tega" ? — Vince, ki po logu teče. — Kako bo naše telo, ako to vince pijemo? — Zdravo. — Kedaj pa rečemo, da je naše spanje sladko bilo? — Ako smo se počili, če smo mirno spali. — Kaj pa lahko povemo namesto besede „prav sladko" ? — Prav mirno, zelo dobro. —■ V tretji kitici se pove: Tisti človek, kteri pije čisto vodo, lahko spi in zdrav ostane. Ponovi to Š! čitaj dalje! Za koga je čista voda zdrava? — Za majheno (jeco. — Recite namesto „majheno deco" drugače! — Za otroke, za mlade ljudi, za. mladino. — Komu tudi voda ne bo škodovala? — Starejim. — Koga pa mislimo, če rečemo „starejim" ? — Odrasle ljudi. — Ali je tedaj tudi večim ljudem voda zdrava pijača? — Ktere besede nam to povedo? — „Ne bo škodovala." — Misel četrte kitice: Ne samo za otroke, ampak tudi za veče ljudi, je voda dobra pijača. Ponovi to M! Ponovi mi še enkrat, kaj nam pove prva, druga, tretja, četrta kitica B! Kaj se tedaj v tej pesmi učimo? Najboljša pijača za vse ljudi, posebno za otroke, je čista voda. — 4. Zdaj se čitanje ponavlja, in učenci se vadijo prav izgovarjati in naglaševati. 5. Memoriranje. 6. Otroci pesem iz glave napišejo. Prej pa, ko se to stori, je treba, da se otroci opozorijo na ločila in na take besede, ki so pravopisno težje. Josip L a s b a h a r. -SKJfc- Iz botanične puŠiee Dragi tovariš! Ako ti je drago in če vtegneš, spremljaj me na travnik, da si ogledava nektere trave in nekaj cvetic, ki kinčajo senožet. Med travami boš najprej zapazil 5 — 9 dm. visoki travniški lisičji rep (Alo-pecurus pratensis, Wiesen - Fuchsschwanzgras) z valj as ti m, 4 — 9 cm. dolgim klasom, ki je ves s prašni ki obdan. Poleg lisičjega repa najdeš šibkost obojno, 2__4 dm. visoko travo boljko, rosuljo, (Anthoxanthum odoratum, Ruehgras), ki ima rjavkasto, nekoliko rženemu klasu podobno lat in se lahko spoznsv na tem, da sta v cvetu samo 2 prašnika in ne 3, kakor je to navadno pri travah. Boljka daje senu (seveda ne sama) znan, prijeten duh. Tema dvema travama so tovaršice navadna pasja trava, (Dactvlis glomerata, Knaulgras), mehki stoklas, glistnik, (Bromus moliš, vveiche Trespe); paliovka, (Arrhenatherum, franzosisc-hes Raygras); medena trava, (IIolcus lanatus, \volliges Honiggras); pasji rep. (Cynosurus cristatus, Kammgras) in tresulja, device Marije solze, (tiriza media, Zittergras). Navadna pasja trava je vsa r j a v o si v kas t a in o — 7 dni. visoka. Klaski so združeni v veče in manjše šopke, gugajoče se na tankih latnih vejicah. Na omenjenih šopkih (vozlih) prav lahko spoznamo rastlino. Kavno iste visokosti je mehki stoklas. l'o uuanjosti je podoben ovsu, a prašnice so zlatorumene in v p 1 ošča t ojaja s t i h klaskih se nahaja mnogo cvetov, ne samo 1 — 2, kakor je to pri ovsu. Pahovka je viša nega ena poprej imenovanih trav ter ima na šibkih bilkah rahle lati. Prav lahko boš ločil medeno travo od drugih, kajti vsa rastlina je kratko dlak as ta, zategadelj siva (lat je rujavkasta) in če jo potiplješ. mehka. Se ložje boš spoznal po lepo zeleni barvi, 4 — 7 cm. dolgem klasu 3 — 5 din. visoki pasji rep, kterega še posebno znači to, da sloje poleg posameznih klaskov nekako glavniku podobni listi. Tresuljo vsakdo pozna, zato mi jo ni treba posebej značiti. Z neznatnimi travami, dragi tovariš, te nočem daljo dolgočasiti. Oglejva si raj nektere izmed zalih travniških cvetic. V prav obilnem številu se nama smeji nasproti travniška zlatica, (Kanunculus acer, sehafer Hahnenfuss), kteri stori, da se ves travnik zlato-rumeno blišči. Na njeni obilici in njenih, nekako petelinovem stopalu podobnih listih jo lahko poznaš. Njej sosede so rudeča kukovičina roža, (Lychnis flos cuculi, Kukukslichtnelke); bela kresnica, belorož, (Chrvsanthemum Leucanthemum, gem. Wucherblume); vijoličasti njivski grintovec, (Scabiosa arvensis, Feldscabiosa, Kriitzenblume) in rumena kozja brada, (Tragopogon, Bocksbart). Kukovičino rožo zameniti s kako drugo travniško cyetico ni mogoče, ker je ona iz rodu lučic (lychnis) ali divjih kljinčkov edina, ki ta čas po travnikih cveti. Kresnica je podobna po vsem marjetici (bellis), a 3krat veča jo od marjetice. Ljubosumneži radi pozvedujejo pri njenih belih, po robni h cvetih, ali ga ljubi „njegova", ali jo ima „njen" rad. V Nemcih ima zategadelj rastljina pomenljivo ime „Orakelbluine". Grintovec, kteri ima kakor četrtak veliko glavico, enači po unanjosti košaricam (compositam); 4, iz cveta moleči, prosti prašniki pa in dvojna čašea nam koj povedo, da je rastlina iz rodu ščetic (dipsacej). Kozja brada je podobna regratu, posebno kar se tiče glavice, a velika je glavica še enkrat tako, kakor pri regratu. V društvu navedenih krasotic so nadalje r u d e č a t r a v n i š k a detel j a (Tri-folium pratense, rother Wiesenklee) z rudečo, kakor oreh veliko glavico; nekaj vrst laške detelje, (Medicago, Schneckenklee) z rumenim cvetom in kakor grah velikimi glavicami; travniška kadulja, žajbelj, (Salvia pratensis, Wiesensalbei); škrobo-tec , (Khinanthus, Klappertopf) in zdravilni gabez, (Symphytum officinale, arzneili-cher Beinvvell, Schwarzwurz). Travniška kadulja se prišteva ustnatieam (labijatam), ima m o d r o v i j ol i č as t zijalast cvet in v vsakem cvetu samo 2 prašnika. Skrobotec (iz reda zijalk, Kaclienblutler, ki je 2 — 3 dm. visok, se lahko spozna po napihnjeni čašči. žveplenorumenem, zijalastem cvetu, 4 prašnikih in ploščati plodnici. Skrobotec je rastlina zajedalka, (parasita) in raste po korenikah raznih trav, iz kterih tudi jemlje vso svojo hrano. Zdravilni gabez je iz rodu srhkolistnic (asperifolij), enači gomoljastemu gabezu. (glej 9. št. let. „ Pop. "J, a cvet ni rumen, temuč modro vijoličast. Pozabiti tudi ne smem navadnega kamina, (Carum Car v i, Kiimmel). Rastlina je pa tako znana, da mi jo ni treba popisavati. Konečno še hočem omeniti rumenega talina, (Thalictrum tlavum, gelbe \Viesen-raute) iz reda zlatičnic in belo do bledorudečo zdravilno špajko, (Valeriana officinalis, arzneilicher Baldrian). Ker ste rastlini visi od drugih sosednih, se blišče njihovi cvetki izmed trav in travniških cvetic kakor posamezne zvezde na večernem nebu. Talinovo razcvetje je široko omelo, v kterem se nahaja velika množica drobnih cvetov. Zdravilna špajka je vilasto razraščena; razcvita pase v kobulastih grozdih (kakor bezek), kteri merijo poprek 2 — 3 cm. Cveti so drobni (2 — 4 min. dolgi), lijasti s 5. zobci po robu. Prašni ki so v vsakem cvetu 3. Korenina ima zdravilno moč. — P''- — --e®-- Slovstvo. Praprotnikov Abecednik, o kterem je „Pop." že v zadnji štev. kratko poročal, se sme prištevati najboljšim slovenskim knjigam, namerjeuiui prvencem. Vre-jeu je po pisalno-bralni metodi. V vsosti svoji kakor tudi v posameznih delih kaže knjiga, da je delo odličnega mnogo izvedenega šolnika, Posebno prednost med drugimi slov. Začetnicami ima Praprotnikov Abecednik to, da so prve bralne vaje tiskane s precej velikimi tiskovkami, ktere dobe potem po štirikratnem zmanjšanju na 29. str. bolj navadno velikost. Jako všeč so nam tudi o bi le bralne vaje pri posameznih čikah, istotako vaje v branju se sestavljenimi soglasni k i str. 31 — 35. Dopade se nam nadalje to, da razkroji pisatelj težje pisane črke v senčnike in lasnike, kar je učitelju migljaj, kako naj kaže in predpisuje otrokom dotične črke. Kar se pa tiče pisnih in bralnih vaj z velikimi črkami str. 36 — 43 moramo reči, da nam ta del ne ustreza popolnoma. V tvarini zapazimo premalo redu. Orke tiskovke se nam zde nekoliko okorne; nektere izmed pisanih imajo zastarele, malo okusne oblike. Prav dobro vrejen in zelo mičen pa je zopet drugi del. „Berilne vaje z nazornim naukom". Berila so dobro izbrana in vseskozi otročjemu zorokrogu primerna. Jezik je čist in priprost. Unanja oblika nam v obče vgaja. Seveda bi želeli, da bi bil papir (vsaj v prvih listih) nekoliko močneji in črke pisavke bolj čiste. J. Ko p r i v ni k. -- Narodno blago. IX. Cerkev sv. Bolfanka na Pohorju. Pravljica. Zapisal Fr. P. Sv. Bolfank potoval je enkrat vrh Pohorja, iskajoč mesta, kjer bi si pozidal crkev. V eni roki imel je palico, v drugi pa sekiro. Ko najde mesto, pripravno v zgradbo cerkve, zapikne sekiru v brezo in premišljuje, kako bi bilo mogoče tukaj najhitreje pozidati cerkev. Takoj pride hudič, ter se ponudi, da pozida cerkev pod pogojem, da bode prvi romar njegov. Ko Bolfank prevdarja, bi li ponudbo sprejel ali ne, zasliši glas z neba. da naj izroči stavbo hudiču, saj prvi romar ne bo imel duše. Zdaj prihruje hudičev kakor listja in trave in takoj je bila cerkev zgotovljena. Prvi romar v novopostavljeni cerkvi bil je volk z vlovljenim jagnetom. Sv. Bolfank vzame jagne ter reče hudiču: „Romar je tvoj, dar pa moj". Hudiči vsi razkačeni zgrabijo volka ter mu izderejo vsak eno dlako. Bilo jih je pa toliko, da višji med njimi niti dlake ni dobil. Ves razsrdjen, da je bil tako grdo ogoljufan, se s toliko silo zažene iz cerkve, da dober kos zida odruši. kar se je bojda še mnogo časa poznalo. -- Dopisi. Viirberg, 19, maja 1883. Danes mi je poročali o zadnjih dveh zborovanjih učiteljskega društva ptujskega v obče. Prvo zborovanje je bilo 5. aprila, udeležilo se ga je 16 udov, drugo pa 10. maja, kterega se je udeležilo 15 udov in 1 gost. Zraven neprijetnih dogodkov ima društvena kronika zabilježiti dokaj veselega. Med neprijetne dogodke nam je prištevati premeščenje g. učitelja J. Kelca, ki je bil vselej med najdelavnejšimi udi našega društva. Težko je gotovo nam vsem, da nas je tako nagloma zapustil, ali drugega mu ne moremo reči. kakor: „Z Bogom brate! delaj vstrajuo in previdno po svojem prepričanju za narodno prosveto naprej!" — Nadalje je neprijetno za nas , da sta iz društva izstopila gg. nadučitelja Vincencij Kotzmuth in Andrej Vrabel; oba sta na nek, usojal bi se reči, nedostojen in neko-legijalen način naznanila svoj izstop. Drugi je porabil neko celo nenavadno pot, (kakošno, molčimo) ter je s tem hotel dati društvu brco!'? Veselo je nasproti temu, da društvo dobiva vedno novih udov in prijateljev podpornikov, učiteljev in nouči-teljev in se tako zelo naravno preobrazujo in krepi. Pozdravili smo v našem društvu kot ude gg. učitelje: Kavkler-ja, Suher-ja, Grebenc-a in Zdolšek-a. Kot podporna uda sta pristopila gg. dr. Ferjančič in I. Božič. Prvi sedaj c. kr. državnega pravnika namestnik v Novem mestu, je obljubil tudi zanaprej ostati društvu podpornik. Dalje je zabilježiti za društveni napredek, da bodo učitelji, ker je g. Vabič prevzel društveno petje, sedaj med seboj gojili tudi petje. V to svrho je daroval tudi v že prijatelj društva g. Fridolin Kavčič 8 zvezkov „Lavorike", ktera je dobro došla. Hvala blagemu darovatelju. Jedna glavnih nalog, ki si jih je društvo za letošnje leto stavilo, je nabiranje doneskov za Slomšekovo nagrado, ktero dobro napreduje. Kakor kažejo dotični izkazi, darujejo marljivo prijatelji pouka in občne vzgoje ter čestiljci ranjkega Slomšeka iz vseh stanov. V to je daroval tudi g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem 5 iztisov „praktične metodike" in 250 pisank svoje zaloge, da jih društvo rapeča, kar se je razun pisank tudi že zgodilo. Takisto najtoplejša zahvala g. darovatelju. Da društvo ne miruje, ampak pridno deluje, temu je dokaz, da ima redno vsaki mesec svoje seje, pri kterih se marljivo poroča in predava. V zborovanju 5. aprila je poročal v zadovoljnost vseh navzočih g. Robič o svojem delovanju v zboru štajerske učiteljske zaveze. Zatim je predaval g. profesor Franjo Hubad „o Komenskem". Predavanje je bilo natančno in jedernato, kakor smo tega pri tem gospodu vajeni. Gosp. predavatelj spominja, da se je šolstvo, kakoršno dandanes poznamo, prav za prav še le po najdenju Amerike jelo razvijati in je šola polagoma postala to, kar danes je. Borili so se za šolstvo in odgojo mladine možje raznih narodov in stanov, med njimi Jan Amos lvomenski, sin hrabrega češkega naroda, med najprvimi. G. predavatelj podaje kratek obris iz življenja tega velikega šolnika in odgojitelja, ter kako je uplivalo nja delovanje na šolskem polju in nasprotno nja osoda na njogovo delovanje. Komenski je že za svojega časa za šolo to tirjal, kar mi še le zdaj polagoma dosezamo, ali doseči mislimo. Komenski je tirjal kot glavni pogoj vsega napredka v pouku, „da se otrok nauči pred vsem svojega materinega jezika, kot podlage vsemu nadaljnjemu učenju in naobrazovanju." Seveda je bil tudi Komenski otrok svojega časa, da ni mogel še popolnoma otresti latinščine.*) Pri zadnjem zborovanju 10. t. m. se je poročalo: „0 spisju v ljudski šoli." Poročevalca sta gospoda Bornih in Sijanec. Pri tem se je razvila prav živahna debata, ktere so se udeležeyali razun poročevalcev gg. Kav-kler, Sulier, Grebenec , Možina in Vidovič. O tem ne morem natanjčneje poročati, ker se bode ta predmet, ki je na vsporedu uradne konference, še .v prihodnji seji obravnaval. Ker je praznovanje ^Habsburške svečanosti" občno, sklenilo je društvo tudi primerno šeststoletnico praznovati. Po nasvetu trojice, ktera je imela za to svečanost skrbeti, se sprejme sledeči načrt g. Romiha: 1. Svečanost se priredi v *) Gosp. prof. predavatelj Iji nas zelo razveselil, ko bi hotel to razpravo ,.Popotniku" za nat's pokloniti. Vredništvo, četrtek, 5. julija, na gori sv. Cirila in Metoda. 2. Ob 10. uri dopoldne bere se leviti rana sv. maša pri očetih minoritih, kjer pojejo učitelji slovensko mešo in na koncu cesarko pesem. 3. Po meši gre deputac-ija učiteljska društva k gosp. c. kr. okrajnemu glavarju, ter ga poprosi, naj blagovoli izreči Nj. Veličanstvu najponižniše izraze udanosti učiteljstva in slovensko adreso podpisano od vseh udov učiteljskega društva predložiti. 4. Za tem je slovesno zborovanje se sledečim vsporedom: a) kratek nagovor predsednikov, b) Pesem, c) Slavnostni govor, d) Cesarska pesem. 5. Po zborovanju skupni obed, kjer se napije Nj. Veličanstvu in vladi. Prihodnje zborovanje bode društvo imelo zunaj Ptuja, 7. junija pri sv. Vidu. Gg. društveniki. kakor vsi prijatelji šole, naj se ga blagovolijo v obilnem številu udeležiti. M. Kolarič. Ljutomer, 4. junija 1883. Ljutomersko učiteljsko društvo imelo je svoje zborovanje dne 10. majnika t. 1. pri sv. Križu. Po prečkanju in odobrenju zapisnika govoril je g. Josip Freuensfeld o Si m. Jenku in njegovih poezijah. Drugi govor je žalibože izostal, ker g. govornika ni bilo k seji. Gosp. Kreuensfeld predlaga: Govornik zadržan k seji priti, zavezan je pri bodočej seji prednašati. G. nadučitelj Horvat pristavi, da govornik naj vsaj nekoje dni pred sejo naznani, da mu ni mogoče k seji priti. Se sprejme. Gosp. J. Karba odloži radi tetnih uzrokov tajništvo in mesto njega bil je soglasno izvoljen g. Josip Freuensfeld. Z veseljem moram kon-štatovati. da se je naše društvo jelo vendar gibati iz svojega dolgega spanja, kar priča izvanredno obilna udeležba pri zadnjej seji. Bog daj, da bi se učiteljstvo v našem okraju res k pravemu življenju zbudilo ! J o s e p h u s. Iz Vranskega okraja. — Po dolgotrajnem prenehanju se je tudi „Savinjsko učiteljsko društvo-' po g. predsedniku na dan 15. maja t. 1. sklicalo k zborovanju v Braslovče. Z velikim navdušenjem se je to društvo osnovalo leta 1874 ter imelo v prvih letih tudi redna zborovanja, ki pa so pozneje vedno redkejša postajala. Glavna ovira v tem oziru je bila ta, da društvo nima vsak mesec prostega dne za zborovanje, toraj se učitelji enorazrednic ne morejo udeleževati zborovanj. Ker pa je dobilo učiteljstvo v zadnjih letih precej naraščaja in nekterih prav sposobnih moči, sklicalo se je zborovanje največ v namen posvetovanj, kako bi se društvo zamoglo znebiti dosedanjo mlačnosti. Predsednik g. R. Škoflek, nadučit. v Mozirju otvori zborovanje ob 2. uri popoldne s primernim ter srčnim pozdravom do navzočih. Ko omeni zaprek, ki so zadnja leta opovirale vspešno delovanje tolikanj potrebnega ter za učiteljstvo in njega napredek prevažnega društva, predstavi g. Janez Eeich-a. učitelja na Gomilskem in g. Jernej Pavlic-a, podučitelja v St. Juriju na Taboru, ktera se koj vpišeta med prave ude. Ker se je prejšnji društveni tajnik preselil v drug okraj, izvoli se zapisnikarjem današnega zborovanja g. J. Pa vi i č. O prvej točki dnevnega reda — „društvene zadeve" — govoril je g. Meglič ter nam podal nektere nasvete, po kterih bi se moglo društvo zopet oživiti ter postati duševno središče učiteljev Vranskega in gornjegraškega, potem bližnjih kolegov celjskega okraja. Zadevno posvetovanja o letošnej okrajnej učit. konferenci opomni g. predsednik, da so vprašanja, ki pridejo na dnevni red, jako važna, zato vabi gg. soude, da bi. izvolili do prihodnjega zborovanja taista natanko premisliti ter izgotoviti kratke obrise, po kterih bode mogoče določiti in skleniti stalne principe- za temeljito rešitev stavljenih vprašanj, posebna pozornost pa naj bi se obračala na vprašanje o spisju ter o vpljivu na nravnost, Vršila se je potem volitev odbora se sledečim izidom: g. S. Meglič, učitelj na Vranskem, predsednik; g. E. Škoflek. nadučitelj v Mozirju, podpredsednik; Fran Šorn, nadučit. v št. Jurju na Taboru, tajnik; g. J o s. Vidic, nadučitelj v št. Pavlu, blagajnik; g. E. Škoflek, voditelj petja in godbe. Novi g. predsednik zahvaljuje se za skazano mu zaupanje ter obeta po mogočnosti delovati v prospeh društva, a g. Škofleku izrazila se je hvala za požrtvovalnost v teku 9. let njegovega predsedništva. G. Vidic stari in mnogozaslužni naš blagajnik nameraval je to skrb naložiti komu drugemu, ali udal se je splošnjej želji zahvalivši se iskreno za skazano rnu zaupanje. Se splošnim navdušenjem sprejme se potem predlog nad- učit. Šorn-a, da odpošlje društvo čestitko do Nj. Veličanstva ob priliki 000-letnice združenja pod Habsburško dinastijo. Sklene se slednjič, da ima biti prihodnje zborovanje meseca julija v Uraslovčali. Vsi gg. kolegi se tedaj vljudno prosijo, da se prihodnjega zborovanja polnoštevilno vdeležo ter tako pomorejo društvo povzdigniti do one stopinje, ktera je za naš duševni napredek neobhodno potrebna. Bog! Fr. Som. ----M-- Novice in razne stvari. [Odlikovanje.] Gosp. Fran Povše, ravnatelj na kmetijskej šoli v Gorici, dobil je zlati križec za zasluge s krono. | Na Štajerskem] je po poročilu c. kr. dež. šolsk. sveta ljudsko šolstvo deželo od 1. sept. 1881 do konec avgusta 1882 stalo 985.000 gld. [Kmetijsko nadaljevalni tečaj za učitelje] kterega priredi vino- in sadjerejska šola v Mariboru se bode pričel 1. avgusta in trajal do 7. sept. Poduk bode teoretično in praktično obsezal vse važne stroke kmetijstva posebno vino- in sadjerejo, hmeljarstvo, zemljoznanstvo, gnojarstvo, kmetijstvu škodljive živali in uredbo šolskih vrtov. Razun domačih učiteljev bosta predavala še tudi gg. prof. A. Mell in potovalni učitelj Julij Hansel. [Ljudsko šolstvo v Gradcu.] Leta 1.882 je bilo tam javnih ljudskih in meščanskih šol 18, namreč 9 deških in 9 dekliških, od kterih jih je bilo po ena, 8- do Brazrednic, 11 5razrednic, 2 štiri- in dve trirazrednice. Podučevalo je v teh šolah 13 ravnateljev in nadučiteljev, 40 učiteljev, G učiteljic, 23 podučiteljev, 26 podučiteljic, 4 suplenti , 10 učiteljic ročnih del, 6 učiteljic francoskega jezika in 25 katehetov. Privatnih šol je bilo 12, med temi jih je imelo 5 pravico javnosti. Otrok šolske starosti je bilo v preteklem letu 9593, izmed kterih vsled duševnih in telesnih slabosti 129 ni moglo v šolo hoditi. Od za šolo sposobnih jih je obiskovalo 6354 javne ljudske in meščanske šole, 1176 srednje šole; 1865 pa jih je dobivalo v privatnih šolah ali pa doma predpisani poduk. Stroški za šolstvo so znašali leta 1882 skupaj 158.255 gld. proti 155.323 gld. 1881. leta. [Lep čin.] Vodji prve mestne ljudske šole in deželnemu šolskemu svetniku g. Andreju Praprotniku podelil je jednoglasno mestni zastop v Ljubljani povodom 251etnega učiteljevanja njegovega brezplačno meščansko pravo (predlog g. Klei-na), dalje se je g. Praprotniku zvikšala službena priklada v znesku 100 gld. na 200 gld. (predlog g. Sukljeja) in da si v očigled vspešnega in vestnega delovanja v občinskej službi popravi pohabljeno zdravje, dovoli se mu (predlog g. Goršiča) častna nagrada v znesku 200 gld. [V Kranjskej] je po proračunu za 1884. 1. 262 ljudskih šol in 408 učiteljev. Stroški za šole in učitelje znašajo 208.875 gld. na leto. [Oesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za spodnji Stajer] šteje sedaj nad 200 udov in je imelo, kar se je preustrojilo 192 gld. dohodkov, 154 gld. 23 kr pa stroškov, ter je za 8000 eepičev med društvenike razdelilo. 20. pr. m. je imelo prvo občno zborovanje pri št. Jurju ob južni železnici, pri kterem je g. učitelj J. Boštjančič iz Blance o sadjereji govoril. — Tovarši, pospešujte to društvo, ter mu v obilnem številu pristopite! [Kdo je smodnik iznašel?] Do zdaj se je bivši freiburški menih Bertold Scluvarz iznajdnika strelnega prahu ali smodnika smatral, dasitudi nekteri to iznajdbo starim Kitajcem pripisujejo. V naj novejši štev. časopisa „Nord und Siid" pa neki Kari Braun iz Wiesbadna svetu pripoveduje, da je smodnik baje iznajdba nekega Žida, po imenu T.vpsiles, ki je v 14. stoletju v Augsburgu živel, od koder se je leta 1353 fabrikaeija strelnega prahu in njegova poraba za vojaške namere, kakor tudi topničarstvo po celi Nemčiji in Evropi širiti jela. [Habsburski rod] je ime ličnej knjižici z 12. podobami, kojo je za 6001et nico Habsburško spisal g. Tomšič. Eden izstis velja 10 kr., 25 izstisov 2 fl. 50, 50 iztisov fl. 4-50, 100 iztisov H. 8 —. Dobiva se pri Buchdruckerei Rauch Kari, Wien, V. Spengergasse. Nr. 6. Ta lična, v gladki slovenščini pisana knjižica bodi učitelj-stvu in krajnim šolskim svetom v razdelitve med šolsko mladino gorko priporočena! [Pariz] šteje med ozidjem 2,800.000 stanovnikov, kteri v 76.000 hišah bivajo. Posameznih prostorin se nahaja v teh hišah 1,038.000, namreč 388.000 delavnic in okoli 700.000 stanovanj, od kterih jiii je 11.753 privatnih (Hotel garni), ki se na dneve, tedne ali mesce s celo hišno opravo oddavajo. V takih Hotel garni prebiva skupaj 240.164 stanovnikov, od kterih je 43.935 tujcev. [Najvišji železni most] so stavi v Pensilvaniji, nad reko Kingua. Visok bode 9174 metrov, kajti struga sama je 640 metrov nad morskim površjem. [Velikanska goba] se sedaj kaže v mestu Rouen na Francoskem. Meri 2'/, metra in je suha 2400gr. težka. Ako se z vodo napoji, jo dva moža komaj vzdigneta. To redko gobo so potapljavci prinesli iz morskega dna blizo Sinirne. [Severna Amerika] broji dandanes le še 280.000 Indijancev. Ta divji rod, ki se peča z lovom in se noče nikjer naseliti, bode v boju z belimi, ki razširjajo krščanstvo in civilizacijo, brž ko ne v kratkem celo uničen. V zadnjih 150. letih se je baje 9 milijonov Indijancev pokončalo. [Časnikarstvo na Avstrijskem.] V prvem tečaju leta 1882 se je izdalo v Avstriji 54,603386 istisov političnih časnikov, tako da pride na dan okoli 350.000 istisov. V prvej vrsti se mora navesti Spodnja Avstrija, ki je izdala 34,093292 iztisov. Češka je izdala 10,149.565, Štajerska 2,145.618, Moravska 1,926.805, Primorsko 1,617.982, Gornja Avstrija 1, 330.632, Galicija 1,231.457 iztisov. Primerjaje z letom 1881 se je število iztisov v istej dobi za 5,133.793 pomnožilo. Nasproti pa se je iz vnanjih dežel veliko menj časnikov privažalo kakor v prejšnih letih. -«•»- Spremembe pri učiteljstvu. Na Štajerskem. Gosp. Iv. Kelc, učitelj pri sv. Barbari v Halozah prestavljen je k sv. Ani na Krembergu (Omurek). — Gosp. Kari Fais, zač. učitelj pri sv. Emi (Šmarje), gre kot stalni učitelj v Kebl (Konjice), gosp. Jos. Podpečan pa kot suplent k sv. Emi. — Gospa Mica Pirkmajer postala je učiteljica ročnih del v Lembahu. — Na Kranjskem. Gosp. G. Erker. učitelj na Dragi, gre v Polom, in gosp. Jan. Poznik, učitelj v Polomu, na Drago. Gospodičina Ivana Praprotnik-ova je za časno postavljena na tretje mesti učit. službe v Lašiče. --ee-- Javna zahvala. Blagorodnemu gospodu Vinkotu Sevniku viecnik ban. stola v Zagrebu, kteri je cesarjevi« Rttdolfovi šoli v Globokem podaril 24 snopičev „ Ljubljanskega zvona", 24 snopičev „Kresa", 27 knjig „ Družbe sv. Moliora" in 15 „Matice Slovenske", ter s tem blagodušnim darilom pripomogel, da se je šolska knjižnica tukajšnje šole ustanovila, izrekata stem pre-srčno zalivalo Franjo Gregorevčič, Gust. Vodušek, podpredsednik. naditčitelj. Globoko, 20. maja 1883. Razpis učiteljskih služeb. V ozemlji e. k. okrajnega glavarstva Celjskega se razpisujejo v umeščenje s početkom zimskega tečaja 1883/4 sledeče učiteljske službe: 1. Šolski okraj Ceije: Učiteljski službi v Galiciji pošta Žalec, IV. plač. razred in stanovanje in v Svetini pošta Celje, 111. pl. razred in prosto stanovanje; potem služba učiteljice ročnih del za Vojni k-Novo cerkvo z 230 gld. renu-meracije. 2. Šolski okraj Šmarje: Učiteljska služba priv sv. Emi pošta Podčetertek, IV. pl. razred in stanovanje. Podučiteljske službe v Š m ar ji, 111. pl. razred, pri sv. Štefanu, pošta Šmarje IV. pl. razred in v Po n k vi, IV. pl. razred. 3. Šolski okraj Konjice: Služba učiteljice ročnih del v Čadramu, pošta Oplotnica z 98 gld. renumeracije. 4 Šolski okraj Gornjigrad: Podučiteljski službi pri sv. Frančišku Ksave-riju, pošta Ljubno. III. pl. razred in Ljubno, IV. pl. razred. Znanje slovenskega jezika se zahteva pri vseh službah. Prošnje se imajo poslati po predpisani poti dotičnim krajnim šolskim svetom do 20. julija 1883. Celje, dne 2. junija 1883. C. kr. namestnijski svetovalec Haas 1. p. „Cerkvene pesmi za šolsko mladež" natisnil je J. Leon v Mariboru. Zbirka obsega 47 različnih pesmi za šolarsko sv. meso, praznike Gospodove in matere božje itd. Dobivajo se pri A.Novaku, bnkvovezu v Mariboru; iztis vezan velja 8 kr. V J. lieoiiovi tiskarni v Mariboru, dobijo se Poinaliiiec , ysake vrste: v branju, Steviljenju, petjri, lepem obnašanj it, lepopis j i itd. Spomin pridnosti: i »i •av dobro«, „Pi'av zadovoljen'4 itd. ^ Črno tiskane 100 po 20 kr., — Pozlačene 100 po 30 kr. M - -J Izdajatelj in v red ni k M. Nerat. Tiskar in založnik Ivan Leon v Mariboru.