Številka 166 TRST, v torek 18. junija 1907. Tečaj XXXII. £dinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč? SC Izhaja vsaki daa Iv tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvfi. (6 stotink) v mnogih, tobakarnab v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju, žt. Petru, Sežani, Nabrefini. Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Domberjrn, Solkanu itd. CEKE OGLASOV se raČnnajo po vrstah f&iroke 73 mm. visoke 2'/s mm); za trgovinske in obrtne cglr.se po 20 stotink : za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vnnkanadalje a vrsta C 2. Mali oglasi po 5 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejeoa Ir^eratai oddelek uprave Edinosti". — Plačuje ee izključno le upravi .Jedinosti" Harodalna znaša ta vse leto 34 K. pol leta 12 K, 3 mesece R K —. na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laroiiiia u udeijiko udaije .Ediiostr 3tane: celoleno 15 20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan p pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glortrio Oalatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA, lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, alica Oiorgio Galatti §t 18. ssssss^ PoStno-hranilnični račun St. 841*653. — - TELEFOM it®v. U57. - Mesedna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Občinske volitve v Puli. PULA 17. Do danes je glasovalo v tretjem razredu 1006 za gospodarsko stranko, 1059 za italijansko-socijalistično stranko. Socijalno-damokratični shod. PRAGA 17. Socijalni demokrati so imeli včeraj predpoludne shod, katerega se je udeležilo okolu 2000 03eb. Govorila sta novoizvoljena socijalno-demokratična poslanca dr. Nemec in Soukup o nalogah in ciljih socijalno-demokrati one stranke in o programu, ki ga je postavila socijalno-demokratična stranka za prihodnje parlamentarno zasedanje. Zbo rovanje se je vršilo mirno. Goipodaka zbornica. DUNAJ 17. Ministerski predsednik je priobčil imenovanje novega predsedstva, nakar je predsednik knez Windischgriitz prevzel predsedstvo. Na to so bili zapriseženi novoimenovani členi gospodske zbornice. Predsednik se je tudi v toplih besedah spomnil umrlih členov gospodske zbornice. Konečno je predsednik naznanil, da se bo slovesna otvoritev zasedanja vršila v sredo. Na to je bila seja zaključena. Ogrska poslanika zbornica BUDIMPEŠTA 17. Zakonski načrt glede povišanja turških uvoznih carin je bil vsprejet, nakar je zbornica nadaljevala generalno debato o železniških predlogah. Posl. Pap (Romun) je govoril proti predlogam ter je pojasnjeval razmere železniških delavcev. Podpredsednik Rakovsky je ponovno opominjal govornika, naj ostane pri predmetu ter mu je konečno vzel besedo. Med govori hrvatskih poslancev Cerovca in Popoviea je prišlo do novih hrupnih prizorov. Ob neprestanem hrupu je povzel besedo minister predsednik dr. Wekerle rekoč : Ze teden dni, ko pokazujemo nasproti političnim pravicam Hrvatske in Slavonije uslužnost, kakor jo v zadnjih 40 letih zastonj iščemo, gledani z največo britkostjo, da stavljajo hrvatski poslanci, ne spoznavši svoje lastne naloge in lastnih interesov, mnoge zahteve, ki vodijo naravnost do razsula ogrske državne jednote. (Dolgotrajna pohvala in pleskanje). Hladnokrvno in potrpežljivo sem opazoval dosedanje vedenje gospodov poslancev, in prosim visoko zbornico, naj izvoli to dostojno hladnokrvno vedenje obraniti še nekoliko časa, (Živahno pritrjevanje), kajti mi imamo le eno orožje, in to je pravica in resnica (Ži-, vahna pohvala). Vi gospoda moja (obrnjen proti Hrvatom) se ne morete s takim orožjem boriti ni za pravico ni za resnico (Živahna pohvala). Ako hočete pravico in resnico tako zastopati, da tukaj oneraogočujete posvetovanje potem nas prisilite, da uporabimo proti vam najostreje orožje. (Živahna pohvala). To vas prosim s tega mesta : kajti bodite prepričani, da motite morda na nedogledne čase spora-! zum, ki ga potrebujemo mi, in katerega potrebujete tudi Vi. (Nova pohvala). Danes govorim v tonu prošnje k Vam in k zbornici. Moja služba mi nalaga, da vam še enkrat in ponovno j olagam to prošnjo na srce. Kajti, ako ne bo imela vspeha, bomo prisiljeni prijeti za druga sredstva. (Dolgotrajna pohvala, ploskanje in eljen-klici). Predsednik je na to naznanil, da mu je bila izročena prošnja, podpisana od več nego 20 poslancev, naj odredi tajno sejo. Predsednik je odredil to tajno sejo za 2. uro popo-ludne. Na tej seji je posl. Lengyel zahteval od predsedništva, da na najstrožji način uporablja poslovni red. Posl. Lengyel je nadaljeval: Hrvatski poslanci imajo sicer pravico govoriti hrvatski, a nimajo pravice stavljati hrvatskih predlogov. , — Podpredsednik Narvay je izjavil, da se bo uporabljaje poslovni red ravnal po zakonu. Zvezo, sklenjeno med Hrvati in narodnostnimi poslanci je označil kakor nemoralno. (Viharna pohvala). — Posl. Ugron je izjavil, da je : skupno postopanje narodnosti in Hrvatov naperjeno proti ogrski državi. Madjari so potrpežljivo in dolgo časa čakali, ko se pa enkrat odločijo za dejanje, tedaj so pa tudi pripravljeni braniti svojo pravico in svojo svobodo na bojišču. Hrvatje naj torej ne provocirajo k dejanjem. Posl. Supilo je v hrvatskem jeziku izjavil, da je današnji dan v zgodovini Hrvatske in Slavonije zgodovinski dan. Morda je zadnjič, da se tukaj v zbornici govori hrvatski ? Tega vprašanja ni možno tako rešiti, kakor bi to hoteli Madjari. Mi nočemo kratiti pravic Ogrske. Mi želimo, da pride do sporazuma in da se medsebojno razumemo. Nato je bila tajna seja proglašena za javno in razprava prekinjena. Prinodnja seja jutri. Minister Zichy. BUDIMPEŠTA 17. Ogr. biro poroča z Dunaja: Minister a latere grof Aladar Zichy je bil danes vsprejet od cesarja v posebni avdijenci. Srbska skupščina. BELIGRAD 17. Na specijalni debati o vojnem proračunu je posl. Jaksinović predlagal, da se izvoli parlamentarno preiskovalno komisijo 9 členov, ki naj pregleda vojno upravo. Po daljši živahni debati je bil predlog enoglasno vsprejet. Fr&ncosko-ipanska pogodba. PARIZ 17. Minister Pichon je enemu uredniku „Matina" izjavil, da francosko-španska pogodba v ničem ne povspešuje našega položaja v Maroku. Mi smo v Maroku vezani po mednarodni pogodbi. Novi dogovor je naravna posledica francosko-japonske po-| godbe. Slednja jamči naša posestva v Tihem j Oceanu, pogodba s Špansko jamči naša posestva v Srednjem moiju in Atlantskem Oceanu. Haaška konferenca. PARIZ 17. Petit Parisien" poroča iz Haaga: prvi nemški delegat na konferenci baron Marschall je izjavil, da ima le v eni točki glede vprašanja omejitve oboroževanj točna navodila. V tem vprašanju ni možno upati na rešitev. Noben stavljenih predlogov ni v resnici izvedljiv. Čemu bi se upustili v to razpravo ? Mi menimo, da postopamo previdno, je rekel baron Marschall, ako se teh kontroverzij ne udeležimo. Danski kralj in kraljica. PARIZ 17. Danski kralj in kraljica sta ob 11. in pol uri predpoludne odpotovala. Predsednik Fallieres in vsi členi vlade so prišli na kolodvor, da se poslovijo. Španski kralj i a kraljica obiščeta avstrijskega cesarja. MADRID 17. Kralj in kraljica obiščeta še to poletje avstrijskega cesarja bržkone v Išlu. Prej obišče kraljeva dvojica še angleški dvor in nizozemsko kraljico Viljelmino. Nemiri na Kitajskem. LONDON 17. Glasom neke brzojavke ..Morning Poste" iz Šangaja je podkralj Jan-šikaj zadobil zopet svoj upliv ter mu je zopet poverjeno vrhno poveljstvo nad Pečiansko armado. V ( angša, kjer se je zbralo 10.000 ustašev, so odposlane vladne čete. Bolgarski knez v Bukarešti. BUKAREŠT 17. Danes predpoludne je dospel semkaj bolgarski knez Ferdinand. H u s i j a. Po razpustu dume. PETROGRAD 17. Razun v Petrogradu in v Kronstadtu je bilo tudi v drugih mestih Rusije aretovanih mnogo oseb, tako da se nahajajo v zaporu naiodličneji voditelji usta-škega gibanja. Socijalna demokracija dela 1 propagando za generalni štrajk železniških in 1 brzojavnih uslužbencev. Vendar se dvomi, da bi vspeli. Ker je prepovedana kritika vladnih činov, se listi vzdržjujejo vsakega tolmačenja in konštatujejo samo dejstva. PETROGRAD 17. Glasom poročil iz i različnih krajev države ni bil nikjer kaljen ! mir in red. Prebivalstvo je vsprejelo razglas ' manifesta o razpustu dume ne le popolnoma mirno, marveč tudi s pohvalo. Volitve v državno dumo. PETROGRAD 17. (Petr. brz. ag.) Volitve v državno dumo se bodo vršile: V gu-bernijah, ki se upravljajo po splošnih guber-nijalnih upravnih zakonih in posamično v Petrogradu, Moskvi, Varšavi, Kijevu, Lodzu, Odesi in Rigi ; na Poljskem in t gubernijah Irkutsk in .Jenisejsk se bodo volitve vršile po i starem volilnem redu, in sicer bodo Poljaki volili 14 poslancev, med temi dva izmed ruskega prebivalstva. Volitve na Kavkazu in na Skrajnem Vzhodu se urede s posebnimi zakoni. V petih od sedem gori omenjenih mest se bodo volitve vršile direktnim glasovanjem. Volilec bo imel na volitvah le en glas in zamore pripadati le eni kuriji. Volitve poslancev dume se bodo vršile na gubernijalnih skupščinah, ki obstojajo iz volilnih mož 5 kategorij : iz posestnikov, prve in druge stopinje mestnih vo-lilcev, kmetov in kjer to dopušča zakon iz delavcev. Mestni volilci se dele v dve vrsti po imovinskem cenzusu. Volilni možje se izvolijo na skupščinah posestnikov, kmetov, pooblaščencev mestnih volilcev obeh kategorij in de lavskih pooblaščencev. Pooblaščenci in volilni možje zamorejo biti izvoljeni le izmed števila oseb, ki imajo pravico udeleževati se sli »dov, kjer se vršijo te volitve. Ti shodi ne smejo sklepati o resolucijah, ki se tičejo volilnega postopanja. V mestih z lastnim zastopom ! (izvzemši Varšave in Lodza) voli vsaka obeh kategorij svojega poslanca. — Skupno je vseh poslancev dume 442 ; od teh odpadejo na evropsko Rusijo 403 poslanci, na azijsko Rusijo 15, na Kavkaz 10 in na Poljsko 14. Pismo iz Prage. 15. junija 1907. Kakor prvi gostje velikih vseslovanskih praznikov v Češki prestolnici prišli so včeraj amerikanski Čehi ItiO na številu. To je namreč prvi oddelek amerikanskih Cehov, ki so dospeli v Prago iz New-Yorka preko Bremena. Vozili so se po morju 7 dni. Drugi oddelek amerikanskih Cehov pa je odpotoval iz New Vorka v Havre in Pariz. S temi Cehi potuje tudi precejšnje število drugih amerikanskih Slovanov. Amerikanskim Čehom, na-hajajočim se pravkar v Parizu, prirede pariška telovadna društva v nedeljo 16. t. m. veliko slavnost. Prihodnji teden pričakujemo tudi ta oddelek, tako da bo Praga gostila nad 500 amerikanskih Slovanov. Zgodnji prihod — celih 14 dni pred zletom — nas ne sme začuditi; iz Amerike se ne potuje na dva dni v Evropo; in vsakdo njih ima tukaj svojcev, ki bi med njimi rad preživel par srečnih dni. Ulice pred tukajšnjim državnim kolodvorom so nudile včeraj v popoludanskih j urah nenavaden prizor: tisočglava množica se je gnjetila sem ter tja, pričakujoča prihoda amerikanskih Čehov. Peron ie bil napolnjen do poslednjega kotička. Konečno je prispel vlak. Vsak Amerikanec je držal iz ( okna malo amerikansko zastavo, kar je bil nenavadno lep prizor. Po peronu so grmeli „Slava!* in „Nazdar !M-klici. Ko pa se je prikazala velika prekrasna zastava chicags-kega Sokola, ki ima na eni strani belega češkega leva na rudečem polju — na drugi strani pa amerikanskega orla in bele zvezde na modrem polju — ni bilo navdušenja ne konca in kraja. Se viharneje so bili amerikanski Čehi pozdravljeni na ulicah. Marsikak amerikanski došlec je solzil ganotja. Na kolodvoru sem videl v ganljivem objemu sorodnike, ki se niso videli že desetletja. Videl sem neko gospo, ki je imela štiriletno hčerko seboj. Pravila mi je, da je kakor malo dete, kakoršno je njena hčerka sedaj, prišla y Ameriko. Na vprašanje, zakaj takšno dete jemlje seboj, mi je odgovorila : „Jaz že ne pridem več v staro domovino; to dete pa bo nekoč s ponosom moglo reči, da je bilo na onih posvečenih tleh, kjer je tekla zibelka njegove matere.** Vsi gostje so v sprevodu odšli v hotel „Orient", kjer jih je v veliki dvorani pozdravil starosta „Češke obce Sokolske*, dr. Scheiner. Amerikanski ('eh Rot, ki je avstrijski konzul v Ameriki in tam že nad 50 let, mu je odgovoril navdušeno. — Novodošli gostje niso samo Sokoli temveč se med njimi nahajajo tudi nesokoli in dame. Večinoma so iz Chicaga. Amerikanski Čehi se vesele obče pozornosti Pražanov. — — Na sokolskem vežbališču imamo sedaj vsako nedeljo šahove turnaje, s kate« rimi so se pričele sokolske slavnosti. Šahovi turnaj se bo zadnjič igral v nedeljo 30. t. m. popoludne in Slovencem, ki bodo v Pragi, svetujem, da tega nikar ne zamude. Sahovi turnaj predstavlja bitko med cesarjem Zik-mundem in češkimi taboriti, katerim je na-čeloval slavni Žižka. Taboriti so v tej vojni tudi zmagali in pognali cesarja v beg. Nastopa pri tem nekoliko sto vojščakov na konjih in cele legije pešcev. Najmogočnejše utise pač vzbuja oni trenotek, ko se Taboriti pevajoč stari husitski koral „Kdojž j ste boži bojovnici vržejo na sovražnika. Sahovi tur-naji vzbujajo velikansko pozornost ter so se i poslednjo nedeljo 9. t. m. igrali ob navzoč-i nosti 50.000 gledalcev; celo gostov iz An-I žke smo videli. Sokolsko telovadišče je največje kar jih je sploh bilo kedaj. Na tribunah je prostora za 80.000 gledalcev. Vežbališče samo ima prostora za 9—10.000 telovadcev. Praško vežbališče je trikrat tako veliko nego stadion v Atenah, ki je ohranjen še iz starih dob in kjer so se lansko leto davale olimpske igre. Z1et s a m n a sebi bo tuđi n aj veći gimna stični zle t. Res, da imajo Francozi veče število členov v svojih gimnastičnih društvih, ali zletov ne prirejajo v tako velikanskih obsegih. Na poslednjem francoskem zletu v Arrasu je telovadilo samo 5000 gimnastov. Na letošnjem praškem zletu pa bo telovadilo približno 10.000 telovadcev; v sprevodu pa bo stopalo v kroju 25.000 Sokolov. Na vežbališču je tudi velik pavilijon za godce, kjer igra ob šahovili turnaiih 120 godcev. Vežbališče ima podobo pravilnega štirokota ter ima na dveh straneh vhod za telovadce na drugih dveh straneh pa za gledalce. Pod tribunami, ki so do 20 metrov visoke, se nahajajo restavracije, kavarne, plesišča, itd. Tudi poštni in brzojavni urad se nahaja na vežbališču. ravno tako gasilna in pomožna postaja. Električna železnica vodi uprav pred glavni vhod na vežbališče, tako, da je spoje-nje na vse strani mesta prav ugodno. Nemal dokaz občudovanja vredne sokolske disciplina je, da se vojaški krogi neizmerno zanimajo za ta zlet. Tako je na primer praško korno poveljstvo kupilo na stroške PODLISTEK. VOHUN " Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „Gotovo da je vedel!" je vzkliknila gospodična Petnova. „Saj nas je še posvaril pred nevarnostjo, ki preti Henriku !" ..Ponovite mi še enkrat... Kaj je rekel? Kaj je obljubil?** je nadaljeval Dunvud z uarzličavo hlastnostjo in nestrpnostjo. „Pozval je Henrika, naj se v morebitni nevarnosti obrne nanj, in je obljubil, da poplača gostoljubnost očetovo na sinu.': ..In je rekel to, koje vedel, daje Henrik angleški častnik." „Gotovo in ravno z ozirom na pretečo mu nevarnost." „O," je vzkliknil Dunvud preradosten, „potem je vse dobro — potem ga lahko rešim ! Da, gotovo, Harper ne pozabi nikdar, kar je obljubil !M „Toda — ali ima tudi moč ?** je vpra- i šala Fanika dvomeče. „Li more omehčati Vošingtnovo trmo ?" ..Da h more ?** je vzkliknil major. „Ako bi o n ne mogel, kdo sicer bi bil v stanu to? Vsi naši prvaki skupaj niso nič v primeri s tem Harperjem! Toda — Vi imate njegovo obljubo ?* „Njegovo prostovoljno, slovesno obljubo — potem ko mu je bilo znano vse." »Potem bodite mirni — zakaj Henrik je rešen ?" In brez nadaljnega pojasnila je zdrvil ven, pustivši Hvartonove v največji osuplosti, in minuto pozneje so ga videli galopirati čez polje. Henrikova usoda se je — kakor je bilo videti — obračala na bolje in vsem je postalo lažje pri srcu. Posebno pa Faniki, ki je vendar tako slepo zaupala ljubljenemu Dunvudu ! In ko si je poklicala v spomin še vso blago, ljudomilo Harperjevo prikazen, se je udala prosto vsa nanovo-vzcvetelim upom ... Z okna. pri katerem je stala, je uživala svoboden razgled na goro, na kateri je bila medpotoma zapazila tisto skrivnostno kočo. Pobočje te gore je bilo strmo in pusto, tu in tam je rasel kak pritlikav hrast. Vznožje te v koničasti obliki se vzdigajoče gore je bilo oddaljeno komaj deset minut od hiše — in i tam zgoraj je zagledala Fanika ta hip moža, ki je stopil izza skale, a pri tej priči zopet j izginil. To se je ponavljalo večkrat, kakor da ima begunec (za takega ga je smatrala Fanika) namen, rekognoscirati gibanje vojakov spodaj. Faniki je prišlo takoj na misel, da je krošnjar; vsekakor je bila to ista postava, kakor jo je bila videla sinoči pri kočici. Harvi pa je bil v njenem spominu v tako tesni zvezi s Harperjem, da se je globoko zamislila. „O," pa je zdajci vzkliknila in tekla k durim. „Dunvud se je vrnil!" Hip pozneje je vstopil major — z mrač-: nim obrazom. „Izjalovilo se Vam je !u je vzkliknil j Henrik. i „Ali ste videli Harperja ?" je hitela vpraševati Fanika. „Ne — prišel je sem čez reko, ravno j ko sem se prepeljal jaz na oni breg. Križala j sva se — ni mi bilo mogoče najti ga... j Vendar ga bom videl lahko še nocoj ..." „In-li niste bili pri Vošingtenu ?" je I vprašala gospodična Petnova. Dunvud jo je razstreseno gledal nekaj časa in odgovoril potem z obotavljanjem : „Vrhovnega poveljnika ni bilo v glavnem taboru. Toda, Fanika, povejte mi še enkrat vse, vse okolnosti Harperjevega obiska sleherno vseh njegovih besed vse, vse, nakar se le morete spomniti Potem ko je izpolnila deklica njegovo željo z natančnostjo in s čudovito dobrim spominom, so se zopet razjasnile Dunvudove poteze. ..Rešeni smo, rešeni smo!" je zvenelo veselo iz njegovih usten. Tu ga je prekinil glasen prepir zunaj pred durmi. (Pride še.) Stran II jiGSf« atv. 16* V 1'itrin. dne 18. juniji Iyv>7 erarja skoro vsem višjim častnikom praške posadke vstopnice na vežbalisče. Celo dunajski generalštab je kupil nekoliko vstopnic ter gotovo odpošlje par častnikov — dokaz, kako se vojaški krogi zanimajo za to. Pa tudi iz drugih držav pridejo častniki občudovat nastop Sokolstva. Ravno včeraj mi je pravil neki uradnik zletove pisarne, da je švicarski konzulat v Pragi kupil 6 vstopnic za švicarske častnike, ki pridejo v Prago. Zlet pridobi neizmerno na sijaju,ker bodo na njem oficijelno zastopana velika evropska mesta kakor : Moskva, Pariz, London, Bruselj itd. Iz Pariza pride deputacija 12 občinskih zastopnikov se županom na čelu. Ljubljanski, zagrebški in beligrajski župan ob strani mestnih zastopnikov Pariza, Londona, Bruselja — je brezdvomno velikega pomena. Največje zadoščenje za trud in delo sokolsko pa je, da bodo skoro vse večje evropske države na zletu oficijelno zastopane. Da to gotovim dunajskim krogom ni všeč, je na dlani, ali je 1 že sklenjena stvar. In sicer pošljejo Anglija, J Rusija.^ Francija, Srbija, Bolgarija, Crna] Gora, Švica in Nizozemsko svoje posebne od-1 poslance, ali pa se bodo dale zastopati po; svojih konzulih v Pragi. To je seveda za Sokolstvo velika pridobitev, katere pomen 6ega v bodočnost. Na vežbališču se pripravlja za zastopnike tujih držav posebna loža. Gotovo bo čitateljstvo zanimalo, kakšno stališče zavzema nasproti zletu dunajska vlada. Gotova stvar je, da prideta na zlet češka ministra dr. Fort in dr. Pa-c a k v sokole k: em kroju. Ali bilo ie treba veliko samozataje vanj a od strani vodi- j teljev češkega Sokolstva. Stvar se je razvila ! takole : Ko je imel letos v aprilu cesar priti j v Prago, želela sta si češka ministra, posebno ; pa Pacak, da bi cesar videl udanost vseh vrst češkega naroda. Sokolstvo kakor važen » faktor v češkem narodu ni bilo smeti izvzeti, j Ker pa stoji češko Sokolstvo na stališču če- j škega državnega prava, ni še doslej nikdar j pozdravljalo avstrijskega cesarja. Tako je j prišel v marcu Pacak v Prago in pregovoril j starosto češkega Sokolstva da pošlje svoje čete cesarju v pozdrav, da bo s tem udanost, češkega n roda napram cesarju popolna.1 Pacak pa je zato obljubil, da bo izposloval da bosta mogla on in Fort se vdeležiti sokol-skega zleta. Sedaj seveda z napetostjo pričakujemo. dali bosta češka ministra svojo obljubo 1 držala. Sokoli so v aprilu pozdravljali cesarja, ergo bi bilo na mestu, da se ministrove ob- j ljube izpolnijo. Od strani Slovencev se pričakuje velika vdeležba. Vsem slovenskim ženam in gospicam ; bi toplo polagal na srce, da pridejo v Prago v slovenski narodni nošnji! Saj tako pokažemo Cehom in stotinam zastopnikov drugih narodov, kaj in kdo smo ! Slovenske žene naj pomislijo, da ne bo kmalu zopet prilike, da tako opozorimo tujino na naš narod, kakor ravno v Pragi. Vsi mogoči i narodi in države bodo tu zastopane, posebno veliko bo Francozov in to je ugodna prilika da opozorimo tujino na se ! In to je gotova stvar : poznati nas mora tujina, potem nas bo spoštovala. Kakor pravi hrvatski pregovor: što poznato to i voljeno. Ravno to. kar velja za slovensko ženstvo. velja tudi za slovensko „Glasbeno Matico1*. Ali bi ne mogla „Glasbena Matica* sedaj, ko je cena vožnje tako znižana, poslati kakšnih sto svojih slavčkov v Prago ? ! Deficita bi gotovo ne bilo v dnevih, ko bo toliko tisočev gostov v Pragi. Videant consules ! F. K—c. Državni zbor. Otvoritvena seja. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 17. Povodom otvoritve državnega zbora je bila predpoludne v cerkvi sv. Štefana slovesna sv. maša. katero je služil posvečeni škof dr. Marschall. Med drugim so bili navzoči ministerski predsednik baron Beck, ministri: baron Burian, dr. Korytovski, dr. Marchet in FML Latscher, predsednik gospodske zbornice knez Alfred Windisch-gratz, deželni maršal princ Alojz Lichtenstein, župan dr. Lueger, mnogo državnih poslancev in državnih uradnikov. DUNAJ 17. Poslanska zbornica se je; sestala danes ter je imela ob 11. uri pred-j poludne svojo prvo sejo. Poslanci so bili j skoraj polnoštevilno navzoči. Galerije so bile natlačeno polne. Členi vlade so prišli kmalo po 11. uri v dvorano v praznični obleki. Ministerski predsednik je povabil posl. dr. Funke, naj prevzame starostno predsedstvo. Potem, ko je Idr. Funke podal slovesno obljubo, je zavzel predsedniško mesto ter je imel nagovor na zbornico, katero je prisrčno pozdravil kakor prvo pravo ljudsko zbornico, ki je izvoljena na podlagi splošne volilne pravice. Velike nade, ki se stavkajo v to zbornico, se izpolnijo, vzlic temu, da čakajo isto velike naloge. Ako se bodo učenosti in izkušnji, ki sta tako bogato zastopani v zbornici pridružili tudi volja za delo in gorečnost v izpolnjevanju dolžnosti, petem bodo država in qjeni narodi imeli trajne in blagonosne plode. (Pohvala.) Zbornica ne more dostoj-neje pričeti svojega delovanja, kakor da se spominja cesarja, ki vrši svoj težavni poklic že skoraj 60 let. Zato poživlja poslance na trikratni „Živijo !u cesarju. Skoraj vsi poslanci, ne izvzemši socijalista v so ustali. Nato je predsednik imenoval izmed najmlajših poslancev provizorične tajnike ter je dal v vseh jezikih monarhije prečitati obljubo. Ministerski predsednik baron Beck je potem objavii, da bo zbornica slovesno otvor-jena v sredo opoludne dne 19. t. m. Nato 'je bila seja zaključena. Prihodnja seja v ! četrtek. Deputacija socijalistov v cesarskem dvorcu. Dunaj 17. Socijalisti se ne vdeleže korporativno slovesne otvoritve državnega zbora v cesarskem dvorcu, marveč bodo zastopani po odposlanstvu 12 členov. Dva kluba mesto enega. Jugoslovanski klub. — Slovenski klub. Dunaj 17. Po tridnevnih pogajanjih se je akcija za ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba razbila. V soboto popo-ludne so se sešli poslanci „Slovenske ljudske stranke", „Slov. kmetske zveze" na Štajar-skem, rSloge" na Goriškem in poslanci dr. Hybar, Mandič in Grafenauer. Posl. Grafe-nauer se je izlasti z o žirom na Koroške razmere izjavil za skupen klub, dr. Korošec, Pišek, dr. Gregorčič so se izjavili proti skupnemu klubu, v katerem bi sedeli tudi štajerski oziroma goriški libetalni poslanci. Nato je dr. Krek v imenu WS. L. S." izjavil, da soj poslanci te stranke ia skupen klub s Hrvati brez j slovenskih liberalcev izlasti pa načelnika libe-j ralne stranke. Dr. Rvbaf seje izjavil za skupen, klub vseh Jugoslovanov. Za skupni klub sta; se izrekla tudi dr. Ploj in Fon. Dr. Benkoviči je bil načeloma za skupen klub, a volitve da { so pokazale, da ni možno sedeti z liberalci] v istem klubu. Kar pa še ne izključuje, daj ne bi v narodnostnih vprašanjih glasovali j skupno. , Nato se je vršilo posvetovanje s hrvat-' skimi poslanci. Posl. dr. Trešić-Pavičić, Iva-niševie, Prodan in izlasti dr. Laginja so se po-j tegovali za skupen jugoslovanski klub. A vsa pogajanja so se razbila ker so klerikalni poslanci vstrajali pri svoji zahtevi, da se slovenskih narodno-naprednih poslancev ne vsprejme v skupni klub. j Nato se je ustanovil : Jugoslovanski klub. Ta klub šteje 21 poslancev. V klubu so vsi hrvatski poslanci, 4 slovenski narodno-' napredni poslanci, dr. Rybar, dr. Ploj, Fr.; Grafenauer in oba Srba. Klub se je nepo s redno pred današnjo sejo konstituiral; predsednikom sta bila izvoljena dr. I v če vic in dr. Ploj. Slovenski klub se je konstituiral in si izvolil predsednikom i dr.a Šusteršiča, podpredsed. pa dr. Korošca. Klub šteje 16 členov in sicer 10 Kranjcev, j 4 Štajerce in dva Goričana. „Slovenski klub" j bo tvoril s katoliško-narodnimi češkimi po-i slanci, katerih je L7, skupno parlamentarnoj skupino. Skupnost se bo nanašala na vse stvari, ki se strogo ne tičejo narodnega in' državnopravnega programa Čehov; v zadnjih dveh točkah so namreč katoliško-narodni; J Čehi vezani na skupni češki, v ostalih pa popolnoma svobodni. - Skupni klub češki v državnem zboru.; Spontanost, kakor se je utvoril skupni * češki parlamentarni klub, in način, kakor so i vsi češki poslanci od najkonservativnejših klerikalcev a la Thun do naj radikalnejših demokratov a la Masaryk brez kake težkočej in priderije premostili nemale razlike, ki jih{ ločijo, ne da bi pa ob tem žrtvoval kdo od j njih niti pičice svojega programa, dokazuje,! da najprej imajo pred očmi vsi brez razlike' blagor svojega naroda in da je njihovo rodo-i ljubje vzvišeno nad vsemi strankarskimi pre-' i piri (nekje drugje je ravno narobe !) K skupnemu češkemu klubu pišejo „Na-, rodni Listy" : Kar zagotovlja skupni klub na' takorekoč mehaničen način, torej trdneje nego volja posameznih frakcij in voditeljev v njih,! to je neodoljivi zunanji natlak, sila situacije,' sila močnejša nego vsako navdušenje za skup-j nost, železna sila narodnih potrebščin, gola| obrana možnosti daljšega češkega političnega' j življenja in razvoja.... Tem trdnejša bo i zveza, čim svobodnejša bo roka posameznih: frakcij v zasledovanju svojih posebnih pro-j gramovih ciljev. Je oči vidno, da tu stojimo pri samem principu skupnega kluba, principu, da le ono, kar spaja narodne stranke, ima biti skupuo, dočim predmeti raznih progra-> movih nazorov, vzajemno se izločujočih, imajo' biti tudi izključeni iz skupne organizacije. In čim večja bo svoboda in čim bolj nedotakljiva ločitev v tem, kar razdružuje, tem trdnejša, tem dolgotrajneša bo zveza v tem, kar druži... Politična zmernost v občevanju, previdnost v skupnem posvetovanju, pozabljeni e strankarskih grenkosti, osebno samozataje vanje, ovladanje temperamenta in le narod, j narod kot ideal, vreden napetja vseh sil v j najkrasnejši disciplini k slogi v energično delovanje za nepremenljivi češki cilj". In pritlikavec „Slovenec" si upa zasmehovati toli vzvišeno rodoljubne in občudovala j vredno zrelost čeških politikov. Govorice o kompromisa med ogrsko koalicijo in Hrvati. Iz Budimpeite poročajo: Listi se bavijo: s kompromisnim načrtom, s katerim caj bi se poravnal spor med ogrsko koalicijo in hrvatskimi poslanci. V resnici se je več upliv-nih poslancev v zadnjih dneh posvetovalo sj hrvatskimi poslanci, loko bi se našlo izhodi iz sedanjih težkoč. ,V tom ozira je bilo stav- ljenih tudi več predlogov, katere je pa ena ali pa druga stranka odklonila. Razgovori pa nimajo oficijelnega značaja in tudi ne nudijo 1 do sedaj najmanje nađe, da bi se spor poravnal. Verojetno je pa, da vendar na pride < do skrajnosti in da se bo nadaljevalo z ob-strukcijo več mesecev, in ker je razpoloženje v obeh taborih pomirljivo, se morda že tekom , prihodnjega tedna najdejo sredstva, da se težave odstranijo. Dogodki na Ogrskem. Nova stranka na Ogrskem. Kakor poročajo iz Budimpešte, se dela tamkaj na to, da bi se osnovala nova radi* kalno-nemška stranka. Organizacijski odbor te bodoče stranke poživlja meščanstvo, da se zbere okolu zastave te nove stranke, katere program je nastopni: splošna volilna pravica, svoboda tiska, pravica zborovanja in svoboda vesti. Nadalje obvezni brozplačni in državni pouk, odprava fideikomisa, uvedba progresivnega davka. Drobne politične vesti. Crnogorski princ Mirko guverner Makedonije? Obisk črnogorskega kneza Nikole pri cesarju Franu Josipu ' je napravil v Belemgradu velik u tis, radi ' bojazni, da bi morda Črnagora skupno z j j Avstrijo izvedla v Makedoniji avtonomijo ter ! da bi prišel v Makedonijo kakor guverner i črnogorski princ Mirko. Mirovna konferenca v Haagu in Japonska. Neki diplomat, člen haaške mirovne konference je izjavil, da bo imela i mirovna konferenca razpravljati zelo nevaren i problem. Japonci pridejo na konferenci na > dan s senzacijonelnim predlogom, to je, njihov delegat Susuki bo predlagal, da si osvo-jitelji zamorejo prisvojiti okupirani teritorij. I Ako se ta predlog vsprejme, tedaj iztisne Japonska Ruse iz Mandžurije, Amerikance ! pa iz Koreje. Rusija in Amerika se bosta i : temu predlogu najodločneje upirala, vsled | česar bi utegnilo priti do velikega spora. Nemčija bo baje podpirala japonski predlog. : Konferenca bo traj ala kaka 2 in pol meseca, i ako jo Japonska s svojim predlogom že prej ne razžene. Rusija bo že v eni prvih sej: stavila predlog glede razoroženja. Dnevne vesti, i „Jugoslovanski ' in „Slovenski klub" | Xa drugem mestu poročamo, da sta se usta- j no vila dva kluba jugoslovanskih poslancev.; Značilno je, daje v „Jugoslovanskem klubu",! ki šteje 21 poslancev in ki ima v svoji sredi ! tudi štiri slovenske „liberalce", sedem duhovnikov, med njimi eden celo papežev ko- i mornik. dočim so v slovenskem klubu, ki1 šteje 16 členov, samo štirje duhovniki. Omeniti nam je tudi, da je poslanec, goriške okolice g. Fon te dni izjavil, da ne vstopi v Šusteršičev klub. ako ne bo skup-; nega južno-slovanskega kluba, sedaj je pa vendar to storil. Jugoslovanskim državnim poslancem v premislek. Pod tem naslovom piše j celovški „Mir" : „Javno in privatno se sedaj razmotriva vprašanje : ali je mogoče in umestno, da bi; se vsi jugoslovanski poslanci v državnem zboru združili v en sam klub. ki bi potem štel 37 členov. Stvar je zelo važna tudi za nas j Korošce, mnogo bolj, nego si marsikdo misli.| Dobro je torej, da se izve tudi za naše j mnenje. Da je tako združenje možno na isti podlagi, ki bo služila za vez tudi drugim, močnejšim strankam, t. j. na podlagi enotnega narodnega naziranja in stremljenja, to je gotovo. — Zdi se nam pa združenje vseh slovenskih in hrvatskih poslancev tudi zelo umestno in potrebno glede na bodočnost jugoslovanske politike na Koroškem. Naša zmaga v slovenskem volilnem okraju bila je zares sijajna, toda le vsled tega, ker se je volitve udeležilo okroglo 81 odstot. vo-lilcev vsega okraja, ki šteje nad 10.000 vo-lilcev. To je za 15 odst. nadnormalna udeležba. In samo tej nadnormalni vdeležbi se imamo zahvaliti za Grafenauerjevo zmago. — Če bi bila udeležba samo za 10 odst. manjša, imeli bi že ožjo volitev, v koji bi skoraj gotovo propadli. Ta nadnormalna udeležba, združena z vzorno, neskaljeno edinostjo nam je dala mandat. To stoji. Zato pa, če hočemo mandat koroškim Slovencem trajno za* sigurati, moramo z vso pozornostjo skrbeti i za ohranitev onega navdušenja in one edinosti, ki nam je dajala moč v pravkar prestanem volilnem boju. Izogibati se moramo tedaj vsakega javnega ali prikritega nezadovolj -stva ali celo razpora. Po nekod je „sloga"4 prišla v diskredit, pri nas pa je resnični v i r pozitivnih političnih uspehov. Zato jo moramo kakor realni politiki gojiti še zanaprej tembolj, ker nas prav nične ovira v izvrševanju našega političnega programa. — Zdi se nam, da torej ne terjamo preveč, če zahtevamo, da se pri parlamentarnem grupiranju poslanci ozirajo na ta naš položaj. Uresničite v besedi tolikokrat in tako gorko povdarjano ljubezen in naklonjenost do koroških Slovencev ! — Združite se v en sam edinstven jugoslovanski klub! Pozdrav jugoslovanskim poslancem. Na veselici, ki jo je priredila „Čitalnica" pri s v. Jakobu minole nedelje na vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu, odposlalo se je g. drž. poslancu dr. Rybai*u sledečo br-| zojavko : Obžaljujoč, da ne morete prisostvovati na današnji veselici „Čitalnice" pri sv. Jakobu, pozdravljamo Vas in vse jugoslovanske poslance, poživljajoč na energičen nastop za slovensko šolo v Trstu in univerzo v Ljubljani. Deželni glavar Detela, ki je poklican v gospodsko zbornic.), je prvi Slovenec, ki vstopi v to zokonodajno korporacijo. K petemu vsesokolskemu izletu v Pragi. Prihod Amerikano v: V Četrtek došel je v Prago prvi del amerikanskih Čehov, ki se vdeleže vsesokolskega izleta, in po sprejemu s strani Pražanov se je nadejati, da v nadaljnih dnevih bo Praga pričala o velikanskem navdušenju in da amerikanski rojaki bodo slavili triumfalni svoj vstop do zlate slovanske Prage. Velikanska množica je z nepopisnim navdušenjem pozdravila prve došle amerikanske rojake. S solzami v očeh podajali so si roko in se poljubovali Čehi iz nove in stare domovine. Kadar pa so izstopili iz vlaka člani sokolske župe Tyrš-Fiignerove iz Chicaga i a razprostrli svojo zastavo, je navdušenje ljudstva doseglo svoj višek. — Prefekt sekvanski in lord - major londonski k vsesokolskemu izletu. Prefekt sekvanski de Sel ves in lord-mayor londonski Sir Treloar sta se z uprav ljubeznivima pismoma oprostila pri praškem županu dr. Grošu, da se radi preobilice dela ne moreta udeležiti vsesokolskega izleta in izrazila svoje globoke simpatije narodu češkemu. Glede udeležitve s strani londonskega mestnega sveta je obljubil lord-mayor nadaljno obvestilo. Slovenska „Čitalnica- v Skednju je priredila predminolo nedeljo izlet v Divačo z domačo godbo. Izleta se je udeležilo častno število udov in prijateljev društva. Na prostranem senčnatem vrtu gostilne gosp. Prana Mahorčič se je vršil koncert s petjem in godbo, — Bratskemu pevskemu društvu „Tabor" iz Lokve, katero nas je počastilo se svojo udeležbo ter s tem poveličevalo zabavo s krasnim ubranim petjem mešanega zbora pod vodstvom gosp. učitelja Aloizija Hre-ščaka, izrekamo tem potem najsrčnejšo zahvalo. Vrla Skedenjska godba pod vodstvom gosp. Andreja Godine je tudi izvrstno svirala izbrane komade. Da se po koncertu spopolm zabava, poskrbel nam je odbor, da smo se tudi parkrat pošteno „obrnili*'. Parkvat pravim, ker je bilo samo pol ure časa, ker vlak odhaja ob 7 in pol zvečer. Gospodu Mahorčiču se zahvaljujemo za res lepo in dobro postrežbo ter ga priporočamo vsem izletnikom, ki so namenjeni v Divačo. TRŽAŠKA MALA iSEONiSLA. Nezanesljiv tovariš. Sprevodnika drž. železnice Matej Kregar in 27-letui Viljem B. sta stanovala skupaj v eni sobi v neki hiši v ulici sv. Eufemije. Predvčerajšnjim je pa Kregar zapazil, da mu iz kovčka manjka poselska knjižica in pa 40 kron denarja. Sumil je takjj, da ga je okradel tovariš Viljem B. Šel je torej na policijo in zahteval, da se Viljema aretuje. In glej : ni se motil; kati ko so Viljema na policiii preiskali, so našli v enem njegovih žepov Kregar-rjevo poselsko knjižico, a v kapi so našli skrit 10 kronski bankovec. Seveda je moral Viljem pod ključ. — Nekaj sličnega se je pripetilo nekemu : Franu Trampuš, ki je predsinočnjim preno-! čeval na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Tovariš v sobi mu je bil 17-letni po-I morščak Olivier M. — Ko se je Trampuš zjutraj vzbudil je našel mesto svojih novih. 1 stare strgane čevlje. Razumel je takoj, da mu | jih je zamenjal Olivier, ki je bil odšel pre, kakor se je bil on zbudil. Ovadil ga je na policiji, a pozneje so našli Oliviera v neki ljudski kavarni v ulici Stadion. Imel je na nogah Trampuševe čevlje in ko so ga areto-. vali. si je pogledal na noge, se kazal začu-' deni ga in izjavil, da je le po pomoti in nehote obul Trampuševe čevlje mesto svojih. No, ta izgovor mu pa ni prav nič koristil : moral je na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem pridržali v zaporu. Po treh mesecih. Dne 27. marca t. 1. je bil prišel neki človek k trgovcu Josipu Bezzo, ki ima svoje skladišče v hiši št. 16 v uliti Nicolo Machiavelli, in pri njem vkup i 1 13 praznih sodov za ceno 13 K. Kupec je pa odpeljal sode pozabivši plačati onih 13 kron in od tedaj ga Bezzo ni več videl. No. čez par dni je bil Bezzo prijavil dogodek na policiji. Včeraj pa. to je skoraj po treb mesecih, je bil aretovan kupec v osebi 46-letnega Frana O., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. 14-letna tatica. Mariji Kle vižar, ki stanuje v Škorklji. je bilo dne 13. t. m. vkra-denih iz stanovanja več dragocenih predmetov in nekaj rjuh, v skupni vrednosti kakih 50 K. Tat je bil seveda neznan. A te dni so ljudje, ki so vedeli za tatvino pri Mariji Kle-vižar, opazili, da 14-letna Amadea M., ki stanuje v isti hiši kakor okradena Klevižar, nenavadno troši z denarjem. No, na tej podlagi je bila Amadea aretovana in na policiji je priznala, da je ona okradla Marijo Klevižar. Vkradene predmete da je pa zastavila za 15 kron pod imenom Pugliese. Od tega denarja da je nekaj dala materi, a nekaj da je potrosila sama. Človek z dvema klobukoma, enim na glavi in drugim v rokah, posebno če ga redar vidi okolu polunoči, je gotovo jako sumljiva prikazen. Toliko bolj sumljiva pa postane ta prikazen, če začne bežati, ko za V Trstu, dne 18. juuij-i 1 y07 -EDINOST« št. 166 Stran III gleda redarja. In na tako sumljivo prikazen, na človeka z dvema klobukoma, ki pa .ie njega zagledavši začel bežati, je naletel pred-sinočnjim neki redar v ulici bv. Spiridijona. Seveda je redar takoj zdirjal za to sumljivo j prikaznijo in jo tudi dohitel, a prikazen se mu je postavila v bran in ga začela pestiti. Slednjič je pa redar vendar nadvladal in vkro-til prikazen in jo odvedel na policijo, kjer je povedala, da je 21-letni brezposelni dninar Alfonz M., ki stanuje v ulici sv. Filipa: ni pa hotela povedati, kje in kako je prišla do onega klobuka, ki ga je imela v roki. To sumljivo prikazen so ueveda pridžali v zaporu. Okraden v kopeljl. Gospod Evgen Becher se je bil šel predvčerajšnjim kopat v neko tukajšnje kopališče. Pri blagajni, kjer so mu dali vstopnico, ki ob enem velja za znam-ko, s katero se vdobe nazaj v varstvo izročene stvari, je bil Becher izročil v varstvo srebrno uro iu srebrno verižico, v skupni vrednosti 60 K. A dočim se je on kopal, mu je neznan uzmovič vkradel vstopnic > in pri blagajni dvignil njegovo uro in verižico. Neznani tatovi. Perica Marija Primožič, stanujoča v Rojanu št. 318, je prijavila! na policijskem komisarijatu v ulici Luigij Ricci, da so jej neznani uzmoviči tekom pred-minole noči vkradii za 50 K perila. — Predminolo noč so neznani tatovi j vlomili v pisarno trgovca z lesom Marco De-j inetrio v ulici del Coroneo št. 8. Vkradii so jopič, vreden 4 K, 5 angleških mer. vrednih! 6 K, in iz predalov raznih pisalnih miz so pobrali za kakih 50 K denarja. — V soboto opoludne so neznani zlikovci nasilnim načinom odprli vrata skladišča trgovske tvrdke Cossovitz v ulici della Zonta. Vendar pa niso vkradii ničesar. Zasačen tat. Čevljar Blaž Zaccaria, ki je vratar hiše št. 34 v ulici Massimo d'A-zeglio, ie predvčerajšnjim popoludne ob 4. uri i zasačil nekega človeka prihajajočega iz nje- j gove delavnice v veži rečene hiše. Zaccaria1 je takoj razumel, da ima opraviti s tatom : skočil je k njemu in ga hotel prejeti, a oni se je zmuznil mimo njega in skušal bežati. Vendar ga je pa Zaccaria prijel, a imel je precej opraviti, da ga je vzdržal, dokler sta prišla dva redarja, katerima ga je izročil. — Tat, ki je neki Josip K,, je bil v čevljarjevi delavnici vkradel 3 pare čevljev ter uro in j verižico iz kovine, v skupni vrednosti 72 K. j Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga pri- j držali v zaporu. Smsiaica Neki mladenič je bil gro/no za- i ljubljen v neko gospodično, a se ni mogel nika-1 kor odločiti, da bi jej to povedal. Nekega dne jej ; je pa v-endar dejal : „Kaj bi vi rekli, gospodična.; će bi vam jaz kedaj govoril o ljubezni ;u — „Rekla bi vam — mu je odvrnila gospodična, — da | -te neumni!-1 — „Gospodična — je zajecljal on —J jaz sem torej.....neumen Koledar in vreme. — Danes: Marcelijan.; murenec : Bodin ; Urica. — Jutri: Gervazij in i Protazij, mučenca; Netko; Vukosavu. — Tempe-' ratura včeraj: ob 2. uri popoludne -J- 25" Cel- : zius. — Vreme včeraj : jasno, močan veter. Društvene vesti in zabave, j Pevsko društvo „Kolo*. Dne 29. t. m.' priredi pevsko društvo »Kolo" koncert, oziroma veselico.* Običajna pomladanska veselica je odpadla, ker je zadnja volilna borba za- j htevala od pevcev, da se vkvarjajo z drugim j narodnim delom, v sled česar so morale pevske i vaje zaostati. Ker bi s prirejanjem dveh j veselic, pomladanske in pa običajne obletnice j razvitja društvene zastave, bili v napotju drugim bratskim društvom, se je sklenilo združiti obe veselici ter prirediti le eno. Kakor je te dni nekdo povsem umestno! povdarjal, stoji pevsko društvo ..Kolo*' danes | na precej slabih financijelnih nogah. Upati je torej, da bo slavno občinstvo vedelo ceniti zasluge tega pevskega zbora in da bo uvaže-valo kritični moment, v katerem se društvo nahaja. Tudi od bratskih društev je pričakovati, da po možnosti podprejo to malo, a krepko narodno ognjišče. Kolesarsko društvo „Balkan" bo, .melo nocoj oh 9. uri svoj ustanovni občni! zbor v sostilui halkan (ulica Tivarnella) z j običajnim dnevnim redom. Vsi že prijavljeni; členi, kakor tudi drugi, ki mislijo še pristo-j piti. so vabljeni, da se udeleže tega zboro-' vanja. Prošnja. Kakor je že bilo objavljeno, priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodiia v Trstu, v nedeljo dne 7. julija 1907, veliko vrtno veselico pri sv. Ivanu z bogatim in zanimivim vsporedom : Ker bo na tej veselici tudi kavarna, kjer se bode razpečavalo razna desertna vina, j likerje, kavo, mleko, sladoled in sladčice, sej obrača odbor do vseh rodoljubov in rodo-j ljubk, da bi prispevali v to svrho že sedaj 8| takimi, za to primernimi darili, katere naj sej blagovoli pošiljati v zavod sv. Nikolaja, ulica Far neto št. 17. Izlet v Kanal. Povodom blagoslovljenja društvene zastave vojaškega veteranskega društva v Kanalu priredi tržaško veteransko društvo dne 29. junija zaseben vlak po državni železnici z znatno znižanimi cenami. — Odhod z državnega kolodvora ob 5. uri 30 m. Povratek ob 11. uri zvečer. Cena vožnje tja in nazaj 3 K Vozni listki se dobivajo v ulici dei G-elsi 13. I. nadstropje. Dobiti jih morejo tudi nečleni. Slov. akad. društvo nAdrija" v Pragi priredi v sredo 19. t. m. programatični občni zbor s ledečimi referati: 1.) Ob obletnici „Adrije" — tov, predsednik — 2.) Doel-sko vprašanje — tov. Josip Pavlin — 3.) Slov. visokošolsko vprašanje — tov. dr. Ro-stohar — 4.) Vera. verstvo in morala — tov. Brunčko — 5.) Svobodna šola — tov. Zlatar in gvetek — 6.) Naravna šola — tovariš Lah. Darovi. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti nabralo se je med veselo družbo v „Narodnem domu" v Barkovljah v proslavo novorojene hčerke gosp. Pavla Kocjančič 3 K 60 st.' Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija so nabrali Stanislavski in družba za izlicitirano, vino 4 K. Hvala! (Denar hrani uredništvo „Edinosti".) Nadalje je nabrala vesela družba brez mize v „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu 4 K 20 stot. — Denar hrani uprava „Edi nosti". — Tamburaškemu odseku „Kola" so nadalje darovali : gosp.- Alojz Goriup. dež. posl., Prosek 5 K, g.čna Ivanka Gržina 1 krono. Vesti iz Goričke. Iz Kobarida 16. junija 1907. Obče znani letni sej m na dan Sv. Antona 13. t. m. v Kobaridu je bil ob lepem vremenu prav dobro obiskovan od trgovcev kakor tudi od kupcev. Vojaški oddelek strojnih pušk odšel je dne 15. t. m. iz Kobarida na vaje na Koroško. Irredenta v Gorici. Tukajšnje italijanske trgovine imajo razstavljene doprsne I sohe znamenitih mož. Med drugimi sta tudi naš cesar avstrijski in italijanski kralj. No, mi bi ne imeli nič proti temu, saj trgovec te ali one narodnosti ima v zalogi, kar hoče. I Samo, da tudi tu ne morejo Italijani prikri- > vati svojega irredentovskega mišljenja. Razstavljen je namreč italijanski kralj na prvem mestu in krog njega misleci in ve- j leumi blaženega kraljevstva onstran črnožol- t tih kolov. Našega vladarja so pa postavili prav zadej v kot, da se zdi človeku jednak našemu preponižnemu kinetiču, ki čaka v ! kotu za vratmi kakega urada ali pisarne, i kdaj ga pokličejo. Sicer pa se nam zdi vse to popoluoma umevno : saj, kar je v srcu, to sili tudi na > dan. In naša slavna vlada gre za take ljudi v ! ogenj in če treba čez drn in strn ! Pride že i čas, ko spoznajo svoje nespametno ravnanje. : Pa, po toči zvoniti je prepozno ! Gosenice. Iz Temnice nam pišejo: Na ! Krasu ni nikjer pravih gozdov, ali dobiva se ! mnogo lepih in hladnih gozdičev, v katerih 1 senci bi bilo prijetno počivati ter se naslajati j na lepoti narave, ako bi ne bilo bati mi- ! lijonov obešantc v podobi tMvo-čruih gosenic z rdeče-rmenmi grbicami po hrbtu in ob straneh ter rumeno glavo. Te gosenice imajo precej trdo in dolgo dlako, radi katere jih noben ptič, niti kukavica, ne more zobati. Le- . tos so se pojavile te gosenice še v veliko . veči množini in nam vse sadno in dru^o i drevje skoraj popolnoma ogolile, posebno pa ' hraste in češplje. Da ni in da ne bo letos na Krasu skoro nobenega sadja, so v naj veči meri krive te gosenice. Te škodljivke ležejo , v gozdnji jeseni, oziroma v poznem poletju svoja jajca na drevesna debia, ali na spodnjo stran vrhov. Največ jajec se dobiva v razpo-klinah debla in v koteh, Iger se začenja vrh. Pa tudi tu pa tam ob kakem kamenu se dobivajo ta jajca, ki so vsa na kupčku, kakor da bi pol oreha prilepil na deblo ali kamen. Jajca so zelo drobna in rmenkasta ter pogrnjena z neko kožico, posuto z rmenim prahom. Iz teh jajec se v spomladi vale listnatemu drevju zelo škodljive gosenice. Apelujemo na županstva in na druge v to poklicane faktorje, da bodo letos na jesen skrbeli za to, da se bodo jajca teh škodljivih gosenic pridzo pobirala in uničevala. Pastirji na pr. naj bi dobivali za nabiranje teh jajec kako nagrado, da se bodo ista skrb- i neje pokončevala. Zakon za pokončevanje teh gosenic bi bil na Krasu zelo potreben. lfesti iz Istre. Občinske volctve v Puli. Druzega volilnega dne — v soboto — je bil skupen rezultat v tretjem razredu : 695 glasov za ka-moro in 611 glasov za gospodarsko stranko. Signori pač nimajo nobenega razloga veseliti se na tem rezultatu, če prav pomenja za i sedaj malo številno pretežje za njihovo stran.! Če je kamora tudi včeraj Ie v tem razmerju „zmagala", potem jej smemo s precejšnjo, gotovostjo prorokovati, da pade v tretjem! razredu, a v tem slučaju pade gotovo tudi V| prvem, dočim je izid v drugem razredu ne- S gotov in jako dvomljiv. Malega pretežja v številu za kamoro oddanih glasov se poslednja ne more veseliti, ako pomislimo, da volijo doslej sami mestni volilci in da pride okolica, ki je po veliki večini hrvatska, še le potem na vrsto in bo j volila tri dni. Će okolica stori svojo dolžnost ! v toliki meri, kakor je pričakovati, bomo sla-[vili padec kamore v Puli. Pulski antikamoristični listi beležijo uprav neverjetne slučaje volilnih mahinacij in nasilja. Interesantno in značilno je, da je bilo za kamoro oddanih mnogo glasov od vdov, in da nedeljski „Polaer Tagblatt" prinaša celo vrsto izjav od teh vdov, ki izjavljajo, da so bile osleparjene, ker njihov namen da je bil, dati p o- j o bia s t i 1 o gospodarski stranki v ! prilog. Bilo je slučajev, ko so volilce, j sedaj bivajoče na Keki. odklanjali kakor ino-zemce (ako so hoteli glasovati za gospodarsko stranko), kar pa ni čisto nič ženiralo slavne komisije pripuščati k glasovanju volilce, bivajoče istotako na Bek i, ako so j hoteli glasovati za kamoro. Čisto pravilno iz- j dana in podpisana pooblastila so odklanjali,! dočim so konstatirani slučaji, ko so pustili; voliti z očividno falzificiranimi pooblastili in da so potem, ko je hotel resnični pooblašče- ; nec oddati svoj glas, tega poslednjega zapodili. Konstatiran ie celo slučaj, koje celo občinski redar oddal glas s po-; narejenim pooblastilom!! Kon- J statiran je kričeči slučaj, da je neka italijanska podanica dala pooblastilo in da je pooblaščenec vrhu tega mladoleten. In vendar so pustili tega poslednjega voliti! ! Itd. Itd. Itd. Pudanih je tudi že več sodnih ovadeb proti kamoristom. Vspričo takih kon-statiranih sleparstev in mahinacij ni nikakega' dvoma, da tudi v sicer neverjetnem slučaju' zmage kamore v 3. razredu, pridejo signori z dežja pod kap in da ne pridejo do tega, d a' bi uživali sad svojega nasilja in (Dalje na IV. strani) Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu v ulici Sanita štev. 2 OKDINUJE: vsak dan od 10. Vj do 12.l/» ure zjutraj in 4.—5. popol. Ženltbem ponudba. Tržaški mladenič star 30 let s 40.000 premoženja, želi stopiti v zakon z gospodično ali udovo brez otrok, staro 20 do 35 let, z doto od 5.000 kron naprej. Prosi tudi sliko, ako le mogoče, katera se tako] vrne. Stroga tajnost zajamčena Ponudbe pod naslovom X. X. na „Inse-ratni oddelek Edinosti", ul. G. Galatti 18* Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop Št. 4<7 Razpis službe. Podpisuno razpisuje službo krčmarja. Nastop 2. septembra t. I. Ponudbe se sprejema do 10. julija t. 1. Ozira se Ie na krčmare po poklicu. Lep in gotov dohodek je krčmaiju zagotovljen. Vsa pojasnila daje podpisano načelstvo, na koje se je tudi za vsaki slučaj obrniti. Vinarsko in gospodarsko društvo KOMEN, dne 10. junija 1907. Načelstvo. Tovarna pohištva Altai Levi Minzi ulica della lesa St. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračani MT NA ZAHTEVO. "^pfl Denarna posojila i-js& itvu. zamore]o dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARI^ ulica della Caserma it. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, fllica TorreRte St. 34 (t nori Mši: „JIMa trnova citte di Crieste". VELIKA ZALOGA I izgotovljenih oblek za odrasle in dečk, m obroka. VtpnvlJ«, tkortln. On« ia«n«. Pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah "K* Rafaele Italia TRST — Via Malcanton 7 DOBIVA SE V VSEH IMABMAH. Naj Ttpefeaje TQd*tW pNtl POMVA SE V VSBB IJ^ftE^I | revmatizmu In protinu Stran IV »EDINOST« štev. 166. V Trstu, 18. juuija 19U7 HOTEL BALKAN "cSŽS^.""Tagag HOTEL. BALKAH svojih m a h i n a c i j. Kamora pulska mora pasti! Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906. do 12. junija 1907. je prišlo v Opatijo 22.245 osebj Od 6. do 12. junija je na novo došlo 300 oseb. Dne 12. junija je bilo navzočih 938 oseb. Iz Boljunca. nam pišejo: Unovič opozarjamo na razvitje diuštvene zastave „Bral.-pevskega društva „Prešeren" v Boljuncn, ki se bo vršilo 4. avgusta t. I. Ta dan naj bi bratska društva uvaževala ter prišla na blagohotno sodelovanje ! Zglasila se je ugledua „Čitalnica" od sv. Jakoba. Le žal, da nekatera društva nočejo uvaže vati dnevov, določenih za take slavnosti, ter prirejajo ravno na isti dan veselice itd. Ni Čuda, da potem naša pevska društva hirajo, ko si sama sebi kopljejo grob, kakor je n. pr. nekdo v sobotni štev. „Edinosti" slikal razmere „Kola" m „Slov. pev. društva". Sicer smo gotovi in vemo, da se ni bati propasti teh dveh krephih, mnogozaslu-žnih društev, marveč v svesti smo si, da ju bomo videli obe korporativno na pobratimstvu z zastavo 4. avgusta v Boljuncu. Zglasitve onih društev, ki bi iz prijaznosti sodelovala na razvitju, prosimo, da naznanijo to do 21. julija odboru društva „Prešeren" v Boljuncu pri Trstu ! Vesti iz Kranjske. Obinski svet ljubljanski ima danes zvečer izredno javno sejo. Na dnevnem redu je zo-pet za Lljubljano velevažna zadeva preuredbe in prezidave tukajšnjega južnega kolodvora, za katero ima mestna občina prispevati okroglo 100.000 kron. Kakor se sliši, se bo z delom že letos pričelo. Prodaja gozdov. Obširne Jermanove gozdove pri Begunjah na Gorenjskem je kupila neka lesna tvrdka iz Rima za 480.000 kron. Škoda, da tako lepi gozdovi prehajajo v tuje roke. _ Vesti iz Koroške. Nesreča na delu. Iz Malnitza nam pišejo dne 15/6 : V tukajšnjem predoru skozi Ture sta ponesrečila dne 13. t. m. dva minerja : Josip Oblak in Fran Marinić, oba doma s Koj-skega na Goriškem. Nesreča se je zgodila vsled eksplozije diuamita. Dogodilo pa se je tako-le : Ko so zažgali vse nabite mine, ena istih ni eksplodirala. Delavci so bili šli zopet na svoje mesto in delali dalje. Oblak in Marinič sta skupaj delala in sicer sta prišla skupaj ravno na mesto, kjer je bila tista nima, ki ni eksplodirala. Začela sta vrtati v kamen luknjo. Ko je prišel sveder že precej globoko, je zedel na zakrito mino napolnjeno dinamitom, ki se je vžgal od isker, ki so se kresale od trdega kamena. Zgodila se je eksplozija in delavca sta obležala na tleh močno razmrcvarjena. Oblak je imel eno nogo raztrgano na dva kosa, glavo razbito. Tudi Marinič je močno poškodovan. Oba so nemudoma prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer so izvršili operacijo na njima. Nesreča so je zgodila ob 111fi uri dopoludne. Oblak je umrl okolo 10. ure zvečer. Tudi življenje JVIariničevo je [v veliki nevarnosti, ker je močno poškodovan po vsem telesu. Sodne preiskave še ni bilo radi te nesreče. Oblaku je bilo 30 let in je oženjen, Marinič pa je v 36. letu svoje dobe ter je neoženjen. Narodna in gospodinjska šola v Št* Jakobu v Rožu. Dne 14. julija t. 1. se bo vršilo na Koroškem slavnostno polaganje temeljnega kamena te šole. Na tej slavnosti bodo sodelovali pevski zbor „Narodne čitalnice" iz Kranja ter koroška pevska zbora „Rožica" in „Drava". Dopoludne ob slavnostnem govoru in bl.-igoslavljanju zapojeta še dva moška zbora, popoludne pa bo koncert v zgorenjih prostorih „Narodnega doma". Takoj nato pa velika ljudska veselica z brezplačnim vstopom zunaj na planem. Natančneji vspored tega pomembnega slavja objavimo v eni prihodnjih številk ! Vesti iz Štajerske. Ovacija poslancu Robiču. V petek se je vršil v Mariboru shod slovenskih zaupnikov. ki deželnemu poslancu prof. Robiču izrekel zaupnico ter ga naprosil, naj Še nadalje obdrži svoje mesto kakor deželni odbornik. Z ozirom na to izjavo, je prof. Robič sklenil, da ostane še na svojem mestu. Gospodarstvo. V Srbiji je bilo leta 1904 glasom uradnih podatkov 95 industrijalnih podjetij. Otvoritev zagrebške zbornice. V soboto je bila v Zagrebu ob veliki vdeležbi zagrebških trgovskih krogov slovesno otvori ena sekcija za promet z efekti in robo novoustanovljene zagrebške borze. Sena bo letos v postojnskem okraju in tudi na Krasu jako malo. ker červ močno izpodjeda. Vipavska letina na vinu utegne biti letos, sodeč po sedanjem zarodu, tako bogata, kakor je ni bilo od leta 1875. Trte imajo toliko zaroda, da bo ljudem pri-manjkavalo posode, ako vse dozori in ne pride kaka vremenska nezgoda. Gozdovi v Romunski in v Srbiji. r" Romunska ima površine 131.000 štirj. kilometrov. Od te celokupne površine je pokrito z gozdovi 21 ®/o, torej je šume skupno 2,755.755 hektarjev. Ti gozdovi so nastopno razdeljeni: državi pripada 1,065.529 (38'8°/o)? kronski upravi 71.409 (2*5°/o)» občinam ; 125.985(4'5°/o)> privatnikom 1,429.840 (54'2°/0). Srbija ima prostora 48.300 štirj. kilom., od te površine je pokrito z gozdovi 31'4°/0. Srbija ima torej gozdov skupno 1,517.000 hektarjev, ki so nastopno razdeljene državi jih pripada 550.000 (36'3°/o), občinam 650.000 (42'80/o)> cerkvam in samostanom 117.000 (l°/0), privatnikom 300.000 (19*9 Gozdovi v Romunski |so torej najvećim i delom v rokah pojedinčev in privatnikov, v Srbiji v rokah občinskih in državnih. Srbija nima kronskih gozdov, Romunska pa ne cer-i kvenih in {samostanskih. Konečno je Srbija bogateja z gozdovi nego li Romunska. Književnost in umetnost. Vspeh hrvatske drame v Budimpešti. V soboto so v budimpeštanskem gledališču predstavljali hrvatsko dramo Iva Voj-noviča (prevedeno na madjarski jezik) „Ekvi-nocij" s sijajnim vspehom. Prisostvovalo je mnogo madjarskih in hrvatskih odličnih oseb, ki so vsi aklamirali avktorja in igralce. Razne vesti. Parižani in cvetlice. Parižani so veliki ljubitelji cvetlic ; to pokazuje statistika j o uvozu svežih cvetlic na pariška tržišča. Ta tržišča dobivajo na leto za 9,190.000 natrganih cvetlic. More se računati, da sta to približno dve tretjini vsega „konsuma" cvetlic in da se izda na leto za cvetlice 15 milijonov frankov. Od pošiljatev, ki jih dobivajo tržišča, prihaja za 5,330.000 frankov z juga, 1 in pol mil. frankov od teh prihaja na dva milijona ducenta rož, 2,300.000 trankov na 6 mil. ducentov klinčkov, 500.000 trankov na 6 mil. šopkov vijolic itd. Prebivalstvo Eppta. Glasom nekega nedavno objavljenega statističnega izkaza ima Egipt 12. milijonov prebivalcev, leta 1897 jih je bilo le 10 mil. Glavno mesto Kaira šteje 640.000 duš, Aleksandrija pa 377.000. Tujci v hotelu „B alka n". Na novo so došli dne x6. junija : Reich H. trgovec, Schagl O. trgovec, DUNAJ ; SariČ M. trgovec. Sehic H. trgovec, KovaceviČ V. trgovec STOLAC; Pr. Kureiič S. odvetnik, Vratovih M. uradnik PAZIN ; Jelinek V. čast., Heinstein C. čast., Barnig E. čast, Marstan F. čast., ZAGREB ; Svatek I. zdrav., Dr. Perner V. odvetnik, PRAGA: Auer A. trg., IVANEČ: Schlindenbuch Častnik REKA. ynuj ,qunf| za likanje na svetlo in brilantno IlUVI ZdVUU ulica Gioacfaino RosBini 2. (704 HlilnPP vajen b konji se sprejme pri Franu nidpCL Meden, trgovcu v sv. Križu pri Trstu. 703 Ljudska kuhinja doveca arsenala Št. 50. 698 CnpfiSmo o O tak"i Pri(len in pošten pomoč.. 0|irt7jlllC OO nik, star 14—Iti let izučen v prodaji jestvin. — Josip 31 ah nič, Bazovica. (676 FOpailf Q prodaja kuhinjsko opravo: omare, ■ OvURđ mize itd. iz prve roke. Trat, ulica Ferriera štev. 25. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod == Angelo Devetok - Trst ulic« Acquedotto 22. — Tal. 1448 Slovenci! Podpir&jmo „Dijaško podporno društvo" v Trstu HT Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti,, BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur r= v TRSTU = ulica Vincenzo Bellinf štev. 13 ■ nasproti cerkte sv. Antona novega Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Pomnite da se je odprla v ulici dei Gelsi S«. 13 velika klet slovitih istrskih vin iz posestev C&ndussi-Gi&rdo v Rovinju, tako, da zamoremo dajati cenjenim družinam po jako nizkih cenah in jamčimo za točno postrežbo. Gotovi, da se odzovejo cenjeni odjemalci, se bilježimo udani Glavina in Petelin. Kdor hofe vzeti v najem gostilne, kavarne, krčme stanovanja, skladišča, vsakovrstne prodajatnice; kdor hoče kupiti ali prodati hiše male in velike, dvorce, zemljišta. Kdor išče kakšno službo itd., naj se obrne (tudi pismeno) do poverjeniku Ermana Kolaršić-a TRST — Kavarna Al COKSO od 9. do II. zjirt. in od 3. do 6. popol. Posojila::: osebam vsakega stanu po P^T" 6°|o ^^o obresti v 5, 10 in 20 letih. Na razpolago veliki in mali kapitali na prve in druge dobre vknjižbe na stavbe in zemljišča od 4-1/« do 6Kupava in prodaja stavb, posestev, hiš, zemljišč, prodajalnic itd. Menjava nepremičnin v mestu z onimi v okolici, Da Krasu in Istri. — Za natacćneja pojasnila obrniti se pismeno ali ustmeno do zapriseženega zveden ca (jiovanni Spanghero, TRST, ulica Carlo Gbeij Jt. 3. Drnrin tO obsežno' Obdelano zem rlUVlU JC Ijišče v najlepši in ce njeni legi Istre, pripravno za vsako obrt kakor tudi za zdravilišče : PRODA SE jako važna opekarna v ne posredni bližini Trsta; ugodnost za prevažanje po morju in železnici : PRODA SE jako lepo zemljišče za gradnjo po K 6 — mCL Ponudbe ali pojasnila pri EDO A KDO VASCOTTo TRSTU, ulica del Toro št. 14, TRST ANA SEMULIČ Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. IO Lastna delalnica. ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmenit in postrežba poštena in natančna. Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakvr s Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal oliea Chioiaa). V sprejema vsakovrstno dekorac\jskot ume*, nisko delo. kakor sobe izveske in lakirala. TRST JJf GORICA COKSO št 4 ITI* VTcU Corso Verdi 45 Klastični ovitki rndeči ali črni za trtne cepiče I.a vrsta kron 2550 | ... II.a „ 23 50 J Za BV Pošilja se tudi na deželo postnim povzetjem. Naznanjam : slavnemu občinstvu, da sem odprl dne 16. maja 1907 gostilno v Jrebčah v hiši gospe Štrukelj štev. 4 Točil bo : izvrstno vipavsko, opolo in izvrsten teran po 48 nč. Priporoča se za obilen obisk MARTIN KRALJ. Ni je boljše namizne pijače | katera bi bila v poletnem času bolj hladi Inu za otroke in odrašćene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripravnejSa nami/n; pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev-matizmi itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srstu Ulica SS. Martiri št. II. Pošilja franko na dom, ako se naroči po dopisnici apsjg- PRVA ZAItOGA VINA TJMBERTO ZUCOO TRST — ulic* Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski refoik po 72 sto t. liter; Dalmatin »ko vino po 80 »t liter ; Opolo ls Omitlja po 80 «1 liter; razun tega BBF* Izbera finih likeijev v buteljkah. SPECIJALITETA RefoSkiz Met (ix lastnik linograiKm zajamčeno pristen 3 K mm Pošilja tudi na deia. — Jamči za priatnast lastnih pridelkov. Za gostilničarje ^^ cene po dogovoru Motocikli in trikolnice za prevažanje. phSnomen SW Dospele so! Najokufineja eleganca in lahkota, prasti tek da se spravi kolo v tek na mestu, naravnoaten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da se premaga lahko vsako reber — _____ SL&STIĆI2 VILICE - Shajališče: prodajalnica Irevisan ul. Carlo Ohega 17 Edini zastopnik za Trat In doželo pietro SJachfliar TRST, Belvedere 33