Natisov 15.000. .Jtijerc" izhaja vsaki petek, datiran z d nevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrije: za celo leto 5 kron, za Ogrsko ( kron 50 vin. za celo leto. za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; ta drugo inozemstvo se ra&ni naročnino z ozi-rom na visokost poštnin«. Naročnino je pla-citi naprej. Posamezne Sts« prodajajo po 10 v. Uredništvo in uprav-»IšIto se nahajata v Ptuja, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodoSli m ». sprejemajo zastonj, kH rokopise se ne vrač«. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo siran K 80— za Vi s,rani K 40— za V« strani K 20 — za >/, strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za "/n strani K 2'50 za V«* strani K 1.— Pri večkratnem oznanil u se cena primerno zniža. Štev. 13. V Ptuju, v nedeljo dne 1. aprila 1917 j XVIII. letnik Kam plovemo? Odkar izhaja naš list in odkar obstoji a stranka, smo se vedno zavzemali za ko-naših kmetov, obrtnikov in delavcev. seveda nismo storili s farizejskimi zvi-ami in jezuitovško pritajenimi hujskanja? l. Nam se ni šlo za vsakdanji navadni us-eh, ni se nam šlo za gonjo enega stanu roti drugemu, ene narodnosti ali vere proti ugi, ene politične stranke proti drugi. Stali o vedno na ednakem stališču, ki smo ga naJili kot nekak program, kot temeljne zave pametnega dela za ljudstvo v nam pri-pr.ih pokrajinah. Ta program se je pri*; ližno tako-le glasil: Vsa zgodovina sloven-naroda, ves njegov politični, narod-tni, gospodarski raz vitek vršil se je v ok-"rjn in pod pokroviteljstvom krasne avstrijske onarhije. Od nemškega soseda so imčgli Slo-Si yieue zuaii]a. V/.oimizoe, kulture in gos-odarstva le dobič6k. Vsled tega je obstoj in čna bodočnost slovenskega naroda le tedaj ča, ako se združi z nemškim o se d o m, ako stoji z njim rama ob rami feor vojaki v strelskem jarku, ter ako iz-' o z n a v a v s t r i j s k i m o n a r h i j i s v o-jo ljubečo mater. To je bilo naše stališče pred vojno, to naše naziranje med vojno, katerega pa go-vo tudi po vojni ne bodemo spremenili. Žal, da se je v zadnjih desetletjih med ovenskim ljudstvom pojavila iz srbskega juga, eškega severa in ruskega vzhoda prihajajoča olitika, ki mu v nobenem oziru ni bila kontna. Ne stojimo na stališču, da bi danes ovorili o gotovi agitaciji, ki jo razni veleiz-"jalski možakarji v ječah ali pa v inozem-vu plačujejo. Te ideje bile so v vojni ad bsurdum peljane. Ali po našem mnenju je ila vsa slovensko - narodnjaška politika, naj bode potem klerikalna ali liberalna, po-oinama napačna in škodljiva. Mi smo rekli: agpo politiki, kije v naših krajih prinašala le raitvo do gospodarsko ter moralično moč-eg& nemškega soseda. Mi smo dejali: vržimo so to klavrno politiko v jarek ali pa na ojišče in pobrigajmo se zgolj za gospo-arske potrebščine slovenskega ljud-va na Štajerskem in Koroškem. Voditelji ovenske politike so se tem našim poštenim svetom le smejali. Ničesar niso ganili, da "reprečili ali znižali tisto prokleto izselje-e Slovencev v Ameriko, ki nam in celi ovini ravno v sedanjem hipu toliko ško-e. Niti mezinca politični gospodje niso gada hi vsaj domače gospodarske razmere ; nasprotno, delali so obštrukcije v |m\\ zastopih, deželnih zborih in v par-entu. Združevali so se s češkimi kričači amarž, Choc, s kranjskimi zastopniki ruske srbske ideje, z vsem sploh, kar je bilo pa-ili nasprotno. Iz golega narodnega sovraštva ustanovljali nesrečna konzumna društva, 1 vodstvom nevednih političnih kap-^ov v par letih pocrkala in nešteto lahko-slovenskih kmetov v nesrečo spravila. ovijali so neštevilno posojilnic brez pa- metnega solidnega jamstva, da so kmeta zadolžili in na beraško^palico spravili ter na ta način gospodarsko^* odvisnega napravili. Uresničavali so ,,izobraževalna društva-', v katerih se je o „bratih Srbih" predavalo z navdušenjem, ki bi bjte boljše stvari vredno. ia bi oni sami, ti i n i voditelji, h o- eno avstrijsko o ljudstvo u n i- Delali so, —kako slovenski poli teli zvesto, poj misleče in čut Čiti. Ne povemo tega_ morda iz starega nasprotja ali pa iz kakega sovraštva. Zdi so nam le, da ti slovenski voditelji, v kolikor niso v vojni na znani način Izginili, i sedaj svojih nazorov nišo spremenili, da hočejo ostati ednaki,.;$akor predvojno, in da porabljajo vsako prilllo, vsako ljubeznivost cenzure v tem ali onem kraju za z o p o t n o, staro p o 1 i t i č n oT.^ o n j o. ž-ato jo vprašanje opravičeno: Kam plovemo?! Ali se nahaja res še kje na Slovenskem kakšna nepoboljšljiva butica, ki je zadnje dve in pol leta prespala in ki še vedno ljubi tisto, proti čemur je ljubljena naša domovina prelila potoke gorke človeške krvi? Da, menda je še nekaj takih ljudi! Kajti drugače bi ne mogli razumeti, da so gotovi slovenski listi še danes polni sovražne gonje proti nemštvu, da se zavzemajo za raztrganje štajerske in koroške domovine, da uganjajo zdaj politiko, ko je treba združevati vse avstrijske sile v konečno, odločilno zmago! Kam plovemo ? . . . Ali ne bode hujskanje nikdar konec? Ali zamore kdo brizgati strup na avstrijsko domovino, ko je vendar zanjo teklo toliko slovensko in nemške krvi ? Ali bodemo res po zmagovito končani vojni nanovo stare bedaste spore pričeli? Ali je bilo vso domovinsko navdušenje zaman? Slovenski vojaki na fronti ne poznajo nobenega sovraštva proti nemštvu, ker se z njim rama ob rami borijo. Skupno z Nemci se odlikujejo v krasni hrabrosti, skupno z Nemci zmagujejo in skupno z Nemci se hočejo, ovenčani z junaškimi lovoriki, vrniti v srečno, zmagovito našo avstrijsko domovino . . . To nam je dokaz, da nikdo ne bode sledil tistim politikom, ki so slovenskemu ljudstvu toliko nesreče napravili. Slovensko ljudstvo ostane zvesto avstrijsko! Kdor bi hotel temu ljudstvu sejati v srce napačne misli, žel bi vihar . . . Svetovna vojska. 227 Rusw vjfttih. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 22. marca. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Ob Beresini sunili so naši oddelki do v drugo črto Rusov in se vrnili z v j e t i m 1 oficirjem, 226 možmi, z 2 revolver-kanonama, 6 strojnimi puškami in 14 metalci min. Sunki sovražnih lovskih poveljstev so se izjalovili povsod, kjer so bili poskušeni. Namestnik generalštabnega šefa pl. II o' f er, fml. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. B e r 1 i n, 22. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Med L e n s o m in Ar r asom prišlo je po živahnem artilje-rijskem ognju do bojev poizvedovalnih oddelkov. V pokrajini na obeh straneh od-S o m me in O i s e potekli so sunki naprej potisnjenih oddelkov za nas uspešno. Pri C h i v r e s u in Missy na severnem bregu Aisne bili so francoski batajloni nazaj vrženi. Na levem bregu M a ase se je z ognjem na sovražne jarke pripravljajoči se napad preprečil. Od sunkov v irancosko črte pripeljale so ■ -»aše čete 40 vjetih. Sestrelili smo 3 sovražna letala. Od pruskega princa F r i e d r i c h Kari pe-ljano letalo se od nekega poleta čez sovražne črte ni vrnilo. (Poznejša poročila pravijo, da je bilo od sovražnikov sestreljeno; princ Fried-rich Kari prišel je ranjen v angleško vjet-ništvo. Op. ur.) Makedonska fronta. Od naših čet dne 20. t. pridobljene visočine severno od Monastira bile so včeraj cilj močnih francoskih napadov, ki so se vsi izjalovili. Ednaki neuspeh je imel neki slabejši sunek v ožini j izerov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 23. marca. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Naš včeraj poročam sunek ob Beresini stal je sovražnika močne krvave izgube. Južno-vzhodno bojišče. Vzhodno jezera O c h r i d a izjalovil se je zopet neki francoski napad. Namestnik generalštabnega šefa pl. Ho f er, fml. Nemci vjeli 230 Francozov. N*emško uradno poročilo od petka. K.-B. B e r 1 i n, 23. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Vsled večih sunkov lastnih in sovražnih oddelkov se je ob flandrijski fronti in. v oddelku A r r a s a artiljerijsko delovanje povišalo. Nekaj v j e-t i h je ostalo v naši roki. Francoske čete, ki so šle na obeh straneh od St. Simon čez Somme- in Crozat-kanal, bile so z napadom proti in čez ta oddelek nazaj vržene. Sovražnik je imel krvave izgube ter je izgubil tudi 230 vjetih, več strojnih pušk in vozov. Med O i s e in Aisne razvili so se v večernih urah boji zapadno in jmžno od M a r r i v a 1 a. Napadi — 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave zdFa.Vill!lIh. Zfilenia.V k naJbolJ uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz žela je naravni izvleček (ekstrakl) najfinejših «■»««■ a«l«uj *w w vsled tega priznano najboljši ŽClOCUC ORKpČIlivČi prebavni liker. j boju rje sovr ' avil. močnih francoskih sil bili so z ognjem in v protisunku izgubonosno odbiti. Naša artilje-rija našla je tudi izven tega bojnega polja hvaležne cilje v zbirališčih čet. V gozdu od La Hilleaux Boisseje neki po močnemu ognju zapričeti francoski sunek izjalovil. Pri Watrovile in v planoti W o c a r e prineslo je neko lastno podjetje 12 vjetih in 2 strojni puški. Makedonska fronta. Razven nekega izjalovljenega delnega napada v ožini jezerov zadržal se je Francoz pri M o n a-s t i r u mirno. Eno naših letal je v noči na 21. t. angleške naprave pri Mudrosu na otoku Lemnos učinkujoče z bombami ob-metalo in se nepoškodovano vrnilo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorffw 500 Rusov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. D u n a j, 24. marca. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. Našo čete stale so včeraj na obeh straneh doline Csobanjos v ljutem boju. Severno doline zavzele so v naskoku mentov vporabili. Dne 15. in 18. marca od j sovražnika pridobljeni dobiček na ozemlju se i je odvzel z našimi protinapadi dne 20. in | 21. marca. Obvladujoče visočine v gorskem ozemlju zapadno in severno od M o n a s t i r a, ki so bile cilj Francozov, so trdno v naši roki. Zvezne čete so se v trdnem izdržanju in krepkem napadu izborno delale. Skupno delovanje infanterije, artiljerije in pomožnih čet je bilo po jasni volji sigurnega vodstva vzorno. Prineslo je sovražniku jako težke izgube, od katerih je sedanji mir odvisen, čete gledajo ' nadaljnim bojem z zaupanjem na svoje znanje nasproti. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 25. marca. Uradno se da* i nes razglaša: Vzhodno bojišče. Zapadno od | Lučka na naši strani ugodno potekla pod- ■ jetja napadalnih čet. Italijansko bojišče. Na kraški I visoki planoti vsilile so naše haskočne pa-trulje včeraj zjutraj pri Kostanjevici v prvo sovražno utrjeno, črto, prepodile itali- j Dva ai K.-B. | S d W.-B. možna u h n a- sovražne jarke naSolyomtaruv2 kilo- ! janske straže in se vrnile glasom povelja zo- pet v našo postojanko. Popoldne je bil arti- j ljerijski boj na visoki planoti jako živahen, j V pokrajini Stilferjocha zavrnile so naše i čete neki napad Italijanov na M on te \ Scorluzze pod velikimi izgubami za so- i vražnika. Namestnik generalštabnega šefa j pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 25. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana^e poroča: Zapadno bojišče. Pri jasnemu vremenu je bilo ob f 1 a n d r i j s k i in A r-tois-fronti artiljerijsko delovanje živahno. ! Južno-vzhodno od Y p e r n a izvršili so naši minski metalci učinkujoče streljanje. Potem prodirajoči naši poizvedovalci našli so jarke popolnoma razrušene in od sovražnika izpraz- . njene. Pri Beaumetzn Roiselu zadeli boji naših varstvenih čet s prednjimi četami ' so sovražni sunki na naša varstva, ki so se po oškodovanju nasprotnika glasom določil izumaknila. V nekem boju pri B r e g n y (severno-vzhodno od Soissonsa) bili so francoski bataljoni z velikimi izgubami zavrnjeni, j Pri S o u p i r u in pri Cemy na severnem bregu Aisne vdrle so po krepkem naskoku i naše napadalne čete po učinkujoči ognjeni ; pripravi v francoske črte in se vrnile s 60 \ vjetimi. — Med morjem in Mosel vršilo se je veliko Število napadov naših letalcev na sovražna letala'in zemeljske cilje. V zračnih bojih izgubili so Angleži in Francozi 17 letal. Vzhodno bojišče. Pri nekemu pod-jetju blizo Sammana ob Diini ostalo je 21 Rusov v naši roki. V večih oddelkih, zlasti pri S m organu zapadno od Lučka, Brody in Brzezanyseje ognjeno delovanje mestoma povišalo. Makedonska fronta. Severno od Monastira izčistili so naši oddelki neko metra širokosti ter 1 in pol kilometra globo-kosti. Neki kmalu nato južno doline zapričeti ruski protisunek proti naši postojanki na Magyarosu izjalovil se je v zatvornem ognju. Sovražnik zbežal je nazaj v svoje jarke. Število pripeljanih v j etih znaša 500 mož. Naše izgube so jako neznatne, Južno-vzhodno od D o r n a - W a t r e sunili so naši poizvedovalni oddelki do v četrto rusko črto. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fml. Zmagoviti boji v Makedoniji. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 24. marca (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na obeh straneh Somme in Oise odigravajo se vsaki dan Zapadno bojišče. Od kani LaBasseepa do južnega brega So p e bil je včeraj topovski boj ljut. V pol skem ozemlju južno-zapadno od St. Qui t i n a sunile so naše čete proti preko S o] m e in kanala O r o z a t vdrtim francoskim lam in so jim prizadele v ljuti borbi moj izgube. Napravilo seje 100 vjetih. zapleioroča : več strojnih pušk in eno infanterijsko kaMKnc in Vzhodno od zemlje Ailette in proti rtev, v L e n i 11 v - N o it v i 11 e peljal je naspro I znatne dele večih divizij k napadu proti Druna > šim naprej potisnjenim oddelkom, ki so^ posameznih krajih trikrat naskočivšega vražnika pod velikimi izgubami zavrnili, Craonelle severno od Aisne se jej sunek Francozov v bližinskem boju izjal^mese6r — Dne 24. marca napadlo je neko let ko (il,m brodovje Diinkirchen; opazilo sej? "''I;' i' požarov. Včeraj je izgubil sovražnik v z. 23-l°° nih bojih 11 letal. »vraž Na v z h o d n e m bojiš č u in ob oroženi. k e do nski fronti je pri večidel liralitt nemu artilerijskemu delovanju položaj eS- _Vel spremenjen. Naši letalci so metali bombe a Je Pl tabore čet pri S n e v c u z jako dol I učinkom. Prvi generalkvartirmoj Ludendorf. 315 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo o] torka. stanih jbrike. nasprotnika, ki ima velike izgube. Včeraj so bili Francozi povsod zavrnjeni. V Cham-p a g n i posrečilo se je našim poizvedovalnim četam, pripeljati na raznih krajih fronte vjete iz sovražnih črt. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Po pripravi z ognjem pri Smorgonu, Baranowici in ob Sto-chodu prodirajoči poizvedovalni oddelki Rusov bih so prepodeni. Južno-zapadno od D u-n a b n r g a sestrelili smo eno sovražno letalo, ob jezeru Dryswjati pa en privezani balon. Mak e don s k a fronta. Boji med jezeroma O c h r i d a in P r e s p a in pri M o-n a s t i r u našli so začasni konec. Od 12. do 21. marca ponovili so se vsaki dan napadi Francozov, ki so tu znatne dele svoje 76., 156. in 57. divizije ter več kolonijalnih regi- Fellerjev dobrodejni, bolc-ine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »EISAFIUID 501 ■ aca raz no afcmtev gr Predvojne cene : 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pisem. ua K.-B. Dunaj, 27. marca. Uradno sej nes poroča: Vzhodno bojišče. Fronta nadj vode Jožefa Južno doline C s o b a nI napadel je sovražnik včeraj Magyar} postojanke z močno podporo artiljerije;) jo deloma z ognjeni, leluma v-birži boju zavrnjen. Južno doline S u 11 a v je naš topovski ogenj neki ruski napadi poskus. Italijansko bojišče. Na Goriy Remšr k e m vdrli so oddelki našega regimenta) 100 s krepko artiljerijsko podporo južna Biglia v sovražne postojanke, v j el oficirjev in 306 mož, zaplenili eno str puško in en minski metalec ter so držali tm večim protinapadom. Na prelazu P i 0 c tponskil bih so Italijani iz nekega finančnega nega poslopja pregnani. Poslopje je zl© zrak, ko je bilo od naše patrulje preisl in zapuščeno. Namestnik generalštabnega pl. HOfer, fml. 360 Rusov vjetih. Nemško uradno poročilo odi N zočne torka. K.-B. B e r 1 i n, 27. marca (W.-B.) Iz1 P" j. likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Vsled dežev: vremena ostalo je na vsej fronti bojevno1 lovanje neznatno. Vzhodno bojišče. Fronta p: steetcev francosko gnezdo j L eop 0 t d a bavai.skega. Podjetja naših Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 26. marca. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Severno doline Clobanyos izjalovil se je neki ruski Namestnnt generalštabnega šefa pl. Hofer, fml.. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. B e r 1 i n, 26. marca (W.-B.) Iz ve likega glavnega stana se poroča: padalnih čet pri I Ilex tu prinesla so r. \\".. 30 Vjetih- Istotako se je 30 Rusov z eno st*n ma no puško pri S m o r g o n u iz sovražnih j naši kov pripeljalo. Južno-vzhodno od Baronov, 1 w i č i posrečil se je dobro pripravljeniftupni krepko izvršeni sunek. Na zapadnem brfe je Sčare ležeče ruske postojanke med Krških rowo in Labusy bile so naskočene; vtvnik li smo nad 300 RuSOV, zaplenili pa 4 striae la. puške in 7 minskih metalcev. Zapadno Scosk Lučka, severno železnice' Z 1 o c z o w - viski! mopol inpriBrzezany napadli sogj, ks ljutem ognju ruski bataljoni; bili so z vjnati. kimi izgubami zavrnjeni. jr jo Makedonska fronta. Sevetga, zapadno od Monastira so Francozi zi& to napadli. Več močnih sunkov se je v bliB 3 — boju preprečilo. Zapadno od T r n o w e i je sovražnik v nekem ozkem kosu jarka [vil. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. nili. je izjal let e je] v 1 O 01 Gori tienta | južno | vj el| stre žali pri] .ockj ;a strj zlete ireiska Yojna na morju. Dva angleška vojna parnika potopljena. K.-B.London, 21. marca. Admiraliteta ča: Dva minska iskalca sta zadela ob ae in se potopila. V enem slučaju nobena v drugem je 14 mož utonilo. Druga vrnitev nemškega parnika „M6we". W.-15. Berlin, 22. marca. Njeg. Vel. ožna križarka „Mowe", poveljnik grof i n a - S c h 1 o d i e n, se je po svoji drugi aesečni 'vožnji v Atlantskem oceanu v domače vojno pristanišče vrnila. Preja je 22 p a r n i k o v in 5 ladij na jadre i.100 brutto-registertonami, med njimi sovražnih parnikov, od katerih je bilo S Dženih in je stalo 5 v službi angleške niralitete, ter 4 sovražne ladje na jadre. Vel. pomožna križarka ,,Mowe" pripelje seboj 593 vjetih. To je zopet eden krasnih činov nemSke- [ pomorskega junaštva! Dne 4. marca 1916 He parnik „Mowe" kot nekaka čudežna Ija od prve svoje večmesečne vožnje vrnilj; Bpeljal je takrat seboj 199 vjetih, en mili- mark, ko je potopil 15 parnikov s 57.700 jiami; poleg tega je prišel na od ,,M0we" [»ušceno mino angleški velikanski parnik iuard VII." in se potopil. Kmalu potem [pisali sovražni listi, da se je pojavil neki gi nemški parnik, ki dela po morjih veli- sko škodo. Zdaj je ta uganka rešena; bil f to isti parnik „M6we" •/, istim poveljnikom, j se je zdaj zopet srečno z ogromnim ple- vrnil. Ves svet se smeji zdaj Angliji, ere velikanska mornarica spi v domačih aih. „M5we" pa si je pridobila nove rike. Nemški vojni parniki na daljnem vzhodu. K.-B. S t o c k h o 1 in, 21. marca. Japonski liralni štab je vsled pojavljenja neke iške pomožne križa r k e na daljnem kodu odredil, da morajo biti vse barke v )nskih morjih od vojnih parnikov sprem-ie. Nadalje se poroča, da se je dokazalo sočnost nemških podmorskih č o 1-[v na daljnem vzhodu. 1 Potopljeni francoski vojni parnik. vV.-B. Berlin, 22. marca. Na kraju pij enja v Srednjem morju dne 19. t. m. opljenega francoskega vojnega veleparnika Išel je podmorski čoln neko kišto, ki je vse-lala pisma, iz katerih so je zamoglo dog-|, da je bila potopljena ladja francoska jska ladja ,.D an t on". (,,Danton:: je bil 1. 1909 zgrajen, 145 ftrov široki vojni veleparnik, imel prostora eževnei ^.-lOO ton; oborožen je bil s 10 kanoni ievno i ® torpednimi cevmi; njegova posadka je 858 mož.) o o d ta pruj naših i so nj 3no s« ižnih ji i a r o ip vljeni >m br^ ned :ne; v 4 strol adno o w - T] idli so ; 80 Z VJ Severi cozi zog v hliŠI in 9900 ton živil, razven z ribiškimi čolni potopljenih rib, uničilo. Med potopljenimi parniki so se nahajali oboroženi parnik „Bri-kes" (3549 ton), parnik „Memnon" (3302 ton),, lacaretna ladja „Asturis" (12.002 ton), nadalje amerikanska parnika „Hlinois" (5225 ton) in „City of Memphis" (5252 ton). Ledeno morje zaprto. K.-B. Berlin, 25. marca. Tujim vladam se je naznanilo, da se bode v bodoče v okrožju severnega ledenega morja, vzhodno 24 gradov vzhodne dolgosti in južno 75 gradov severne širokosti, z izjemo norveških morja, proti vsakemu pomorskemu obratu brez na-cialjnega z vsem orožjem nastopilo. Nevtralne ladje, ki vozijo tam, storijo to na lastno nevarnost ; pač pa seje skrbelo,da se nevtralne ladje, ki so že na vožnji v pristane tega zatvornega okoliša ali ki hočejo take pristane zapustiti, do 5. aprila ne bode brez posebnega svarila napadlo. Torpedni napad na Diinkirchen. W.-B. Berlin, 27. marca. Eden naših zvez torpednih čolnov je v noči od 25. na 26. marca naprave vojnega pristanišča D (i n-k ii r c h e n na bližnjo oddaljenost z okoli 200 streli obstreljeval. Sovražnih pomorskih bojnih sil se ni nikjer opazilo. Naši čolni so se nezadržani zopet vrnili. Šef admiralnega štaba mornarice. vredne, kajti danes pač ne ve živ krst, kaj bode revolucija na Ruskem porodila. Zanimivo je le to, da se obračajo sedanji vladu-i joči „kadeti" na Ruskem v prvi vrsti z vsem j svojim sovraštvom proti Avstriji, ki jo hočejo razdrobiti, poniževati in uničiti. Prav ; smešna je Miljukowa trditev, da hoče avstrijske l Slovane „oprostiti". Avstrijski Slovani se ve-i činoma prav lepo zahvaljujejo za svobodo, ki bi jim prihajala iz Sibirije. Kar se pa tiče .jugoslovanske države", o kateri gospod Miljukow tako navdušeno besedici, jo pač ne on in ne njegovi duševni bratci ne bodo doživeli. Hrvati hočejo ostati v okvirju habsburške monarhije in nočejo imeti nobenih zvez s kraljemorilskimi Srbi. Slovensko ljudstvo na Štajerskem, Koroškem in tudi v drugih deželah ima isto željo in dokazuje to zvesto na vseh bojiščih. Slovensko ljudstvo na Štajerskem in Koroškem si niti zgodovinskih kronovin ne pusti razbiti, kakor zahte-i vajo to posamezni nepoboljšljivi politiki. Kajti i odprava kronovin bi pomenila v resnici prvi j korak k uresničenju jugoslovanske države, ki ' naj bi bila nekak grobokop za Avstrijo. Gospod Miljukow naj bi raje Fincem, Tatarom, : Baltom in vsem drugim podjarmljenim narodom na Ruskem svobodo prinesel. Pa saj ; si jo bodo bržkone itak sami vzeli. Mi pa te j ruske ,.svobbde" ne potrebujemo, ker nismo navajeni krnite in sibirskih ječ. Opomba uredništva.) Proti bolečinam v udih se je v zadnjih lelih veliko število sredstev za obdrgnenje pojavilo. Večinoma so zopet izginila, : ker so se izkazala kot brez učinka. Pojavijo se pa vedno zopet i nova sredstva, ki se jih ponuja s kričavo reklamo. Kdor pa noče j napraviti eksperimentov z novimi nepreskušenimi sredstvi za obdrgnenje, ta rabi za odpravo bolečin v udih zaupno že skoraj 20 let priznani, od mnogih zdravnikov priporočeni Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa«-fluid. Na mnogih razstavah bil je z zlatimi medaljami premiiran. Mnogoštevilno zdravnikov ga hvali in mnogo čez 100.000 zahvalnih pisem ga priporoča dostikrat v navdušenih besedah hvale za odpravo mučnih, mnogokrat tudi /.aMarelih bolečin v udih. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje iranko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Efta^fg št. 241 (Hrvatsko), lstotam se lahko naroči tudi Fellcrjeve, milo odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsa"-krogljice, 6 škatljic Iranko le 4 K 40 h, ki ne učinkujejo drastično, ne škodujejo Črevesju ter so popolnoma neškodljive in jako priljubljene. Izboren in hitro bolečine odpravljajoč je Fellerjev črtnik zoper migreno („Elsa-Mentolstifttt). 1 karton stane le 1 krono. Lahka raba. (ec) • Tojni cilji ruskega zunanje- j ga ministra. K.-B. Lugano, 26. marca. Glasom ita- ' lijanskih listov je zunanji minister Miljukow tudi pariški „Agenturi Radio" podal izjavo, glasom katere bode Rusija vojno do zmage nadaljevala, Konstantinopel v posest vzela in Slovane na A v s t r o - O g r s-k e m osvobodila. Srbija in Rumunija, dejal je Miljukow, bodeta postali večji kot doslej in organiziralo se bode tako solidno jugoslovansko državo, da bodejo našla nemška stremljenja na Balkanu nepremagljivi odpor. (Gospod Miljukow, ki je svojemu carju prisego prelomil, deli torej na prav gostobesedni način kožo medveda, ki še ni ustreljen. Mnogo izjave takih možakov seveda niso Izpred sodišča. Tatvine na južni železnici. M a r i b o r, 26. marca. Pred tukajšnjo sodnijo se je vršila v soboto in do nedelje opoldne razprava proti večjemu številu uslužbencev južne železnice. Obtoženci, ki so le italijansko razumeli, so bili sledeči: Anton D r o z a 1 a, Anton P u n t s c h a r t, Rihard Banaletti, Mario P a r z i a n o, Jakob Siino n ett.i,. Alojz Bohak,. Karl Her-schenreder, Friderik G a č n i k, Johan B a r z i, Štefan S m i g o c, Johan K 1 a k o-č a r, Juri G r i 1, Alojz K r a m b e r g e r, Maks F r i m a, Peter Razbomik in Alojz W a 11 e s. Klakočar, Gril in Razbomik so pri vojakih in se bodo morali pred vojaško sodnijo zagovarjati. Kakor tudi letos, se je že lani na premikalnem kolodvoru v T e z n u pri Mariboru izvršila cela vrsta tatvin na železniškem blagu. Tatovi so n. p. ukradli iz plombiranih vagonov polne sode piva, jih zvalili v neko kuruzno polje in tain potem veselo popivali. Tudi pivo in vino v steklenicah se je kradlo in v sobi premikačev izpilo. Nadalje so je tudi cele kište s turškim in makedonskim tobakom pokradlo, od katerih je bila ena od 180 do 250 kron vredna, nadalje eno kišto z 9000 cigaretami (vrednost 540 K), eno kišto s 600 cigaretami (vrednost 960 kron), iz neke kište 200 jajc, več vreč moke in ovsenih otrobov. Vse se seveda ni moglo dognati, kar so pokradli. Sodnija je obsodila Drozala na 18 mesecev težke ječe, Punt8charta na 15, Banaletta na 8 mesecev težke ječe, Parziana na 8, Bohak4,na 6,' Her-schenredera na 5, Simonetta in Šmigoca vsa- Nove žrtve podmorskih čolnov. W.-IS. Berlin, 25. marca. Razven te- : in marca že objavljenih izgub na ladjah |naši podmorski čolni še potopih: 25 par-|v, 14 ladij na jadre in 37 ribiških bark ' iupno 80.000 brutto-register-tonami. JSa- ; je bil dne 9. t. m. od enega naših pod- ; čolnov v kanalu neki angleški dvo- . ik s topovskim ognjem uničen. Potop- ' ladje se sestavljajo iz 23 angleških, 27 i [coskih, 1 italijanske, 9 norveških, 2 ame- j iskih, 1 španske in 1 holandske ter 12 ; j, katerih imena in narodnost se ni moglo tati. S predstoječimi ladjami se je, v ko- • \t je doslej znano, m. dr. 3400 ton pre-'; ;a. večinoma določenega za Francosko, i ton olja, 3300 ton rude, 3300 ton žita Petersburg. Prinašamo sliko ruske prestolnice Pe-tersburga, ki je bila središče revolucijskih dogodkov zadnjih tednov. Mesto je moderno in v evro-pejskem slogu zgrajeno po naročilu carja Petra, po katerem nosi tudi ime. mmmmum-miKMi'J^' > r-mi.v.-**.-»>.:»';*.-.owv--~, *gaS5»M#* sam je pravil svoji svakinji Lizi, kaj {.škili vzr naredila. Tako toraj, Poldika, jaz lini deju sei ti svetujem, da miruješ, drugače še i ,leteli. II bolj debelo slišala. Raje se pobolj&aj in ipozori sti dosedajno življenje in živi kakor sej tujih 1 dobi, potem pa ne bode javnost nič spoznati vedela od tebe in tudi ne bodeš svojinijtala in rišem in sploh vsej rodbini v sramoto. ^Bo - o f za sedaj dovolj, ako Se pa hočeš kaj i/.v* zgornj še bodeš pa prihodnjič več , pa s dovolj! Ako bodeš še pa šla na Stopu;vanskih špeh, zahtevaj ga na svoje ime. ne p&odnji p ime svoje tete! Lava, dne 24. marca 1 ni oz Jožef M astnak. al a: iz bojnega polja se nam piše z dne j-insko marca 1917. Dragi mi »Štajerci" Oda fc8ka fronto naznanjam vsem znancem in pl ftega Ijem, da še smo vsi fantje od on. dom? letaln skega pešpolka pri zdravju. Posebno mi eh stre ski fantje, ki smo v bližini Ptuja doma alnih smo še vsi pri-dobrem zdravju. Devet] feče pri 6. stotniji, smo si, kakor da bi bili ncentr bratje skupaj. Gospoda stotnika imam eč, sre brega. Večkrat se zabavljamo s slove: čin so popevkami. Najrajši pojemo .. LepanaS I tal movina." Nekega dne je bilo prav lepo t nih pl zbrali smo se vsi fantje in smo si zapei n o -1 sen. Naenkrat nas napade ta grdi polen slikan minami. Ali ni bi! od nas nihče ran j enkrat nas je hotel napasti z. bajoneti cer si je mislil, da nas bo pregnal iz postojank. Zelo se je motil. Mi slovenski smo ga močno natepli in vrgli nazaj v govo gnezdo. Drugi dan nam je zopet že zgodaj „Tagwacho" delati z aril Streljal je, da bi lahko vse topove pi Mi smo že znali, kaj da zopet hoče. 0k| ure opoldan nas je zopet napadel. In mi se zopet hrabro branili ter sme tega tarja v redi natolkli in zopet nazaj Izgube nismo imeli mi čisto nič in po] je imel izgube okoli 300 mož mrtvih inj 500 težko ranjenih. Tak smo pokazali Veli kmetski fantje svojo moč! Poddesetnik J^ašine Kaučič, od Gor. Radgone, Anton Šdi Josef Krajnc, Dornava pri Ptuji, poddei Alois Slana od Ljutomera, Josef Mihael Mlakar, Martin Ivančič, Dravsk pri Ptuju, Jožef Podgoršek, Sv. Trol Halozah, Johan Mihelač, Sv. Vid pri j Proti podržavljenju ljudske šole zdaj razni glasovi. Tako piše češki „Glede podržavljenja ljudske šole zad nenemško učiteljstvo popolnoma nasprotni išče. Zlasti stori to vso češko in jugoslo?f učiteljstvo iz narodnih vzrokov. Prof. dr. objavil je v ,.ČeSki reviji11 vrste člankov, predmetu, pri čemur je prišel do zakljtg da so boljši položaj učiteljstva in razne j reforme ljudskega šolstva tudi v okvirju mogoče." — Dobro, dobro, moj vse to res mogoče. Ali najvažnejše vzgoji ljudska šola otroke za d o b r ej s t r i j a n c e, in to jamči pač le d r ž i ljudska šola. Na taki državni ljudski pač ne moglo tako daleč priti, da bi ralo mnogo učiteljskih in šolarskih zapreti zaradi njih nevarne vsebine, da moralo iztrebiti mnogo učnih in drug zaradi nepatrijotičnih smeri . . . Samo dva brezmesna dneva v tedn jersko cesarsko namestništvo je izdalo i ki določa, da je za dobo od 21. na 30. aprila t. 1. prepovedana prodaja vanje mesa samo ob pondeljkih in ped pa tudi ob sredah kakor dosedaj. Ob ponq je dovoljeno prodajati in vživati me Ker se bo vslod odprave enega hrezmd dneva vporabilo v štajerski deželi naj 1427 glav živine več kakor poprej, imeli v tednu tri brezmesne dneve, jej ceno, da je tretji brezmesni dan odp samo začasno, in sicer do konca mesec la, da se po možnosti varčuje z živin se je nadejati, da bodo z ozirom na je koncem aprila pričakovati rumunskeg v našo deželo, postale razmere glede ne ugodnejše, vsled česar se ne sme] Rt i'dsei - 6 — misliti na zopetno omejitev vporabe, ozi-Dia klanja živine. Poleti letalcev na Štajerskem. C. in k. voli poveljstvo v Gradcu razglasa: Iz vo-L:,i vzrokov se ne bode dalo preprečiti, da ejo semintja lastni letalci čez Štajersko ie^eli. Da so ne vrši nepotrebno alarmiranje, opozori na znake, pod katerimi se lastne tujih letalcev izpozna. Pripadanje letal ni piiznati iz smeri poleta, marveč iz vrste tala in po sledečih označbah: a) Vsa a v-BO-ogrskain nemžka letala nosijo a zgornjih letalnih ploščah zgoraj, na spod-" pa spodaj, na stranskem krmilu in na nskih ploščah, nemške zračne ladje na ,_ 'nji plošči balona črni križ na be-Bm ozadju; b) C. in k. pomorska tala: Zgornji konci nosilnih plošč in vi-sko krmilo so rdeče-belo-rdeči, ska krmila vojna zastava naslikana. Raz-tega je naslikan črni križna belem ozadju letalnih ploščah, na prednji plošči in na straneh trupla, c) Ruska letala so na 'h ploščah z nacijonalnimi barvami eče-belo-plavo) označena, to pa centricno na ta način, da je zunanji krog , srednji beli in notranjši plavi. Na isti t so označena tudi francoska letala. t a 1 i j a n s k a letala so istotako na no--'h ploščah z nacijonalnimi barvami (z e-o-belo-rdeče) označena; barve so likane v obliki trakov. Da se naša letala 'preje izpozna, se je zapovedalo, da morajo 'or mogoče globoko poletati. Iz Borovelj se poroča: Častno medaljo za ■letno zvesto službovanje v gasilnem društvu sprejeli gg. Joh. J an esc hi t z, Jos. \t o b a t h, Rupert S c h ii t z e 1 h o f e r in L ts T s c h i k o \v i t z. Požar. V Flattachu je nastal požar I posestniku Lovrencu Noisternig. ~nj jo vpepelil hišo in gospodarsko po- -je. Gasilci so s pridnim delom preprečili je požara. Velika tatvina. Iz zaprtega prostora za jšine žage Mihaela M a r i t s c h v Vol- Indorfn so v noči na 18. t. m. tatovi L' transmisijska jermena v vrednosti 3000 Jn ukradli. Tatove še niso dobili. Darila koroških kmetov za reveže. Po na- "lu krškega knezoškofa dr. Adama Hefter JvrSeno zbiranje Živil koroških katoliških nih občin prineslo je na živilih 51.768 kil, cd njimi 22.492 kil krompirja, 6120 jajc, '66 kil moke, 5666 kil rži, pšenice, koruze _ie, 9891 kil stročja, 2166 kil okajenega sa in speha, 442 kil masti, 536 kil masla, Skupna denarna vrednost nabranih živil ša 57.000 kron. Na denarnih darilih, pri terih so se tudi mesta, zlasti Celovec, bo- Od ruske revolucije. Revolucija na Ruskem je zmagala. Pod pedsedstvom predsednika R o d z i a n k a, jlterega sliko zdaj prinašamo in drugih 11 j 10853 fiodzi lume se jo sestavil izvršilni odbor, t je pričel delovati in je dobil tudi takoj v festolnici Petersburgu. vso javno moč. Koliko a se bode ta revolucijska vlada držala, eda ni znano. * gato udeležila, došloje 20.444 kron. Po Kritju precejšnjih troškov se bode iz denarnih daril živila in kurjavo nakupilo. Število z živili obdarovanih revežev znašalo je 12.095 oseb, od njih v Celovcu 8523, v Beljaku 3572; s premogom se je zamoglo pomagati okoli 800 družinam. Konec ruske ljubice. Iz G o r i a c h a na Koroškem poročaje: Pesestniška hčerka Štefanija K r o p i v n i k, ki je bila dalje časa v deželni bolnišnici v Celovcu kot strežnica uslužbena, zadržala se je od začetka vojne domu in je pomagala v gospodarstvu. Od poletja lanskega leta se je opazilo, da se je pečala jako mnogo z ruskim vjetnikom Nikolajem K u 1 g a n o \v, ki jo pri njenih stariših delal. Dne 10. t. m. pa so jo našli mrtvo v njeni postelji. Sodnijska komisija je dognala, da je bila Koprivnik v petem mesecu noseča in da se je s fosforjem zastrupila. Žito v mrtvaški krsti. Pred kratkim umrl je v Loki pri Zidanem mostu neki občinski revček. V mrtvašnici leži za take slučaje nekaj mrtvaških trug pripravljenih. Šli so torej po eno teh trug. Ko pa so jo odprli, našli so v nje vse polno — pšenice. Istotako v ostalih trugah.1 Neki prebrisani kmetic je iz strahu pred žitno komisijo shranil svojo pšenico v mrtvaških krstih, brez da bi s tem računal, da zamore začasa navzočnosti komisije kak občinski revež umreti. Vporaba mesa. „Zeit" poroča, da se namerava z vladno odredbo vživanje mesa za premožnejše sloje omejiti, da se tako olajša položaj ubožnejših. Izdati se nameravajo karte za meso, a ne na tak način, kakor so urejene krušno karte. Te karte bodo določevale, koliko mesa se bo smelo na teden uporabiti. Dobava drugih finih živil, divjačine in perutnine bo urejena na posebne odrezke. Za obiskovalce letovišč in kopališč. Urad za ljudsko prehrano javlja, da se potovanja v letošnjih počitnicah sicer ne bodo popolnoma prepovedala, a so. priporoča, da se naj obiskovalci letovišč in kopališč, predno kam odpotujejo, dodobra prepričajo o tamošnjih razmerah. Prehranjevalni urad ne more prevzeti nobene odgovornosti, da bi obiskovalci letovišč in kopališč dobili zadostno preskrbo glede živil. Da se prepreči dvojna prehrana (na starem bivališču in letovišču obenem), se bo strogo gledalo na to, da se bodo predpisi za prijavo oseb natanko izvrševali. Sedem otrok v dveh letih. Iz G r ti n b a-cha se poroča: Kmetica Marija Afenzel-1 e r v Lichtenau porodila je trojčke. Otroci in mati so zdravi. Pred dvema letoma je ista kmetica dala štirim otrokom življenje, ki pa so kmalu pomrli. Prodaja saharina prosta. Izšla je nova ministerska naredba, ki določa, da sta od 26. marca t. 1. naprej prodaja in nakup saharina popolnoma prosta. Dosedaj je bila prodaja saharina državni monopol. Cene za prodajo saharina na drobno so precej nižje, kakor so bile dosedaj. Od 26. marca naprej se bo smel saharin v vsakem zasebnem gospodarstvu prosto rabiti. Ne tako v obratih za izdelovanje živil in pijač, kjer se bo smel vporabljati samo z dovoljenjem finančnega ministerstva. Izvzeti so obrati, katerim je bila vporaba sladkorja z naredbo urada za ljudsko prehrano prepovedana, oziroma omejena. Nadalje je v bodoče prepovedana vporaba sladkorja v kavarnah, gostilnah in slaščičarnah. Jestvine in pijače, pri katerih se bo rabil saharin namesto sladkorja, morajo biti pri prodaji označene z napisom: Vsebuje saharin. Najvišje cene za blago iz pločevine in litin. Izšla je naredba trgovinskega ministerstva, ki določa najvišje cene za posodo in za drugo blago iz pločevine in iz litega železa, nadalje za postekleno ali emajlirano posodo. Klanje brejih krav in svinj prepovedano. Poljedelsko ministerstvo je določilo, daje klanje brejih telic, krav in svinj, brezpogojno prepovedano. Oklic kmetom. Nemški vojni urad v Berlinu je izdal na vse občine ta-le oklic: Možje in žene na deželi! Kmetsko delo je tudi delo za domovino! Bodite na to ponosni! Kdor ptisti plug in beži v mesto, da bi zaslužil par grošev več, ni nič boljši kakor vojaški begun! Z besedo in z dobrim zgledom si prizadevajte ohraniti kmetijstvu take mehkužneže! Tudi v mirnih časih bi se moralo gledati na to, da bi se po možnosti omejil beg kmetskega ljudstva v mesta in tovarne! Oprostitev gozdarskih črnovojnikov. Prošnje gozdnih lastnikov za oprostitev vojnih obve-zancev radi izdelave lesa in strojilne kože, oziroma čresla, je letos za obojno izdelavo enako sestaviti in jih vložiti pri poljedelskem ministerstvu, ne kakor lani pri vojnem mini-sterstvu. Pri vlaganju vseh teh prošenj je tako ravnati: 1. Obrazci za oprostilne prošnje so izšle v založbi vojnega ministerstva in se dobivajo pri njem in pri vseh okrajnih glavarstvih po 3 K izvod. Prošnje, ki niso spisane na takem uradno predpisanem obrazcu, se ne upoštevajo. Na teh obrazcih je navesti na vsakem ločeno osebe, ki pripadajo a) vojski, b) deželni brambi in črni vojski, c) ogrski deželni brambi in ogrski črni vojski. Prošnje morajo biti kolkovane s kolkom za 2 K in vsaka priloga s kolkom za 50 v. 2. Razkaz na tretji strani plašča je izpolniti resnično in popolnoma. Po vsej vesti jo navesti množino kož in lesa, ki se namerava napraviti in bi se res napravila z oprostitvijo vseh predlaganih opravnikov in delavnih moči. Rabiti delavce in opravnike, ki so oproščeni za pridelovanje lesa in Čresla v druge namene, ni dopustno. 3. Osebe rojstnih letnikov 1893 do vštevšega 1899 se oproste le, če je bila njih nesposobnost za službo na fronti Že dognana. Oprostitev takih vojakov, ki so v obsežju armade na bojišču ali ki so odkazani v obrate, kateri delajo za armado, se ne more dovoliti in zato se tudi ne predlaga. 4. Časa, do katerega se naj dotična oseba oprosti, ni povedati v prošnji. To se določi na podstavi navedenih podatkov. 5. Oprostilne prošnje je predložiti okrajnemu glavarstvu v potrditev (vidiranje) in jih potem najkasneje do dne 10. aprila 1917 naravnost poslati poljedelskemu ministerstvu na Dunaju. 0 hrvatskem veleizdajalcu Supilu piše „Ora-zer Tagblatt": „Iz Friedjung-procesa znani bivši ogrski državni poslanec Franc S u p i-1 o je ob začetku vojne v inozemstvo pobegnil in se nahaja sedaj enkrat v Švici, potem zopet v sovražnih državah. Kraljeva sodnija v Budimpešti je odredila zdaj zaplembo vsega njegovega premakljivega in nepremakljivega premoženja. Pri svoječasni hišni preiskavi v Supilovi delavski sobi (mož je bil namreč izdajatelj lista „Riečki novi list") se ni ničesar Novi vladar na Ruskem. Zmagovita revolucija, ki je prisilila na Ruskem carja Nikolaja do odstopa, proglasila je obenem za vladarja velikega kneza M i-hajla Aleksandrowica, katerega sliko prinašamo. Ta je najmlajši brat bivšega .'fir^ŠfQrtfWc>ia?1 Atotanrt-GfitsiSC' carja. Politične vloge doslej ni igral, le semintja je carja Nikolaja ob kakšnji priliki zastopal. Doslej sicer še ni znano, je-li je od revolucije ponujano mu vladarstvo tudi prevzel. našlo. Samoumevno jo oblast list vstavila in jamstvo '21.000 kron zaplenila. Ker je bila ta svota že pred vojno od pokojnega odvetnika pl. Sachs v imenu Zvezne tiskarne v Reki položena, se je v tej zadevi pričel pravni spor. Konjereja na Moravskem. Na zadnji konjski sejem v Znaimu se je poslalo 300 konjev dobre kakovosti. To je pač dokaz, da konjereja na južnem Moravskem vkljub vojni še vedno dobro uspeva. Vojno bogastvo! Na eni strani vidimo milijone ljudi, ki trpe vsled vojne, ki trpe na pomanjkanju živil in najnujnejših potrebščin, na drugi strani vidimo, ko bogate ljudje, bogate tako, da kar ne vedo, kaj bi z denarjem. To nasprotje med trpljenjem enih in razkoš-nostjo drugih, bo šele v mirnem času izbruhnilo z elementarno silo na dan. Kar razvnema ljudi najbolj, je to, da se zbirajo ogromna bogastva v posameznih žepih. Ne da bi lastniki te uspeho dosegli s kako posebno inteligenco, ali s svojim denarjem, ali s svojo spretnostjo in delavnostjo. V mirnih časih je človek, ki je začel kako kupčijo, ali kako obrt, ali kako tovarno, moral vse riskirati, ker ni mogel nikoli vedeti, če se mu podjetje posreči. V vojni je pa drugače. Podjetnik se je le ponudil za vojnega dobavitelja in zagotovljen mu je bil sijajen dobiček. Vrh tega so poskočile vse cene, poskočile strahovito. čim manj je blaga, toliko večje postajajo cene, tudi cene onega blaga, ki se v mirnem času sploh ni dalo prodati. Znano je, da so bile nekatere avstrijske predilnice pred vojno v velikih stiskah in so z izgubo prodajale svoje izdelke na Nizozemsko, samo, da so mogle plačati svoje dolgove pri bankah. Ko se je začela vojna pa so le predilnice sarro na svojih zalogah blaga zaslužile več kakor znaša njihov kapital. O moravskih suknarnah pišejo, da so podeseterile svoje imetje samo s tem, da so povišale cene volne, ki so jo imele v zalogah že pred vojno. Tovarne za usnje in čevlje nesejo več, kakor zlatokopi. Neka mala banka je bila pred vojno pred banke-rotom, ker ni mogla izterjati neki tovarni za čevlje danega posojila — a ravno ta zveza s tovarno za čevlje ji je po njenem lastnem priznanju pomagala, da jo zaslužila na zalogah več milijonov, torej na samem stvarno neupravičenem zvišanju cen. Posestniki premoga, petroleja, lesa, železa, sladkorja in špirita so tudi na svojih starih zalogah zaslužili stotine milijonov. In vse le, ker so mogli vsled vojne strahovito zvišati vse cene. To bo še obračun, pa ne samo s tistimi, ki so na tak način in brez rizika nagromadili ogromna' premoženja! Dne 6. aprila v Doblnu, okr. Graška Okolica; v Rogatcu (svinjski sejem). Dne 7. aprila v Brežicah (svinjski Množenje roparske divjačine. Po namestništvu dožlem odloku c. _ kr. poljedelskega ministerstva se v posameznih ozemljih opaža močno množenje roparske divjačine in je tako množenje roparske divjačine za divjačino, koje število je vsled pomanjkanja krmil in oblast venih naročil za streljanje že itak močno skrčeno, tem tem nevarnejše, ker je ta bila po hudi letošnji zimi brez dvoma močno prizadeta. Naj tudi zatiranje roparske divjačine spričo pomanjkanja lovskega osobja in lovskega pomanjkanja streliva združeno s težavami, je vendar nujno potrebno i v interesu vzdrževanja števila divjačine i z ozirom na privzemanje divjačine za aprovizačijo prebivalstva. Namestništvo opozarja na to, da se po izkušnji ravno v mrzlih in sneženih zimah dosežejv pri zatiranju j roparske divjačine s pastmi in proglami, ter s strupom posebno ugodi vspehi; zato se s tem vsi lovski posestniki in lovski zakupniki pozivajo, da izvršijo zatiranje roparske divjačine z vsemi razpoložnimi sredstvi, posebno tudi s pastmi in proglami (lisicami) ter s strupom, koli- ■ kor le mogoče. Določbe za potovanja v vojna ozemlja. Pri armadnem višjem poveljstvu dohajajo vsak dan od vojaških in civilnih oblasti, od posameznih vojaških in civilnih oseb, tvrdk in podobno narovnost pismena in brzojavna vprašanja in prošnje, kojih predmet so potne zadeve. Ne glede na znatno večje delo, ki nastane s tem armadnemu višjemu poveljstvu, se tudi rešitev prošenj močno skrči, ker jih armadno višje poveljstvo načeloma pošila pristojnim vojaškim oblastvom v odločenje. Ker vsebuje od armadnega višjega poveljstva izdana določila za potovanja v vojna ozemlja za izdajo potnih listin potrebne podatke in dajo na znanje tudj one oblasti ki imajo pravico izdajati potne listine, oziroma potno dovoljenje in je torej vsakomur dana možnost, da si pridobi pri potnih, oziroma vojaških oblastvih potrebna pojasnila, ne bo armadno višje poveljstvo v bodoče več reševalo nobenih takih prošenj, ki se mu stavijo nevte-meljene. Vojni nasad zelenjave 1917. Potreba sveže zelenjave bo v letošnjem letu, posebno v mesecih pred novim pridelkom krompirja bistveno višja ko v obeh preteklih vojnih letih. Obdelovanje malih vrtov, ki je tekom vojne po pravici doseglo tako velik pomen in se na razveseljiv način tako razširilo ter nasad zelenjave na ! poljih po kmetih se mora brezpogojno tudi kolikor mo- j goče dalje pospeševati, da bo mnogo zelenjave o pravem -j času za preskrbo prebivalstva na razpolago. Tudi mnogo i zgodnje zelenjave, na primer korenja, mrkev, zgodnjega . ohrovta, zgodnjega zalja, kolerabe, graha, fižola, mnogo i kolnega flšola Di se naj pddevalo in tudi dostikrat ne- j znamo in po krivici zaničevano brukev (kolerada, pod- ! zemeljska koleraba). Pojasnila o različnih vprašanjih nasada zelenjave in krompirja pri c. kr. names:ništvu v Gradcu, Burggasse 1, 3. nadstropje (pismeno vsak čas, ustmeno vsak četrtek predpoldne od 9. do 12. ure). Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico ("I so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama ("*) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 30. marca v Rogatcu (svinjski sejem) ; v Semriachu**, okr. Frohnleiten; v Sankt Marein, okr. Graška Okolica; v Auffenhofu, okr. Hartberg; v Slov. Bistrici**; v Ormožu**; v Breitenfeldu, okr. Feldbach; v Ernovžu**, okr. Lipnica; v Braslovčah**, okr. Vransko; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 31..marca v Brežicah (svinjski sejem); v Gleisdorfu**; v Št. Ilju v SI. gor.**, okraj Maribor; v Slovenjem Gradcu*. Dne 2. aprila v Fernitzu; v Sevnici**. Dne 3. aprila v Fernitzu*, okr. Graška Okolica: v Št. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje ; v Radgoni*; v Celju; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 4. a p r i 1 a v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 5. a p r i 1 a v Gabersdorfu**, okraj Lipnica; pri Sv. Florijanu, okr. Lonč; v Konjicah** ; v Mooskirchenu, okr. Voitsberg; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino in konji). man naskočil. V gozdnih Kar p al pesna podjetja v prednjem polju. -■ princa Leopolda, Pri S t a n i s 1 a r iloh ; so napadalne čete v sovražno glavnoj&ila pravi; janko; Rusi so zbežali. in ,1a Italijansko bojišče, sestro-Ogrs] boju južno od Biglia vjetih Italijafcti naprej je zvišalo na 15 oficirjev in 500 mož. jrazvideti, prostoru je ogenj artiljerije in mir- j,,- .sovraži talcev jako živahen. Južno - v z h o d n o h o j is;'" albanski fronti močnejši topov&Ltaromu < Namestnik generalštabneg^kone v k pl. H o i',,,, fmi. -dobi čna m Nemško uradno poročilo od srede.1' '" i c v o j m K.-B. Berlin, 28. marca. (V.-B. likega glavnega stana se poroča: ,,de zi Zap a d no bojišče. Pri vefiajprotja; k mad potekel je dati mirno. Na prepj obeh straneh od S o m m e in O i s e pjjnka in i le do malih bojevnih dejanj. Kako izvršujejo naše čete tam svojo nalogo,1 iz tega, da se je na bojnem poljuf marca med Laguicourtom in chies okoli 1000 mrtvih Angležev Včeraj doživeli so Francozi na zi bregu Oise pri L a F e r e pri izjali nekega sunka krvave izgube. V C p a g n i smo nekatere jarke Francozov] od R i p o n t a zavzeli. Tam in pri južno od St. S o u p 1 e t a ter pri T a1, smo vjeli 300 Francozov, zaplenili strojnih pušk in minskih metalcev. od R e i m s a in vArgonah v našo] janko vdreti sovražni poizvedovalni bili so v protisunku prepodeni. Vzhodno bojišče. Fronta Leopolda. Med morjem in Karpat zapričelo spomladno vreme, ki izključuj! bojevna delovanja. Plen iz bojev ob S se je povišal na 20 minskih metalcev strojnih pušk. — PrTarmadni skupini Maj sen in na makedonski fronti prednjem polju ter višjo artiljerijski vanje. Prvi generalkvarti Ludendor m. Škodljivo ! hlevu. Zal Jurke, žoh nesnagi uši nadle) hlevu iu li prašek » \ Predvojne krono po St. 241 (I Razširjajte »Štajerca!" Zahtevajte ga po vseh gostilnah, kavarnah, brivnieah in trgovinah. Agitirajte za nove naročnike ! Pošiljajte vojakom na fronto »Štajerca!" Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. D un a j, 28. marca. Uradno se da-! nes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-j vode Jožefa. Južno doline Uz smo v j treh kilometrov širokosti neko rusko v i-isočinsko postojanko zavzeli. j Plen znaša 150 vjetih, 3 strojne puške in ■ minske metalce. Proti postojanki M a g y a-r o s je sovražnik včeraj popoldne zopet za- Mehika mobilizira. G e n f, 28. marca. Glasom poročila raid a" iz Mehike je predsednik Ca^ z a podal povelje za m o b i l i z i t\ mehikanske milice. — List J Parisien" poroča, da se vsak dan v Wi tonu razširja vznemirjujoče vesti o Na oni strani mehikanske meje sej 150.000 do 200.000 mož mehikanskih v (Ta poročila niso uradna, vendarjj hajajo iz angleškega in francoskega vi gotovo ne bode za nas ugodno lagal, kanci se vsekakor pripravljajo, da bi čaju nastopa Severne Amerike v vojno] pravice zastopali. To je gotovo jako ne za Wilsonovo Ameriko, s katero je Mehika vedno v hudem sovraštvu. Si torej jako zanimiva. Op. uredništva Potopi v Srednjem morju. W.-B. Berlin, 28. marca. V Sn morju se je potopilo: 10 ladij z okroglo 3: tonami, med njimi angleški parnik „EdJ (3540 ton), ki je bil iz spremstva 12' sestreljen, neki po razruševalcih zavil neznani, okoli 8000 ton veliki parnik, b: naložen z oljem ali žitom, ki je po neinu strelu pričel goreti, holandski „Ared" (3783 ton) s 4800 tonami bend Sueza na Francosko, neki tuji parnikj luči od 6000 ton s smerjo proti Ned oboroženi angleški parnik „Eptalofesu ton), neki oboroženi angleški parnik odj ton s 5000 tonami tovora, med njimij ton bombaža, od Bombay v Marseille Šef admiralnega štaba morn; ovalni i. v Ura za 2000 a Janžei Ki skih U left la noi v Ptuji kite poi Revolucija na Ruskem. Od zadnjega tedna sem došlo je _ poročil, ali vsa kažejo, da položaj na Bil >ravega 10, po �37034 a t i h j - Pni . a v i \i ivno pa Števil« alijanol iož. yf tinskihj šče. vski og bncgaj in]. ;rede. .-B.) Iz] / J vedno ni pojasnjen. Izvirna poročila so Boh podvezana. Francoska in angleška po- Tiila pravijo, da je revolucija „dume"' zma- jtla in da sedaj vladajoči krogi hočejo vojno Iretro-Ogrski in njenim zaveznikom do skraj- sti naprej peljati. I/, nevtralnih poročil pa ra/.vkleti, da stvar So ni tako ugodno 7.a ražnike potekla. Po širni Rusiji se enja šele zdaj pomen, potek in cilj revo- Eije izpoznavati. Pojavljata se dvo smeri: ena [staremu carju prijazna, ki bodo polagoma v krogu „mužika" mnogo pristašev lobila. Druga smer pa je revolucijsko-sooi- Cstičua in hoče ne samo republiko, marveč jidi uresničenje socialističnih vzorov ter k o- i ne. Sedanja vlada, ki je vsekakor [plačana od angleškega denarja, manevri- u bode za nekaj časa med tema dvema ^protja; koneeno pa bode padla v en ali prepad. Rusija je danes velikanska anka in marsikdo od modrih prerokov se le zmotil. Kar se nas in naših zaveznikov |), smo z revolucijo in njenimi posledicami vsak način zadovoljni. Kajti država, ki v svojem notranjem krvavi spor — in (rolucija na Ruskem je zahtevala glasom pristranskih poročil nad 20.000 krvavih — ne more peljati tako velikanske ne in mora gledati, da se čimprej e mir Jene. Mi, ki smo bili od vsega začetka pri- JelJi miru, namreč poštenega miru, se torej iino nad notranjimi spori Rusije. LotoriJNiip številke. »dec, 28. marca 1917: 42, 55, 52, 31, 54. )>t, 21. marca 1917: 12, 29, 50, 33, 58. Škodljivo deluje mrčes v kuhinji, kl<-li, vrtu, vinogradu, n hlevu. Zato moramo korenito iztrebili stenice, bolhe, uši, » Ščurke, Sonarje, molje in druge mrčesi, kajli muhe s tem, da \ po nesnagi in potem po jedilih, razširjajo bolezni, molji. Sfurki, uji, uši nadlegujejo človeka in živali. Vso to mrčes v stanovanju, ■ji, hlevu in vrlu pokončuje takoj in sigurno Fellerjev pristni yn\ prašek -lilsa", ki nadkriljuje vsa druga sredstva proti mr- p. Predvojne cene: 5 velikih pusic 5 kron, 1 pušico kot do- \ I krono pošlje edino pristno lekarnar K. V. Feller, Stubica ; št. 241 (Hrvatsko). inograd^*! ilno hišo, okroglo 2 orala trsnega na-,a. v Bratislavcih, občina Polenšak, se ta-)00 K proda. Vprašanja na lastnico arija Janžekovifi, posestnica, Mezgovec št. 38, učila J pošta Možgance. 119 ziVaj Kupci, pozor! jlJ?. "/? ko dobro in moderno zgrajena hiša, 1-nad- a!?° Vi jopna, s 6 sobami, 5 kuhinjami, v sredi mesta > ° " cr. kribor, primerna za profesijonista ali ponzi- ?. "r°.z, lista, se. takoj pod roko jako poceni zaradi 1' V0Ja5 fcinskili razmer proda. — Natančneje pri ga vira, igal. M| % bi 'ojno si 1 neugol 1. Stva1 a). Rafija i in vse vrste semena se dobi pri Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. Malo posestvo na deželi z 17. orala zemlje v obč. Stopno, okraj Maribor, se za 1200 kron takoj proda. Vprašanja na Valentin Dvoršak, kočar v Stopnem št. 9G, pošta Makovlje. 12« Stare, zlomljene in nerabne 131 kupuje po ugodnih cenah ali ji pa tudi izmenjava HanS Spru-SChina, mehanik v Ptuju, Farbergasse 3. V Celju se proda enonadstrop-na hiša s tremi lokali, sposobna za vsako obrt. Lahki pogoji. Naslov pove uprava tega lista. 102 vočinil j krajini ■ o pria :o uspl ogo, i| lju od[ in Mj !V nai zapaij sjalovf Chl ozov 3 i podi T a hI ili pa] i. Sen našo p(( ni oddi ita ptn rpataofl ičuje -m ob S a Icev hri M acla iti bo »jsko .rtirmoj o r ff.l Mati z devetmesečnim detetom išče hrano in stanovanje v Ptuju pri gospej ali družini, katera prevzame oskrbo otroka. Ponudbe na upravo tega lista pod „K 110". las V najem se išče v Ptujski okolici mala hiša z dvema ali tremi sobami in nekaj vrta, takoj ali pozneje. Ponudbo na upravo tega lista pod „S 33". 130 -I 512 Ki 16 Denar pošljem g v vsako hišo, cene visoke, za vse vrste, raztrgane stare obleke, Stola in štrikanega blaga, nove odrezke od krojačev in šivilj. Služba lahka in vstrajna. Nabiralci prednost. Naslov pove uprava tega lista. Deklč~~ iz dežele, močno, sprejme se za neko kmetsko gospodarstvo proti dobrem plačilu. Vprašanja na upravo tega lista. 109 132 priporočam iz moje drevesne šolo prihajajoča, prvorazredno gojena jaboljčna visoka debla v najrazličnejših vrstah. Opozarjam, da se nahajajo moje drevesne šole na nemastni zemlji, torej jamčijo uspeha sajenja tudi na suhi zemlji. Cene in pogoji takoj na vprašanja. Sadjerejstvo „Carolinenliof' pri Ptuju, Štajersko. lis upravi tega lista. 121 linear BEkor mogoče mnogimi delavskimi ljudmi za čimprejši vstop. Razven visoke utnine" (Standgeld) in dnevne plače mnogo Ijišča za njive in vrt za zelenjavo ter j od dveh krav. Richard Ogrisek, Maribor, Langergasse. 122 Na dan 27. marca 1917 odrejena prisilna dražba zemljišča rl. št. 71 k o. St. Wolgang in št. 162 k. o. Sitež se v zmislu § 134 št, 1 c. p. r. uradoma preloži na 17. aprila 1917 dopoldne ob 9. uri pri spodaj podpisanem sodišču, soba štev. 2. Pogoji so neizpremenjeni. MU, izurjen v poljodolstvu, živinoreji in ako mogoče tudi vinogradništvu, se sprejme pri Ed. Suppanr, Pristova, Štajersko. m Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd. ; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 240 K. proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. —Caj proti gihtu T50 K. — Balzam za giht, ude in živce stekl. ) '50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Beiburški živinski prašek a 150 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160. 7- Iz/irni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. 49 TeTavni ljudje se sprejmejo in dobijo stanovanje brezplačno, ker obstoji velika soba, dile, drvarnica, en svinjak, pol velikega vrta in zemlje kolikor potrebuje, si more z delom odslužiti, pri gospej M. Veršič, št. 25, Zg. Breg pri Ptuju. 113 Srednl iglo 31.? ..Entea ■ i 2 bij ;avaron ik, bržkl po torn ski pail bencin« irnik NcapdB >fes" (4T k odi njimi lOl ille. je na Rus dne 27. marca 1917. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lcndplatt) V Ptuju zrav«o kkhuM is ptinaick« hit* porturlj«** j« puma tega Tcakamsr Tnkomar at 1m Jo* ki,ta* ponltacri takoj ruteg*. V»ak«to p» «£• tatdj muk oblati. rrt*ti, spabati i. t. 4. Jfupujem i kostanja, bele in rdeče bukve, Snje, jesena, topola, vse v debljih po najvišjih cenah. Lorenz Koroschetz, Maribor, Reiserstr. 2:). i23 krepka in zdrava, ki se razume na vsa kmetijska dela, želi priti kot gospodinja na večji majerski dvor ali h večjemu posestniku. Naslov pove uprava tega lista. m Odda se okoli 3811 tu trsi [giiisf, gutedel, laški rizling in blaufrankisch na Goethe št. 9, kos po 20 vinarjev pri Franc Possek, Sv. Duh-Loče, to pa proti naprej-pla- cilu svote. 326 ■ imajo vsled velike raz- J ■ širjenosti najboljši uspeh. J Sprejemajo se: J v Ptuju pri opravi lista; s v Celju pri rjosp. Fritz Rasen; s 1.5 >Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, his, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerati v nStajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. ■ ■■■■naannuiiiaaBBBBBai Les pravega kostanja 116 borovo skorjo kupuje Alex. Rosenberg, Gradec, Annenstr. 22. službe, učence, stano-' yanja in posestva ▼ Ptuju izrrinje iw Trate pearederanja aajnitreje. "1*»" ?|wmteBJt in poj*»aMft V BiSStfli Stražnici (rotevi). 5151 34 A/+:A 67 111533 s podplati iz trdega lesa zgornji deli iz krepkega govejega precepljenega usnja: ran IS- 21 22—24 25—27 28—30 31 32 par K12— 14"- 17 — 18■- 21 — zgornji deli iz trakov kravjega usnja! parK14'— 16— 19" 21— 23 — zgornji deli iz za vodo nepredornih črnih jadrinih ploh: par K 6"— T-- 8— 850 9- Pri naročilih zadostuje navedba dolgosti čevelj v centimetrih. Razpošiljatev po povzetju. Prekupčevalci popust. Išče se zastopnike. Dunaj V.. Ziegelofeagasse 74. ■ ■■■■BI Svrbež, pege, odstranjuje najsigurneje najbolje preskuŠena kožna mast Faratol Mnogo zahvalnic in priznanja za dobroto in pouzda-nosl. Ne umaie — brez duha je, vslcd tega se more i po dnevu rabiti. Veliki lončič 3 krone, dvojnt veliki lončič 5 K 50 h po povzetju sli ako se denar naprej pošlje. PARATOL-prašek čuva občutljivo kožo. Skatlja 2 K 50 h po povzetju ali ako se denar naprci pošlje. Oba preparata se moreta naročiti od glavnega skladišča: M. Klein, lekarnar v Budimpešti, VI-20, NagvmeziS u. 8. Pazite na natančno adreso! 87 Avtomatični lovilec za podgane K 5"80, za miši K 4-—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „Rapid", tisoče ščurkov v eni noči a K 3*70. Povsod 'jši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tlntner, Wlen, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 38 Pošte« viniČar za dobro gorico, ki loži 20 minut od Loč, kateri lahko dve svoji ali gospodarjevi kravi in svinje redi, se takoj sprejme pri g. Mihaelu Essich, posestnik pri Sv. Duhu v Ločah. Vini-čar naj ima 2, 3 ali "4 delavske moči, ki si lahko obilo denarja tamkaj po domačem delu zaslužijo. Ponudbe osebno ali pismeno naj se takoj predložijo, da se lahko setev oskrbi. 89 8 vinarjev za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalog, ki se Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabrika ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant Bribe 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-urc K 16,18,20. Ar-madne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina ;Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-remont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice nske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 in ste mi na se proda, obstoječe iz hiše za stanovanje v koji se je že gostilna nahajala; mlin jeza-se, kakor tudi žaga. Vse je v dobrem stanu, tik ceste, in 20 minut od kolodvora oddaljeno. Zraven je tudi dostido brega zemljišča. Proda se radi starosti posestnika. Plačilni pogoji po dogovoru. Poizve se pri upravništvu tega lista pod „Mlin in žaga". 112 100 litrov domače pijače osvežujoče, slastne in zcio gaseče si lahko vsado sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenadinec, malinovec, mu-Skarni hruševec, poprovi metovee. pomaran-ievec, prvenčovec, oSn evoc. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije po'.eti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali zganja. Sestavino z natančnim navodilom stanejo K I21— franku po povzetju. Za ekonomije, tvornice. veča gospodarstva, delavnice itd., neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazrooznost nič ne trpi. 4:33 Jan. Grolich, Engcl-Drogeric Brno 636, Moravsko. 9J trgovska posred. družba z o. z. s trgovskim prometnim listom „HAVEG" strokovni list za ves realitetni promet Dunaj L, Giselastralie 5. Naslov ra brzojave: Haveg, Dunaj.— Telefon inlerurban 8275. preskrbi nakup in razprodajo rcalitet in obrtni.; vsake vrste, oddaje v na;cm, deležništva, hipotekama posojila, prevzema komisijske zaloge blrga in zastopstva dobrih industrij itd, Brezplačna pojasnila. Poskusne številke in prospekti zastonj. Največja sigurnost. Prima reference. Lastniki realitet in posestev, ki hočejo svoj objekt kjerkoli v monarhiji prodati, naj zahtevajo brezplačni obisk našega stalnega zastopnika. « Zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo na žel;o moj glavni katalog z okroglo 4000 podobami o urah, zlatem, fe> srebrnem, godbenem, brivnem blagu. V Violine za šolarje in koncerte po K 12, f§\ 14, 16, 22, 30, 40, in višje. Dobre harmonike po K 8, 10, 12, 14, 16 22, 30, 40, 50 in višje. Izmen|ava dovoljena »li denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprcj-plačilu po razpošiljalni hiši Hanns Konrad, c. in k. dvomi liferant Briix št. 1740 (Češko). 52 Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, zastonj dopošlje. Moj spis je rezu]) 50-letnega mišljenja in študija, vs buje svoto bogate, praktične izkusil in mnogo dokazov odličnih zn astri nih mož. Kdor se hoče reši obupanei r naj so podvrže mojemu nauku, ki^^ že mnogim tisočem pomagal. NajH bolezen nastala vsled skrbi, žalusl' prevelikega napora, naj je bila pom zročena vsled Ovo v {j Udi, k ' em ve vsem žalostnim, za delo in na votjsticn-slabotnim ljudem pokažem znansL veno in naravno pot k ozdravljen« od živčnih bolezni, pomanjkanja 5j» nja, nevoselja do dela, duševne jpomla telesne slabosti, trganja v udih, glendar vobola, motenja v želodcu in prebave hre ter mnogo drugih bolezni. bdajaj Pišite še danes karto in zahB vajti zastonj in franko Ej, moj kažipot! ™š; Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Slawitsch&He!lertrsraPt Izdajatelj in odgovorni urednik : Kari Linhart. Tisk ; W. Blank! 5501