Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ........................ $3.00 Za pol leta___________________________1.75 / 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa. V . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . Let. 3. št. 101. Price 5c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY 28, 1945. Cena 5 c. Vol. 3. No. 101 OGROMNA GENA ZA PORAZ NEMŠKEGA BARBARSKEGA FAŠIZMA SOVJETSKA UNIJA ZNAŠA MENDA NAJVEČJO CENO V LJUDSKIH ŽIVLJENJIH PRAVI, MAURICE HINDUS. Maurice Hindus, svetovno znani pisatelj v svojih člankih, kateri so bili pred nedavnim priobčeni v "To-ronto Star" in iz katerih posnemamo v prevodu najvažnejše, med drugim pravi: "Sovjetska Unija znaša DRZNA PROVOKAGIJA RAZKRITA London — Zdravnik po imenu Markov, eden od 15-tih pred sodiščem v Sofiji obtoženi za lažnjivo nacistično propagando, pravi, da so ga Nemci prisilili podpisati izjavo, katera je vsebovala obtožbo za umor 12.-000 poljskih častnikov in vojakov pri Katyn-u. Obtoženec je priznal, da je bil prisiljen potrditi omenjeno obtožnico z svojim podpisom, da so Rusi umorili menjenih 12.000 poljskih častnikov in vojakov, kar pa je kot znano takoj v začetku drzne provokacijs-ke obtožbe, Sovjetska Unija razkrinkala pred zunanjim svetom, kot lažnjivo provo-kacijo sestavljeno v Berlinu. Markov trdi, da so bila trupla pokopana precej pozneje, kakor pa so trdili nacistični provokatorji, da so bila pokopana pred tremi leti. Toda poljske begunske kroge v Londonu, ni prav nič oviralo da se pridružijo taki lažnjivi obtožbi in da zvrnejo krivdo na Sovjetsko Unijo, kajti njihovo stališče napram Sovjetski Uniji je bilo vedno kritično in pro-vokacijskega karakterja. Stari pregovor pravi: "Resnica v oči bode." Turčija napovedala vojno Nemčiji London — Turčija je končno poleg dogotrajnega obotavljanja napo vedala vojno Nemčiji in Japonski. Vojno ste napovedali Nemčiji tudi Syria in Egipt. Kakor razvidno določba treh velikih z ozirom na ta-kozvane nevtralne države, je rezultirala z tem, da sedaj skoraj tekmujejo katera bo prej napovedala vojno Nemčiji in z tem si pridobila pravico prisostvovati mednarodni konferenci mira v Sa-voslavno cerkev. Baš nasprotno — je dokazoval nekdo, ki ni Partizan: vodilnemu patrijarhu izkazujejo veliko spoštovanje, duhovnikov nikdo ne ovira v nobenem ozir u in število vernikov po cerkvah je ob nedeljah večje, kakor je bilo kdaj poprej. VAŽNO NAZNANILO NEMŠKI CIVILISTI V ZMEDI Zaključki, resolucije in pozdravi sprejeti na seji glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev posebej in skupno z bratskimi odbo-ima Zvez Kanadskih Hrvatov in Srbov, bo priobčeno v prihodnji izdaji lista. Ured. Narodna vojska tolče nemške Frice v Bosni in Hercegovini London — Poročilo posneto po rednem komunikeju Narodno-osvobodilne vojske maršala Tita pravi, da nemški Fritci in njihovi pod-repniki preživljajo usodne poraze v Bosni in Hercegovini. Dočim se niso še popravili od zadnjih udarcev, ki so jih dobili v bitki pri Mo-staru, redni komunike javlja, da je Narodna vojska zavzela važno sovražno središče Travnik in okolico. Nadaljni komunike opisuje srditost bitk in v katerih je sovražnik utrpel večje izgube v moštvu in vojni opremi, med drugim izjavlja, da je v teku odločna bitka in edinice Narodne vojske so izvedle protinapad ter zdro- Moskva — Po zatrdilu dopisnika "Pravde", Boris Forbatov in Oleg Kurganov, pravita, da je nemško civilno prebivalstvo v zmedi in bojazni pred osveto za številne nacistične zločine v Sovjetski Uniji. Zato, kadar pridejo sovjetske čete v kako mesto, se navadno klanja pred njimi in kadar je naznanjena registracija prebivalstva, navaidno vsak se izgovarja, da je bil pod pritiskom nacističnih oblasti vpisan v nacistično stranko. MARŠAL TITO NI PROTI SIMOVIČA Beograd — Maurice Western, dopisnik za britsko in ameriško časopisje pravi v svojem dopisu, da maršal Tito ni proti imenovanja Si-moviča, kot enega člana za regentski Svet, ampak proti šuteja, kateri je bil član vlade, katera je podpisala sramotni tripartitni izdajalski pakt na Dunaju. Trditev posameznega časopisja!. da je maršal Tito proti šimoviča, ne odgovarja resnici pravi ta dopisnik. bile sovražno črto pri Travniku, medtem osvobodile na-daljne vasi Radonici, Krpe-ljici, Gučja Gora, Radojčiči, Bandol in Dolac. Borbe se nadaljujejo v smeri Zenice in Busovače. V poslednjih bitkah pri Travniku, sovražnik je izgubil 935 ubitih in 86 ujetih vojakov in častnikov, ter poleg tega dva topa, sedem minometov, eden težki taink, 102 avtomatičnih pušk, 350 navadnih pušk, 3 brezžični trasmiterji, 16 telefonov, večje število konj in nekoliko skladišč za municijo in hrano. Istočasno poročilo Narodno-osvobodilne vojske poroča o bitkah v drugih pokrajinah Jugoslavije, kot naprimer ob dolini reke Neretve, Banjailuke, Bosanske Gradiške, Kostanjice, Gospi-ču, Karlovcu, Bihaču in Ko-renici. Na posameznih področjih omenjenih mest, so-vražnine sile so bile podvržene močnim vdarcem Narodne vojske in so pri tem izgubile večje število moštva ter vojne opreme. 1200 BOMBNIKOV BOMBARDIRA NEMČIJO London — Zadnjih osem dni je 1200 ameriških bombnikov bombardiralo važna industrijska in prometna področja v Nemčiji. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača. Seje štirih glavnih odborov Minuli teden dne 23, 24 in 25 t. m., so se vršila zborovanja štirih glavnih odborov in sicer glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, Zveze Kanadskih Hrvatov, Zveze Kanadskih Srbov in Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Tega zborovanja so se udeležili skoro vsi člani in članice glavnih odborov z redko izjemo iz oddaljenih naselbin. Na teh zborovanjih se je razmotrivalo o dosedanjem uspehu kakor v organizacijskem tako tudi moralnem in gmotnem osnovno ka^ko in kateri način razprostrti v polnem smislu določene smernice treh bratskih Zvez nai polju utrjevanja bratske sloge in edinstva med slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi izseljenci, ter skupno nuditi še večjo podporo vojnim naporom naše nove domovine Kanade, njenim zaveznikom, ter naposled moralno in materijailno pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini v zvezi z gibanjem južnoslovanskih izseljencev, katero na tem polju dela zavzema rekordno mesto v dosedanjih zbirkah tako v denarju kot tudi drugih rečeh. Med najvažnejše sklepe, ki so jih tri glavni odbori bratskih Zvez posamezno in na skupni seji sklenili za bodoče delovanje spada, večja in obsežnejša koordinacija n ihovega dela nai splošno kakor tudi v vsaki naselbini posebej k močnejši in trdnejši bratski vzajemnosti in slogi za izvedbo določenih načel in smernic teh treh bratskih gibanj. Ta sklep katerega celotni pomen je jasno obdelan v posameznih točka/h Zveznih Pravil, pomeni spopolniti dosedanje delovanje v obsegu določb pravil kakor pri glavnih tako tudi pri lokalnih odborih v posameznih naselbinah. Pomeni, da je treba pristopiti k reševanju notranjih organizacijskih problemov, kakor tudi obveznosti na zunaj v obsegu protifašistične fronte v svetu raztegnitev enotne bratske miselnosti, katera naj pre-preže in združi vse poštene rodoljubne kanadske Slovence, Hrvate, Srbe in ostale Južne Slovane v cilju skupnih interesov. Ta sklep nadalje idoloča, da je treba pristopiti k vstanovljanju medmesnih odborov treh bratskih Zvez v naselbinah, sicer v onih kjer do danes niso vstanovljeni, kateri dobo v sporazumu koordinirali skupno delovanje tako na polju po organizacijskih vprašanjih kakor tudi na polju za podpiranje vojnih naporov naše nove domovine, njenih zaveznikov za čimprejšno zmago nad skupnim. sovražnikom in zlasti moralno in materijailno podpirati borbo našega naroda v starem kraju, ter njegove slavne in neumrljive Narodno-osvobodilne armade pod vodstvom maršali Tita. Praktični smisel teh določb nedvomno da bo obdelan v posebnih okrožnicah in tudi resolucijah za vse odseke treh bratskih Zvez. Toda ne manj značilno je to, da so južnoslovanski izseljenci v kratki dobi in z največ opore članstva treh bratskih Zvez zbrali nad četrt milijona dolarjev za pomoč narodom Jugoslavije. Ta dosedanji uspeh, kateri jasno kaže kaj se lahko doseže v združeni moči. slogi in bratski vzajemnosti, odpira še večjo možnost na tem polju dela po zgoraj omenjenih določbah treh glavnih odborov bratskih Zvez v bodoče. Med pozdravnimi resolucijami, ki so jih sprejeli tri glavniodbori, so izraženi pozdravi centralni vladi pod vodstvom maršala Tita in p o k r a j i n s k im avtonomnim vladam nove federativne Jugosla.-vije. Glavni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev je naslovil pozdrav prvi vladi slovenskega naroda pod pred-sedništvom Jožetai Vidmar. Tako smo tudi Slovenci prvikrat v naši zgodovini doživeli ta srečni dan o katerem so naši pesniki, pisatelji in narod v splošnem hrepenili stoletja. Ta dan je na potu popolnega uresničenja in Slovenci ne samo dai imamo priložnost pozdraviti prvo slovensko vlado v povesti slovenskega naroda, ampak ta vlada je najmočnejša garancija vred z slovenskimi oddelki Narodno-osvobodilne vojske, da bo slovenski narod vži-val plodove strašne in krvave vojne izsiljene po nemškem in italijanskem fašizmu. Zveza Kanadskih Slpvencev v tem oziru, je nosite-ljica najtesnejših načel v protifašistični borbi našega junaškega naroda v starem kraju. PO SLOVENSKI ZEMLJI PRVA POŠIUATEV POMOČI JE ODPOSLANA NARODOM V JUGOSLAVIJI Par naslednjih odstavkov pojasni že po zgornjem naslovu celotni pomen življenja, dela in borbe našega naroda v starem kraju. (Povzeto po "Slovenskem Poročevalcu", informacijski glasnik osvobodilne fronte), ured. SADOVI KRVAVE PRISEGE V eni zadnjih številk "Slovenskega poročevalca" ste čitali, kako je "ustrelil atek iz Novega mesta". Vas Pod-grad preživlja po krivdi teh "a t e k o v" in izdajalskih žensk težke čase. Bombardiranje iz zraka, obstreljevanje vasi z rušilnimi granatami iz Novega mesta ljudem upravičeno postavlja vprašanje: "Komu je to namenjeno ?" Civilnemu prebivalstvu ali mimo idočim partizanom ? Dne 22 maja so podgrajčani dobili odgovor na to vprašanje. Temni oblaki so dali slutiti nevihto. Ljudje so se umaknili s polja pripravljat skromno večerjo. Pesem razdiralne granate je stisnila srca mirnih vaščanov in jih za hip priklenila na stene. Prva, druga in tretja, same rušilne. Ljudje begajo, ne morejo najti pravega zaklonišča. Partizan Lojze Čeh rešuje otroke, nosi jih v cerkev in z blago besedo pomirja med žvižgi in eksplozijami granat. Namah se zaiskri po zraku sto in sto svetlečih se zvezdic. Torej niso dovolj razdiralne, še zažigalne so potrebne! Klici. "Mama, hiša gori, pomagajte!" odmevajo v ozračju smrti. Plameni objemajo hiše in gospodarska poslopja. Podgrad gori. Iz doline hite partizani. Prišli so nekaj kilometrov daleč, da rešijo, kar se rešiti da, iz hlevov poganjajo živino, ljudem dajejo nasvete, gasijo hiše. Po tričetrturnem bombardiranju so zločinci obmolknili. Le plameni, ruševine in preplašeni obrazi otrok in žena govore, kaj se je zgodilo. Pogledi žen, kletve starejših mož si utirajo pot skozi napeto ozračje tja v Novo mesto z vprašanjem: Zakaj? čemu? Nacistični topovi molče, izdajalska usta švabobran-cev zakrknjeno taje priznanje, vas Podgrad in okolica pa sta našli odgovor v pepelu krvi in razdejanju. Prisega narodnih izdajalcev na kljukasti križ je spregovorila. Sadovi najbolj krvave prisege sveta, sadovi zločina, ki so ga zagrešili šva-bobranci nad lastno grudo, nosijo nesrečo in trpljenje nad nedolžne in mirne dolenjske vasi. Iz temnih oblakov padajo težke kaplje na pogorišče in razvaline v Podgradu. Kletev je obmolknila ob pogledu na težko ranjenega Loj-za Čeha iz Dobrniča, ki leži na cerkvenem pragu. Nad njim se sklanjajo obrazi nedolžnih otrok, ki jih je rešil iz objema smrti, katero pošiljajo njih očetje — Judeži in Kajni — iz Novega mesta. Lojzetove oči so široko odprte. Gledajo nov svet, gledajo nov Podgrad, ki bo vstal iz razvalin, pogorišč in trpljenja. Gledajo hvaležne oči otrok, ki jih je rešil in jim priboril lepše in pravičnejše življenje, kot ga je on imel. Gledajo novo Slovenijo. še bodo žrtve.-Z zločinom oplojena izdajalska drhal bo še hruhala ogenj in smrt. toda prišel bo dan, ko bo vihar obrnil njihov lastni o-genj proti njim samim. Ta dan je blizu. Takrat bodo plačani vsi njih zločini, takrat bodo utonili v krvi svoje prisege Hitlerju. Bon Jože. PISMO IZ NOVEGA MESTA Na Vnebohod sem k maši gredoč srečala dva belogardista, vsa blatna in zamazana. Eden je bil celo bos in brez puške. Začudila sem se, saj vendar ni bilo dežja. Malo dalje sem zopet srečala dva druga, tudi vsa blatna do glave. Slučajno je prišel tretji belogardist z nasprotne strani in vprašal: "No, kako je bilo?" Odgovor. "Porka Madona, to je bilo hudičevo! Bilo nas je tri čete, vrnilo pa se nas j^ 36." Sumila sem takoj, da so jih naši nekje dobro naž-gali. Srce mi je vriskalo, da bi v cerkvi najraje na ves glas zakričala. "Bog pomagaj našim hrabrim dečkom, bodi vedno z njimi!" je bila moja molitev tisti dan. Tovarišica iz Novega mesta ŠTAJERSKI GAULEITER UBERREITER NA SHODU V TRBOVLJAH Kdo bo delal, se izprašu-jejo nacistični oblastniki. Nemce pobirajo na fronte, a delo doma potrebuje sužnjev iz vse Evrope. Ko je imel pri nas shod štajerski Gau-leiter Uberreiter, je zmerjal partizane z ušivci in ba-nditi in obupno klical: "Pustite nam delavce!" Da, trda jim prede za delavce, tako trda, da že petnajstletne otroke pobirajo, da love za delo dekleta in moške. A odgovor štajerskih Slovencev je en sam: "Nobenega vojaka več Hitlerju, nobenega delavca več v nacistične tovarne!" Trboveljčan. KAKO SE ŠVABOBRANCI BORIJO ZA VERO Kakšna je ta njihova borba, najlepše dokazuje cerkev sv. Družine v Globeli. Tu so imeli beli svojo postojanko. Cerkev pa so spremenili v skladišče in kuhinjo in v njej še danes vidiš sledove njihove kulture in borbe za vero. Cerkev je namreč okajena od njihove kuhinje, za oltarjem pa so imeli svoje stranišče. Kip Matere božje, ki je bil v stranskem oltarju, jim tudi ni bil všeč in junaški borec za vero je Materi božji naslikal brke. Kdor tega ne verjame, naj si pride vse to ogledat v našo cerkev. Domačini so sicer nekaj največjega gnoja pospravili, zgoraj opisani ostanki pa so še danes vidni. Radovedni smo, kai bo k temu porekla tista duhovščina, ki podpira švabobrance, kaj Presvetli škof. Sodražčani. (Nadaljevanje na 4 st.) Zmagoslavni pohod ljudskih pravic Med zasedanjem Slovenskega narodno osvobodilnega sveta sem se nehote živo spomnil prejšnje svetovne vojne. Takratna mladina je po večini pravilno slutila, da so solze in potoki krvi semena, ki obljubljajo nov, boljši svet. A kakšen naj bo ta boljši svet, je jasno vedel le malokdo. Bilo je vdano pričakovanje nečesa • boljšega, brez zavestnega hotenja in jasno začrtanih ciljev. Tako hudo smo bili zakoreninjeni v preteklosti, da se nam je zdela že sama misel na široko, popolno svobodo neodpustna predrznost in greh. Vprašali smo se: "Kaj bo z nami?" a ne: "Kaj hočemo, kaj smo pripravljeni storiti?", kot je v istem času z grenkobo in globokim poznanjem takratnega slovenskega človeka zapisal Ivan | Cankar. Koliko jih je bilo : takrat iz širokih plasti naroda, ki bi sanjali o možnosti zmagoslavnega pohoda ljudskih pravic? Le najdrznejši so govorili o jugoslo-vanstvu, misel na neokrnjeno narodno svobodo in neodvisnost bi se bila zdelai nesmisel. Veliki čas je šel mimo, ne da bi mu bili spoznali pravo lice. Nesmisel ? Po 25 letih ta nesmisel postaja resnica. Četrt stoletja tujega jarma, lastnih zablod, hoje po stra-npoticah in težkih preizkušenj je bilo treba, da je večina naroda dozorela za idejo narodne svobode in neodvisnosti. Treba je bilo novih solza in krvi. smrtne sekire, nastavljene na korenino našega rodu, pa se je narod dvignil in zgrabil za orožje, pripravljen, da si sam kroji svojo usodo. In plod te dozorelosti in borb na življenje in smrt je bilo prvo zasedanje prve slovenske zbornice, na katerem so se polagali trdni temelji narodne oblasti in slovenske državnosti. Ali se zavedamo do dna veličine in pomembnosti tega dejanja? Naš narod je po svojih svobodno voljenih zastopnikih prvič v zgodovini, sam odločal o svoji prihodnosti. Bilo je ZA KAJ JE TITO MORAL ZMAGATI War Relief Fundu Američanov • Južno-Slovanskega Porekla je dovoljeno od vlade, da objavi prvo poši-ljatev pomoči narodom v Jugoslaviji; bila je odposlana z gotovo ladjo dne 3. januarja t. 1. in je imela sledeče blago: 67 zabojev mleka "malted" 1 zaboj kirurgičnih instrumentov, 26 zabojev bolniških potre- (i v v» osem, 49 bal sukna za moške, ženske in otroške obleke, 285 zavojev moških, ženskih in otroških ponošenih oblek, 16 zabojev ponošenih čevljev, 1200 zabojev sardin, 16 zabojev šivalnih strojev 974 zavojev ponošene obleke. Kar je skupno znašalo preko 220 ton in predstavlja okol $300,000 v gotovini. Ti pošiljatvi bodo sledile mnoge druge, z večjo in bo- gatejšo vsebino, o čimur hočemo poročati, kakor hitro nam bo dovoljeno od strani vlade. Brez dvomai bo pomenila ta naša prva pošiljatev mnogo za naš izstradan narod, kateri je žrtvovati vse v borbi za svobodo in neodvisnost. To ne pomenja samo dejstva ,da pride to blago v roke tistih ljudi, žensk in otrok, katerim je pomoč potrebna, ampak tudi v tem, da bo doprinesla najboljši dokaz našega pojmovanja za resnične ideale, ki so spremljali borbo za boljšo bodočnost južno-slovanskih narodov . Zahvaljujemo se vsim, kateri so sodelovali pri tem delu za pomoč našim narodom, zajedno pai jih prosimo, ¡da s podvojeno silo nadaljujejo delo za pomoč izstradanim narodom V Jugoslaviji. Zlatko Balokovič, pred. Rev. S. Maletich, tajnik Mirko G. Kuhel, blagaj. Neki Jugoslovan je ironično vprašal Andrewsa: "Ali ne mislite, da bi si morali preskrbeti privatno armado?" "čemu?" je vprašal Andrews neokretno. Seveda, nakana je bila do pičice "po paragrafih" in ravnotako zakonita ter poštena kot vsaka slična mešetarija v Indiji, Kenji ali Malaji. Andrews je videl v tem za Jugoslavijo vse najboljše. In vsa ideja je slonela na preprostem domnevanju, da bodo Mihajlovič, Gavrilovič in drugi generali in politi-kaši poskrbeli za diktaturo, olikano nazvano "močno vlado" — z kraljevo jugoslovansko vojsko, da prote-ktira invenstirani kapital ter stre pokvarjeni narod, "komuniste," kateremu bi znalo priti na misel, da mu ta nakana ne ugaja. Vse se je zdelo popolnoma enostavno in v skladu z klasičnem krojem balkanske politike in modernega imperializma; in iz vidika angleških rae-šetarjev tudi zelo patriotič-no in pro-jugoslovansko. Nedvomno, da so načrt odobrile najvišje osebe v Londonu — morda celo nekateri višji uradniki v Washingtonu. Individualno so se spletkarji zelo razlikovali, sorodni pa so si bili po svoji bojazni ali ignoranci o bodočnosti, z njeno vstrajno vstajo zapostavljenega naroda, po svojem strahu pred Rusijo in — med Angleži, seveda — strahu pred Slovanom, ki stopa na površje. Sorodni pa so si bili po svojih političnih kulturnih in osebnih nazorih, ki so bili istega kalibra kot splošni svetovni nazori sredi 19. st&letja in prej, in kateri — obdržani vzlic spremenjenim okolščinam sredi 20. stoletja — pi-ikazujejo simptone živčne bolezni. Taki ljudje, ki smatrajo eden drugega za imenitne osebe, enostavno ne morejo zapopasti, da so mase — nižji razredi, preprosti človek — ravnotako ljudje kot oni sami. In vse njihove ideje o vladi, o socialni uredbi, o načinu o-bogatenja, vzhajajo iz te globoko ukoreninjene, često-krat nezavedne razlike, ki jo delajo med sabo, med svojim razredom in masami. Rebecca West je sama sebe precej dobro predstavila v svoji knjigi — sebe bolj kot Jugoslavijo. Zelo jasno je razodela svoje nazore napram ljudstvu. Na čim nižji socialni in ekonomski stopnji so se nahajali, tem manj človeški so postajali. Umorjeni ki*alj Aleksander je zbudil v njej največ sočutja. Ugodila je tudi dobro izobraženim, a intelektualno korumpiranim uradnikom presbiroja belgrajske vlade, ki so njo in Henryja spremljali na potovanju. Kmet je bil za njo manj član istega biologičnega plemena kot ona, kakor pa del slikovite naravne podobe, — shramba za folkloro. Ni torej pretežko predstavljati si duševnega stanja tajinstvene gospodične ob misli na njeno Jugoslavijo, njeno lastno Srbijo, ki je pustila na cedilu literarni koncept, katerega si je ona zamislila o tej deželi. Niti ni pretežko si predstavljati da bi povzela kakršne koli korake, da prepreči deželi zaiti na napačno pot — napačno iz njenega vidika, ki ga je opisala v 1150. straneh svoje knjige. In Gavrilovič — tudi ta si ni mogel misliti kakih drastičnih sprememb v socialnem, vladnem in gospodarskem vstroju svoje domovine, v kateri je užival pri-viligirano življenje. Tudi on je bil pripr-vljen storiti karžekoli, da piipomore do Mihajlovičeve zmage — in slučajno sem sebi: postal jugoslovanski Papandreou. In Angleži iz Cityja so hoteli, seveda, zaslužiti le poštene groše, tako poštene kot kateri koli krajcer, ki so si ga prislužili v Nigeriji ali Burmi; med tem ko bi pa Voight in Lady Rhondda, kot patriotična urednika, šla do samega vraga, da služita interesom imperija, ki je za civilizacijo tako potreben. Da ponovim: vse je bilo postavno, častno in patrio-tično; vse na površju in razumljivo: koristno za Jugoslavijo in Britanijo, za njihove vrste Jugoslavijo in Britanijo : dobro za civilizacijo, njihove vrste civilizacijo, v kateri so oni vozila, prevažajoč dolgoletne izkušnje in močne tradicije. Ta nakana je razvila tudi mednarodno propagando. V Združenih državah ji je načeljeval (bivši) jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič, ki je bil nekaj časa precej učinkovit; med 1942-43 je dvakrat odpotoval v London, v prvi vrsti radi pogovorov z Milanom Gavrilovičem. Imel je oblast nad organizacijo srbske pravoslavne cerkve v Združenih državah (razen nekaterih svečenikov, ki podpirajo partizane) in največjo ameriško srbsko podporno organizacijo, rabivši skupna sre-'. dstva za svoje politične namene, vedno povezane z nakano v Londonu, dasiravno mogoče nobeden srbskih A-merikancev ki so pomagali, se tega ni zavedal. S pomočjo "četnice" Ruth Mitchell so Fotič in njegovi agenti ustanovili in vzdrža-vali posebno politično skupino, Srbsko narodno odbrano, ki ima podružnice v nekaterih ameriških in kanadskih mestih. Potom nekaterih svojih važnih nejugoslovanskih a-meriških prijateljev — med temi zlasti Thomas J. Watson, predsednik družbe International Business Machines; William M.Chadbourne, dobroznani newjorški kor-poracijski odvetnik, in Hamilton Fish Armstrong, u-rednik revije Foreign Affairs — je Fotič obvladoval neko ustanovo po imenu A-mencan Friends of Jugoslavija, ki je imela podružnice širom Združenih držav. Fotiču se je posrečilo prepričati starega škofa Willia-ma T. Manninga, kateri mu je pomagal širiti propagando. Imel je prijatelje med kongresniki Hearst-McCor-mick-Coughlinove struje, u-ključivši tri člane Diesovega komiteja, ki so v kongresu čitali govore, spisane v jugoslovanskem poslaništvu, v katerih so svoje kritike de-nuncirali za komuniste in Stalinove agente. Imel je tudi prijatelje v državnem de-partmentu in med oficirji glavnega štaba. Kot poslanik je Fotič užival kooperacijo tudi nekaterih ameriških žurnalistov, med njimi sta Constantine Brown in Helen Lombard, Washington Star; Ray Brock, New York Times, odkoder je leta 1943 prestopil k Hearstu ; Cpencer Irwin, Cleveland Piain Dealer; William Philip Simms, Scripps-Howardov urednik za zunanje zadeve ; Andre Visson, sedaj pri Reader's Digest; Benjamin De Casse-res, Hearstov člankar; William Henry Chamberlin — kakor tudi od urednikov in izdajateljev Chicago Tribune, New York Daily News, American Mercury, New Leader Human Events, Cosmopolitan, Newsweek ter vseh Hearstovih listov. Seveda, večini teh pisateljev, urednikov in izdajateljev, morda vsem, se še sanjalo ni, da so služili londonski nakani. Njihovi politični nazori in stališča, v prvi vrsti konservativni ali reakcionarni ter anti-sovjetski, so enostavno bili taki, da so se lahko srečali z Fotičem na sku- (Nadaljevanje na 4 st.) prvič v zgodovini, da smo nastopili kot narod, ki se končno zaveda svoje enakopravnosti z drugimi narodi in ki ima prijetno zavest, da mu to enakopravnost jamčijo tudi ostali jugoslovanski narodi. Vzidavamo ,vog-lni kamen v skupno zgradbo. Sklepi zasedanja Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta so le naravna posledica zgodovinskega drugega zasedanja Protifašističnega sveta v Jajcu. Svobodna, zedinjena Slovenija v demokratični, federativni Jugoslaviji! "Vsak svoj dom, a vendar skupna streha in skupna graditev skupne domovine," mi je dejal neki član Nacionalnega ko-miteta. Slovesno razvitje slovenske in jugoslovanske zastave v začetku zasedanja je simbolično podčrtalo to misel. Polno uveljavljanje demokratičnih načel ji je dalo meso in kri. Redki so narodi, ki bi bili kdaj v tako izrednih in težkih okoliščinah gradili narodno oblast. .Svet nas ne bo občudoval le zaradi požrtvovalnega boja za svobodo, ampak tudi radi tega, kako si še med grmenjem topov na zunaj in na znotraj urejamo svoj bodoči dom. Obkrožam od sovražnika in s puškami med koleni so narodni zastopniki izražali voljo ljudstva. Hkrati z zunanjim okvirom je naša narodna oblast dobivala tudi svojo notranjo vsebino: so-odločevanje naroda v vseh političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, temeljno načelo naše nove demokracije, plod britkih preizkušenj preteklosti, temeljni kamen vsake človeške skupnosti, jamstvo za osebno srečo in svobodo posameznika. Vsi sklepi in odloki zgodovinskega zasedanja se ujemajo s tem temeljnim načelom, so prispevek k gradnji novega sveta. Brez strahu in omahovanja je bila še sredi vojne sprejeta izjava o svoboščinah, ki jih bo užival vsak Slovenec razen narodnih izdajalcev, ki so se z bratomornim orožjem v rokah odrekli tem pravicam. Položeni so prvi temelji, a že se v zadosti jasnih obrisih kaže- zgradba naše nove demokracije, obraz naše prihodnje skupnosti. še teče kri, Vendar so bili že danes"odpravljeni nekateri ukrepi, ki so utesnjevali svobodo posameznikov, a so se zaradi predanosti vsega naroda našemu osvobodilnemu gibanju izkazali za nepotrebne. To je dokaz naše notranje zmage, naše moči. Je jpa obenem tudi zrcalo, ki odraža svetlo podobo našega bodočega sožitja na temeljih nove demokracije. Danes se naš narod ne vprašuje več: "Kaj bo z nami?" On ve, kaj hoče, in je vzel usodo v svoje roke. Naša mladina ne sluti samo novega sveta, ampak ga jasno vidi pred seboj ter si z dragoceno krvjo utira pot do njega. Tudi mnogi starejšega pokolenja so z drzno in odločno kretnjo pretrgali s preteklostjo in stopili novim ciljem naproti. Niso bili samo daljnovidni voditelji, ki so ljudstvo pravilno usmerili, bil je tudi narod sam, ki se je nenadoma zavedel svoje moči. Le tako si je mogoče razlagati veliko, nepremagljivo silo našega osvobodilnega gibanja. Veliki trenutek to pot ni šel neopazno mimo nas. Ako smo bili prej narod po skupnem jeziku, smo zdaj narod po svoji zavesti, po svoji volji do življenja. Po tradiciji nagnjeni k hlapčevstvu smo v teh letih, ki odtehtajo tisočletje, postali narod z vladarskimi lastnostmi v najboljšem pomenu besede, vredni in zmožni, da sami odločamo o svoji prihodnosti. To smo dokazali in dokazujemo s svojimi žrtvami, to dokazujemo z gradnjo svoje prihodnje domovine v okviru močne jugoslovanske skupnosti, dokazujemo z žetvijo sadov svojega truda, ki nam jih nihče več ne. more iztrgati iz rok. France Bevk. (Ponatisnjeno iz "Slovenskega Poročevalca" informacijski vestnik osvobodilne fronte), ured. VEČ ZANIMANJA iN SLOGE NAM JE POTREBNO Toronto — Malo pozno ali stari pregovor pravi, da je bolje tudi pozno kakor pa nikoli in ker mi ni bilo mogoče radi bolezni, katera me je pridržala v postelji cela dva meseca, da se nisem oglasil ali pa udeležil kake prireditve v pomoč kampanje Edinosti, se radi tega šele sedaj oglasim. Saj kakor je videti iz poročil posameznih naselbin, kampanja Edinosti se bo završi-la s popolnim zadovoljstvom kljub temu, če se jast tukaj oglasim ali ne. Ker se pa tega danes skoro gotovo vsak posameznik dobro zaseda, da ni vseeno ako si se udeležil kampanje ali ne in da ni vseeno ako Edinost izhaja ali ne, kajti potem bi bilo vseeno ako sploh kaki drugi časopis izhaja ali ne. Potem je tudi naša slovenska dolžnost pa akorav-no ga moramo poleg rednih naročnin izdržavati še z prostovoljnimi prispevki, kajti Edinost je nam potrebna radi nas samih tukaj v Kanadi, kakor obenem radi dogodkov in situacije v starem kraju ter svetu v splošnem. Ker živimo v dobi največjih političnih preobratov in zverinskih bojev kar jih zgodovina pomni, takozvani boji za pravico. Saj tako govori danes svet bodisi v fašističnih, kapitalističnih, demokratičnih in socialističnih državah. Torej vsak od teh je uverjen, da je na pravem potu za boljšo bodočnost in vsak od teh ima tudi po svoje programe za uvedbo teh pravic. Kakšni so ti programi, ni treba dosti premišljevati, kateri so za nas delavce nabolji. Skoraj večina današnjega delavstva je že izpregledalo, kje mu je mesto in kdo se v resnici bori na strani delavca. To so delavci, kateri se zanimajo z ¡dneva v dan kaj se godi po svetu, čitajo fevoje časopise redno in se poleg tega udeležujejo pri vsaki priliki bodisi unijskih ali •organizacijskih sestankov. Res je, da se dobijo ljudje, kateri nevidijo resnega položaja v katerem»se nahajamo in taki se v največ primerih norčujejo iz takih sestankov. Prevladuje jih neka naivna zamisel, da vse vedo in da je za njih kaj takega sploh nepotrebno. Taki ljudje pozabljajo, da se moramo z dneva v dan učiti in tudi z tem ne bode-mo dosegli konca učenosti. Mogoče si bo tudi kateri izmed nas mislil, da kaj se moremo naučiti ako čitamo Edinost, ki izhaja samo enkrat na teden in da že itak čitamo vse novice p r e d n o prejmemo Edinost, razen tega, kaj nas pa zanima kaj Edinost piše o politiki. Ako je tako, potem tudi ni potrebno citati drugih časopisov, kateri so po večini polni politike na ta ali oni način. Ako se ne bodemo zanimali za politiko in politično razmerje med ljudstvom, potem tudi nemore-mo najti pravega mesta za nas delavce same. Ako pogledamo v politiko razpadajočega fašizma, kakšno politiko je vodil in kako poučeval ljudstvo in kako ga je naučil, smo se posebno mi Slovani naučili, kakšne pravice je fašizem pripravljal Slovanom. Ali ni bila in je še politika grozot podivjanih nemških fašističnih rabljev? Kakšne pomagače je pri tem svojem zločinskem delu imel, ni tudi treba posebej poudarjati dasi so tudi oni prevarjeni z puhlo napovedjo, da se gre za uničiti "komunizem". Seveda ako pogledamo delo nemškega "nadčloveka" zadnjih par let, kateri je po večini bi skoraj rekel zadovoljen z fašističnimi načeli, njemu se zdi, da je on na pravem potu pravice in da je samo on na tem svetu zmožen deliti pravice, ter ceniti koliko je ta ali oni narod iste vreden. Sedaj poglejmo politiko kapitalizma, kakšne pravice deli in kakšna razlika je med tem dvojem ? Na kratko rečeno, da se razlikuje le v metodi izvajanja svojih načel. Fašizem ako se ljudstvo noče ravnati po njegovih in le njemu v korist načelih, izvaja nasilstvo, teror in umor takozvanih upornikov. Toda tudi kapitalizem, to je skrajno reakcionarni finančni krogi za dosego svojih ciljev se poslužuje skoraj na enak način nasilja pc^gebno proti delavskega gibanja. Saj ako opazujemo današnji položaj je nam lahko opaziti, da se poleg razpadajočega fašističnega sistema. majejo tudi dolgoletne stavbe kopitalizma samega. Radi tega kakor je že zgoraj omenjeno, se nahajamo v resnem položaju velikih svetovnih preobratov in je le skrajni čas, da se narodno in mednarodno organiziramo ne glede na to. koliko nas je po eni ali drugi narodni skupini in kako smo drugače prepričani glede posameznih sistemov. Zasigurno je, da le človeška pravičnost veže vsakega posebej, da se bori proti fašistični zverini, obenem pa za pravice ljudstva v splošnem. Izseljencem jugoslovanskega porekla, se ni treba sramovati kje smo se rodili in kakšen jezik govore. Doba norčevanja je na potu pogina. Naš obraz je svetal med vsemi Zedinjenimi narodi. In zato gredo zasluge našim neumrljivim bojevnikom in bojevnicam pod vodstvom maršala Tita v starem kraju. Da — oni so osvetlili obličje našega človeka pred celim svetom in smo na to lahko ponosni, kakor nikdar prej. Prav nobene sile ni ako čitamo Ediijost, katera piše v slovenskem jeziku, da bodemo takoj postali "komunisti". Oni. kateri se služijo z podmetan-jem takih polen, so ali naivni ali pa poslušajo one skrivne rušitelje sloge in e-notnosti kanadskih Slovencev. Edinost ni komunistični, ampak narodni protifašisti- VZOREN PRIMER NAŠIH AKTIVISTOV Geraldton — Kakor po vseh drugih naselbinah tako tudi tukaj pri nas v Ge-raldtonu, delujemo na polju zbiranja pomoči za eno ali drugo napredno stvar. Naj tukaj na kratko opišem naše delo, odnosno štirih aktivistov v par dneh, ker smatram da je to važno ne samo za nas v Geraldtonu, ampak na splošno med našim narodom, da nas tudi druge naselbine slede v tem oziru. Kot znano tukajšna naselbina je dosti majhna v kolikor se tiče naših izseljencev. V okolici Geraldtona delajo samo tri rudniki to je: Hard Ročk, Mac Leod in L.L. Lac. Hard Ročk je zaprla svoj mlin, govori se da bo tudi do 15 marca Mac-Leod. Ko smo čitali v našem progresivnem tisku za nujno potrebo Upravnega Fonda Veča Kanadskih Južnih Slovanov, smo na seji z dne 28 januarja prišli do zaključka, da je nemogoče nadaljevati Veču potrebnega dela brez denarnih sredstev. To pa tembolj, ker je to v tesni zvezi z zbiranjem pomoči našim trpečim bratom in sestram v starem kraju. Pozivu smo se odzvali in si določili kvoto $100.00 za Upravni Fond Veča. Sklenili smo prirediti v to svrho zabavo in napravili smo štiri nabiralne pole za dobrovoljne prispevke. Zabava je res dobro uspela še bolj pa naši marljivi aktivisti in aktivi-stkinje. Na seji dne 11 februarja smo imeli pregled našega uspeha. Poglejmo si od bližje uspeh naših aktivistov! Ela Garbas, Slovenka, katera prednjači v tem oziru je zbrala vsoto $64.50, Mary Cvitkovič $58.50, Anica Pa-velič $25.50 in Peter Kurteš $21.50. Skupaj zbrali $170. 00. Ta primer bi moral nam vsem poslužiti, kako je treba poseči vmes kadar je večja potreba po vzorcu naših aktivistov. Ni jih oviral ne čni časopis. Vse kar je potrebno med nami je potrebno večjega medsebojnega spoštovanja in prilagoditi se novim načelom sloge in edi-nstva. Ako smo mi tukaj organizirani v svoje narodne progresivne in protifašistične organizacije, že z tem izpolnjujemo svojo obveznost napram narodnim in mednarodnim interesom v tekoči dobi. Noben narod, tako tudi narodna skupina ne more biti neodvisna tako za tekočo dobo kakor tudi za bodočnost ne. Seveda ako bomo oklevali sami in ako bo ljudstvo v splošnem prepustilo v nemar svoja živl-jenska in narodna vprašanja, kako naj se veselimo boljše in srečnejše bodočnosti, ki se obeta po tej vojni. Na nas kakor na vse.'druge narodne skupine pripada odgovornost v tem oziru. In ravno zato je naša dolžnost da se organiziramo in z organizacijo utrjujemo večjo razprostrtost za slogo in edi-nstvo naroda v splošnem. Kar se tiče našega lista Edinost, bi bilo priporočljivo, da se ga že zaradi navedenih dejstev spomnimo ob vsaki priliki, to je pri zabavah, sestankih in društvenih prireditvah. Kajti list nam je v tem oziru ne samo merilo naše zrelosti v tekoči dobi, ter seznanjajoče sredstvo, ampak najmočnejši utrjevalec k slogi in edinstvu. To pomeni da pridobivamo nove naročnike in pomagamo tudi denarno za njegov obstoj. List nam je eno od najbolj vzpodbud-nejših orožij k našemu narodnemu in delavskemu napredku v bratski vzajemnosti v vsemi drugimi narodnimi skupinami v tej deželi, obenem pa najbolj pripravno sredstvo za pobijati neresnično obrekovanje napram listu in Zvezi Kanadskih Slovencev. Jože Sheryak. V NANAIMO NOČEMO RITI ZADNJI N a n a i m o -— Cenjeno uredništvo! Tukaj prilagam denarno nakaznico v znesku $97.23, kar skupno znaša za 40 prodanih Koledarjev z sliko maršala Tita, 12 ponovnih in eno novo naročnino, ter $38.50 centov zbrano na nabiralno polo za v prid tiskovnega sklada Edinosti. Ker se je več naročnikov med časom preselilo in odselilo, popravite njih naslove ,da bi ne bilo kakega prigovora. Tozadevne naslove sem napisal na drugi strani priloženih kuponov in upam da boste popravili jih dotičnim naročnikom. Z to pošiljko sem sicer nekoliko zakasnil in prvič zaradi tega, da smo tako tukaj kot menda povsod drugod precej zaposleni z zbiranjem pomoči, za v stari kraj. Toda kljub temu sem se podal na delo za naš list E-dinost, kateremu želimo obilo uspeha, kajti zavedamo se njegove vloge med nami v tej deželi posebno v dobi, ko se dogajajo tako velike stvari v svetu, je brez ¡dobrega časopisa človeku, kakor je hiši brez dobrega gospodarja. Na nabiralno polo so priložili za vprid tiskovnega sklada Edinosti kot sledi: Po pet dolarjev Joe Kobe in Z. O z ako? (nerazločen podpis). Po dva dolarja: Tone Bravar, John Kobe, Franc Jakše, Dominik Beg, Joe Malnarič, Franc Sinčič in Tone Kambič. Po en dolar: Luka Radovič, M.Pearson, S.Pe-rak, G. Badovinac, Steve Vla-šič, Joe Skedel, John Busle-ta, Tone Turk, .John Zitko, Franc Kambič Louis Klobučar in J. Geršel. Po 50 centov: A. Smit in John Bukovec. Po 25 centov: Tom Vla-šič in F. Vlašič. Skupaj na nabiralni poli $38.50, za kar se omenjenim iskreno zahvalim za prispevek. Pozdrav vsem čitateljem širom Kanade. Anton Bravar. KRATKA zgodovina sloven CEV V HMMiNMJ Timmins — Slovenci so se začeli priseljevati v Timmins okrog leta 1926. Ker pa v tukajšni okolici ni druge večje industrije, razen nekaj lesne, so večinoma rudniki zlate rude, kateri zaposlujejo precejšne število delavcev, so postali rudarji v tukajšnih zlatih rudnikih. Kakšno je delo v rudnikih in tudi zaslužek, vedo najbolj rudarji, da je delo precej težko in nevarno, za katero je nezadosten zaslužek že zaradi nevarnosti in pa tudi pri zadobitvi bolezni na splošno znane "Silicose", kar v navadnih besedah pomeni tuberkolozo. Društveno življenje Slovencev se je začelo z vstano-vitvijo društvenega odseka "Kranjsko Katoliške Podporne Jednote". Iz nepoznanih razlogov ta odsek ni bil dolgega življenja. Nato se je organiziral "Jugoslovanski Delavski Kmečki Klub", kateremu je pristopilo precejšno število Slovencev, še danes je dosti teh članov v tej in drugih naselbinah, kateri se bodo za sigurno spomnili ob branju teh vrstic na preteklo dobo prejšnih let. Pozneje se je tudi ta Klub reorganiziral in sicer na nacionalne skupine. Tako so Slovenci vstanovili svoj Delavsko-Kmečki Klub v letu 1935, kateri je z vso vnemo delal na prosvetnem in kulturnem polju, to je z prireditvami na odru iger. zabavne večere, piknike itd. Kot navadno delavci cene prav posebno delavski tisk, kajti v njemu vidijo svojega najbližjega tovariša vodnika v vseh njihovih problemih in zadevah, čisti dobiček od takih prireditev je šel za podpiranje delavskega tiska, ter raznih drugih delavstvu naklonjenih usta-nov. Znanstveni nauk nas uči, da se v človeški družbi izp- OKRAJNE SKUPSCINE V znatnem delu slovenskega osvobojenega ozemlja so že izvedene volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore. Z njimi vred so bile izvršene tudi volitve v Okrajne narodno osvobodilne skupščine. V preteklem tednu so zasedale prve Okrajne skupščine. Za nas Slovence in Jugoslovane je to velik in pomemben dogodek. Možje in žene, ki jim je ljudstvo na povsem svoboden način poverilo svoje zaupanje, so prvič kot poslanci svojega okraja pričeli pretresati in reševati vprašanja, ki jih postavlja osvobodilna vojna in ki jih narekujejo življenske potrebe civilnega prebivalstva. To svojo nalogo so razumeli z vso resnostjo in jo sprejeli z vsem spoštovanjem. O čem so najprej spregovorili ti predstavniki naše nove slovenske oblasti? Zavedajo se, da niso več samo gospodarji na svojem posestvu in ne le zaščitniki svoje vasi, vedo, da so zastopniki svojega okraja in da morajo z enako skrbjo gledati na dobrobit vseh vasi, na vse prebivalstvo svojega I okraja, še več! Vedo, da postajajo odgovorni za uspeh deia v svojem okrožju, da sprejemajo nase vso odgovornost za razvoj osvobodilne stvari in za graditev nove oblasti v vsej Sloveniji in preko nje po vsej Jugoslaviji. Čutijo, da zahteva sedanji čas od njih največje samoiniciativnosti in zato prevzemajo soodgovornost ne samo za delo v svojem ozkem krogu, ampak za naše skupno delo. Iz teh, brez vsake gosto: besednosti izraženih misli in volje so naše skupščine prispevale med prvimi take odločitve, ki kažejo popolno razumevanje najnujnejših potreb naše narodno osvobodilne borbe in graditve oblasti. Ker vedo, da z našo mraz in tudi hoja ne od hiše do hiše, da zberajo gornjo vsoto v pomoč našemu narodu, Poročevalec. vojsko stojimo in pademo, so sklenili nuditi ji vso pomoč v hrani, v prevozih, v vseh stvareh, kar premore danes slovenska vas, trg in mesto. Zavest, da prelivajo kri njihovi sinovi, da nismo sami, da uživa danes maršal Tito, ki je združil vojske vseh jugoslovanskih narodov v nepremagljivo armado, priznanje in podporo velikih zaveznikov, ta zavest lajša žrtve naših ljudi v zaledju, jim uliva poguma in jih odvrača od brezkoristnegat jadi kovanja. Naši okrajni odposlanci kot izkušeni ljudje vedo, da se ne odloča zmaga samo na frontni črti. Naš vojak mora imeti vso podporo in vse razumevanje zaledja. To je bil predvsem za našo partizansko borbo pogoj nastanka, obstanka in porasta in je to tudi ostal. Danes se ti naši ljudski predstavniki dodobra zavedajo, da je naš narod rešila osvobodilna borba in da je to tista vez, ki veže slehernega pravega Slovenca "k skupnemu delu. Odnos svobodoljubnega Slovenca in svobodno involjenega poslanca do Osvobodilne Fronte ni odnos do politične stranke v starem smislu, ampak je to navezanost na našo rešilno osvobodilno misel, ki je našla svojo vsebino in svojo obliko edinole v Osvobodilni Fronti. Pravilno pojmovanje dolžnosti zaledja je rodilo na okrajnih skupščinah vse polno stvarnih misli in predlogov prav glede gospodarskega dela. S to zavestjo dolžnosti, podpreti s skrajnimi sredstvi borbo samo, se ra-zumljimo druži volja kljub vojnemu času in prav zaradi njega čimbolj olajšati težke gospodarske razmere civilnega prebivalstva. Obdelava zemlje, poživitev živinoreje, javna dela na cestah in zgnadbah, obnavljanje bivališč, organizacija obrtnih delavnic, poživitev trgovine, dobava hrane in različnih predmetov iz drugih predelov — v vseh stvareh so bili napravljeni kon- kretni zaključki. Prav tako so se pretresala vprašanja varnosti civilnega prebivalstva in njigovega premoženja pred okupatorjem ter zdravstvena in prosvetna vprašanja. Čeprav so te prve Okrajne skupščine ob vseh svojih začetnih težavah pokazale prav v konkretnih vprašanjih znatne uspehe, jih vendar ne smemo vrednotiti samo s tega vidika. Te skupščine zaslužijo znatno večji poudarek. Njihov obstoj in njihovo delo ne pomeni samo organizacije višje edini-ce narodne oblasti v lokalnem obsegu. Z Okrajnimi skupščinami so postavljeni tudi tisti temelji, na katere se opira in na katerih bo temeljila vsa naša narodna oblast v slovenskem in jugoslovanskem obsegu. Ti naši najnižji organizirani parlamenti, izbrani s svobodnimi in tajnimi volitvami, uvajajo v naše slovensko in jugoslovansko državno življenje tisti ustvarjalni način dela, ki z istočasno skrbjo za svoj ožji krog usmerja svojo delavnost k skupnim nalogam in s tem učinkovito povezuje najnižje celice narodne oblasti z najvišjimi. V njih nastopa naš slovenski kmet, delavec, obrtnik in razumnik kot človek, iz. katerega raste volja do samostojnega dela in pogum, prevzeti vso odgovornost za uspeh dela v njegovem okraju in v vsej naši domovini. Okrajne skupščine so tista vez, ki more najuspešneje družiti delo za koristi celote. Na naše Okrajne narodno osvobodilne odbore moramo zato gledati z vsem ponosom, obenem pa tudi z vso skrbnostjo, razvijati moramo v njih največjo delavnost in se zavezati pri tem: čim bolj bomo že med vojno samo zgradili našo narodno oblast, tem uspešnejši bodo plodovi naše borbe in nižja bo odkupnina za svobodo in boljše življenje našega naroda. Dr. Marijan Brecelj. (Povzeto iz "Slovenskega Poročevalca") ured. reminjajo tako razmere, kakor tudi okolščine pod katerimi živi, je leta 1937 iz-premenjeno ime Kluba v i "Slovensko Progresivno Zve-| zo," katera je nadaljevala njegovo napredno in koristno delo. Njena miselnost se je razvila pozneje tudi v drugih naselbinah, ter je pri oblikovanju svojega programa postavila še večjo razprostrtost z tem, da se je tedaj nudila priložnost za vstanovitev ženskega odseka posebej, kar je bila ne malo-želja naših Slovenk. In res! Dne 3 januarja leta 1937 je vstanovljen prvi odsek "Slovenskih Progresivnih žena" v Timminsu, kateri je enoglasno sprejel obenem za svoj program načela "Slovenske Progresivne Zveze". Ta načela so določala ohranitev demokratičnih principov delovnegai ljudstva, poleg tega tudi podpiranje osvobodilne borbe slovenskega ljudstva v starem kraju. Slovenska Progresivna Zveza je bila razen že v prej omenjenih smernicah posebno aktivna za časa protifašistične borbe v Španiji. Borba španskega naroda nam je še v dobrem spominu in njen pomen je danes precej jasen. Ni treba prepričavanja, kakor v njenem začetku, kaj je bil oso-bito namen italijanskega in nemškega fašizma. Tako pričamo da je prav dosti zavednih delavcev in med temi tudi dva člana Slovenske Progresivne Zveze pohitelo v Španijo, kot prostovoljci, kateri so potovali dolgo in v mnogo ozirih rizično pot preko visokih Pirinejev ob francosko-španski meji. Zgodaj v 1937 letu sta odšla kot prostovoljca v Španijo, Jurij Matešič, sedanji urednik Edinosti in Matija Modic, Oba sta bila med nami na splošno znana, kot vneta delavska boritelja, in kot taka sta obenem že tedaj razumela kakšna nevarnost preti evropskim narodom z agresivno vojno proti španskega naroda in njegove po vseh volilnih določbah zakonite vlade narodnega fronta. Rojak Matešič je bil težko ranjen skozi prsa, a je vendar srečno prestal to rano in se povrnil živ, dočim je Matija Modic, položil svoje mlado življenje na bojišču v Španiji, za svobodo in pravice naroda. Pokojni Modic je bil tudi eden od glavnih vstanovite-ljev Slovenskega Pevskega Društva "Zarja", katero je vstanovljeno leta 1935 v Timminsu. To društvo nam je dalo včasih izredno lep program na odru, le žal temu da že dalj časa ne delu-je. Danes nam je zrastla mladina. Oni prejšni "otroci", kakor smo jim navadno re-kali, so postali mladi fanti Vabilo na veliki koncert Port Arthur — Lokalni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov priredi velik koncert v nedeljo večer dne 4 marca v dvorani na 316 Bay St. Pričetek točno ob 8 j uri. i Kakor je bilo že naznai-njeno v našem apelu, koncert se je imel vršiti v enem tukajšnjih theatrov. Iz razloga, da nam ni bilo mogoče dobiti enega teh večjih prostorov, se prireditev vrši v gori omenjeni dvorani z istim programom kakor bi bil podan v theaitrii. Radi tega mislimo da vam ni potrebno omenjati vrednost istega, temveč priporočamo, da ne propustite to izredno priložnost, pridite vsi brez razlike in se sami pripričajte. Ves čisti dohodek je namenjen za upravni fond Svetai, kateri je ravno toliko važen in potreben, kakor je fond za pomoč narodom Jugoslavije, kajti brez upravnega fonda ni mogoče voditi uspešno kampanjo za P. N. J. Zatorej vsi na Koncert! Za prireditveni odbor koncerta -in odbor kampa nje, Stevo Lulič, tajnik.... in dekleta v svojih zgodnjih letih, polni življenja in na-de. Upati je, da se zopet oživi društveno gibanje in zlasti z prireditvami iger in koncertov in tako počasti našega nepozabnega delavskega prijatelja in ljubitelja petja — Matija Modica. Omenjeno pevsko društvo , je bilo neodvisno, to je, ni bilo v zvezi bodisi Progresivno Zvezo ali kako drugo organizacijo, dasi so bili njegovi člani, kateri so pripadali obenem Slovenski Progresivni Zvezi. Njegovo delovanje je bilo posvečeno izključno petju. Zato se ni udejstvovalo v političnem tembolj kulturnem delovanju Slovencev v Timminsu. Slovenska Progresivna Zveza je delovala do izbruha svetovne vojne, odnosno tekoče vojne. Takoj z izbruhom vojne, izpremeni-le so se obenem tudi razmere. Zato smo Slovenci vstanovili odsek podpornega društva z glavnim sedežem v Kirkland Lake, namreč Vzajemne Podporne Zveze Bled". Ta ustanova prva take vrste med kanadskimi Slovenci, je organizirana po določbah in predpisih tukajšnih zakonov na ekonomični podlagi, odnosno v smislu bolniške podpore in posmrt-nine za svoje člane. V Timminsu in drugod uradno je ta društveni odsek znan, kot odsek št. 3 VPZ. Bled "Krka". Odsek šteje 83 članov v odrastlem in 59 članov v mladinskem oddelku. življenski problemi naroda in ljudstva so poleg podpornih ustanov vezani z vsi-mi drugimi političnimi in e-konomskimi problemi, kjer je potrebno kolikor pouka o vsemu temu, enako tudi medsebojne vezanosti in sporazuma. Zatorej je povsem logično, da kaj takega zmoremo doseči zopet edino potem organizacije, katera deluje bodisi deloma ali do cela v tem pravcu. Zato razen že omenjenih organizacij je bila vstanovljena organizacija že v tekoči vojni znana: "Organizacija za osvobojenje stare domovine", kjer so bili včlanjeni na enakopravni podlagi skupno Slovenci, Hrvati in Srbi. Nujnost za tako organizacijo se je posebno izražala po napadu nemškega fašizma na Jugoslavijo. Leta 1942 na vstanovni Konvenciji, katera se je vršila dne 2 in 3 maja, ta organizacija na podlagi poročil delegatov in delegatinj ter na splošno želja naših izseljencev, je reorganizirana zopet v tri bratske Zveze Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ko to pišem naš odsek v Timminsu šteje 27 članov in članic. Delovanje treh bratskih Zvez je danes znano ne samo v tej deželi, ampak tudi v starem kraju med našim narodom. Kajti če gredo komur koli večje zasluge na polju za zbiranje v pomoč osvobodilni borbi našega naroda v starem kraju, gredo trem bratskim Zvezam, katere so po samosvoji inci-jativi predno je vstanovljen Svet Kanadskih Južnih Slovanov, že zbrale prav lepo denarno vsoto, katera je bila izročena v nadaljno oskrbo omenjenemu Svetu lanskega leta na skupni konferenci kanadskih južnosloslo-vanskih izseljencev. V Timminsu se računa Slovence približno takole: 41 družin, 22 samcev in 74 duš mladine, kar vključuje tudi otroke. Skupaj 137 o-seb. Imamo 3 slovenska hotela eno trgovino in eno bri-vnico. Naj omenim še tole, da smo poleg vsega drugega dela in v zbiranju pomoči za razne svrhe zbrali za pomoč našemu narodu v Jugoslaviji, skupno $1,364.00. ženske smo pletle jopiče in nogavice, kakor tudi zbirale obleko, obutev in druge reči. Prepričana sem da nepreti-ravam ako rečem da smo Slovenci in Slovenke lahko ponosni na to kratko svojo zgodovino odkar smo se priselili v Timmins! Delajmo pa toliko bolj marljivo, da jo bomo z našim uspehom še toliko bolj izpopolnili in obogateli v bodoče! Margareta Slak. ) w Četrta tablica kampanje Edinosti Mesto: Določena kvota: Narejeno: Skupaj Nove: Fond : Nove: Ponovne : Fond : Windsor 10 $350.00 4 3 $612.00 Vancouver 5 300.00 6 2 415.51 Timmins 5 200.00 11 24 230.25 Kirkl. Lake 10 100.00 6 37 154.00 Toronto 5 200.00 5 5 139.00 Port Arthur 5 200.00 1 2 137.84 Sudbury 5 200.00 1 4 117.00 Geraldton — 100.00 4 2 119.50 St. Cathar. 10 200.00 10 9 100.00 Mnt. Park 2 70.00 3 1 90.80 Montreal 5 70.00 4 3 82.00 Noranda 2 70.00 6 5 71.00 Nanaimo 2 • 25.00 1 12 58.50 Calgary 2 70.00 4 3 78.75 Hamilton 2 25.00 5 3 7.50 Oshawa — 25.00 1 1 -- Raz. Kanada 10 -- 9 12 -- Razno USA — -- 6 3 11.00 Skupaj 85 $2.400.00 87 131 $2.424.65 Za kaj je Tito moral zmagati (Iz 2 strani) pnih tleh in so lahko z navdušenjem služili Fotičevim interesom, brez da bi se bolj poglobili v zadevo. In tudi ne dvomim, da Fotič sam s svojega vidika ni imel težave razumeti svojih namenov za drugačne kot patriotične in poštene. Za načrtom je bila tudi komplicirana propagandna organizacija in politični a-genti v Kairu, kjer je mnogo važnih britanskih vojaških in mornariških oficirjev (in tudi nekoliko ameriških) simpatiziralo z njim; ravno-tako v nekaterih južno ameriških državah ter v Italiji, Turčiji (Ankara) in seveda v Jugoslaviji. V Bariju, Italija, jeseni 1943, so ameriški oficirji, ki so pomagali Titovim partizanom, morali pustiti svoje ravolverje v neposredni bližini tudi med obedom, da so bili varni pred Mihajloviče-vimi agenti, ki so jih nazi-vali "ameriške gangsterje". Podrobnosti o tem lahko citate v knjigi Guns for Tito, j or Louis Huot. Agenti tega načrta tudi niso bili tujci v uradu UN-RRA v Londonu. Spomladi in poleti 1944 je prišel velik pritisk na glavni stan UNR-RA v Washingtonu, da bi bil imenovan za načelnika mednarodne komisije za re-lif v Jugoslaviji eden izmed predlaganih Britancev. Tedanje moje informacije so bile, da bi Rebecca West postala ravnateljica publicite-te in javnih odnošajev, če bi bil Anglež imenovan za to važno pozicijo. (Nad življenjem in smrtjo sto tisočev Jugoslovanov bi imel oblast, katero bi izvajal potom delitve ali zadržanja relifnih potrebščin.) "Fotičev" oficial državnega departmenta in "Fotičev" oficir ameriškega vojaškega glavnega štaba se nahajata v Jugoslaviji, ko to pišem, najbrž z namenom pomagati Mihajloviču. Ta oficir, star podpiratelj bivšega jugoslovanskega posla-, nika, je del majhne klike v Pentagonu (poslopje v Wa- ki jo je spisal ameriški ma- shingtonu), katera je lansko KVOTA JE IZPOLNJENA STO ODSTOTNO! PO ODSTOTKIH STA WINDSOR IN NANAIMO PRIBLIŽNO NA ENAKEM MESTU, ZATEM PRIDE KIRKLAND LAKE, TIMMINS, VANCOUVER IN DRUGE NASELBINE. Četrta tablica kampanje j ver itd., po denarnih vsotah je znatno izpremenila celot-! in ne po odstotkih napram ni uspeh določene kvote za določeni kvoti. Toda za pri tiskovni sklad, nove in po novne naročnine, kakor tudi postavila naselbine v seznam po vrsti ena za drugo skoro na vpogled v medsebojni tekmi za prvo mesto. Kakor je naznanjeno v Edinosti z dne 16 februarja, končna ali zaključna tablica kampanje izide z dne 14 marca, kar pomeni da naselbine, katere niso izpolnile svoje kvote do konca februarja, lahko to storijo za prihodnja dva tedna v marcu mesecu. To obenem velja za pridobivanje novih naročnin po določeni ceni za časa kampanje. četrta tablica postavlja, v seznam naselbino Nanaimo, katera po odstotkih pride skoraj na prvo mesto. Zatem se vrstijo naselbine, ka.kor na primer Windsor, Vancou- čakovati je, da bo celotni seznam tako zai naselbine, kakor tudi doseženem uspehu ob zaključni tablici znatno izpremenjen. Kajti iz posameznih pisem je za u-gotoviti, da se bodo v posameznih naselbinah požuri-li do tega časa in poslali vse kar je potrebno da izide v zaključni tablici kampanje Edinosti. Zaključna tablica izide kakor je omenjeno z dne 14 marca. KaJkor zastopnike tako tudi lokalne odbore za kampanjo Edinosti, se naproša, da pošljejo do tega časa rezultate njihovegal dela, ker z tem boste omogočili obenem tudi Upravni-štvu, da bo vse kar spada v kampanjo priobčeno pravočasno. Upravništvo. POROČILO 0 DELOVANJU ODSEKA ZVEZE V KIRKLAND LAKE Po Slovenski zemlji (Iz 2 strani) V IMENU PARTIZANSKE PRAVICE GOSPOD UČITELJ Primorska deca — pionirji si laste pravico kontrolirati, kdo hodi v vas, in tudi aretirati ter kaznovati, že prenekateri človek je na Primorskem padel pionirjem v zasedo. Če ni imel prepustnice, so ga aretirali in odvedli k bližnji partizanski edinici, ki mu je preiskala preteklost. Nedavno je okusil moč pionirske oblasti nek učitelj, ki uči v okupatorski šoli v Vipavski dolini. Uči seveda tako, kakor je to všeč nemškim krvnikom. Njegovi u-čenci, ki jim vzgojna prizadevanja učitelja niso všeč, ker nikdar ne govori o tov. Titu in Narodno Osvobodilni Vojski, so mu hoteli dokazati, kako njegovo delo cenijo. Lepega pomladnega dne so se otroci igrali partizane. Z lesenimi strojnicami, brzostrelkami in puškami so postavljali na raznih cestah zasede. Toda bilo je, kakor da je bil dan začaran. Sovražnika ni hotelo biti po cesti, čakanje je postalo dolgočasno, , zato se je zbral "štab" k posvetovanju. Med posvetovanjem je padla beseda: "Po učitelja pojdimo, da ga naučimo, kdo je Tito !" Rečeno, storjeno! Četica se je hitro pomaknila naprej. Pionirji so obkolili učiteljevo hišo. Lahko strojnico so postavili pred vhodna vrata, s težko so pa zavarovali dohode k hiši, da bi jih ne mogel nihče presenetiti. Ko je bila četa na položajih, je šla patrola z brzostrelkami in samokresi v hišo. V svoji sobi je sedel učitelj prav gosposko. Bil je ravno pri malici, ki jo je zalival v rujnim vipa- vcem. Bum, bum, bum! je zabobnalo po vratih in pionirska patrola je vstopila. Učitelj je od začudenja obstal. Zmedeno je gledal na brzostrelke, ki jih prvi hip ni mogel razločiti od pravih. Vodja patrole je stopil predenj in dejal: "V i-menu partizanske pravice, gospod učitelj, greste z nami!' Tedaj pa se je protislovenski šolmaster zavedel. Izbuljil je oči, pograbil stol ter ga zalučal za pionirji, ki so skočili skozi vrata. Razjarjeni učitelj se je zagnal za njimi. Pobiral je kamenje in ga metal za patrolo. Ko je pritekel že daleč od svoje hiše, se je od vseh strani oglasilo: Bum, bum, bum, bum! Brrrrrr . . . Cevi strojnic in brzostrelk so bile naperjene na učitelja z vseh strani in spoznal je, da je v zasedi. Divje je pogledal okrog sebe, zakrilil z rokami in zaklel, nato se je pa ves sključen vrnil. Nemara je tisti hip prvič začutil vso silo slovenske narodno osvobodilne misli, ki je našla svojega izraza tudi pri najmlajših Slovencih. Ignac Koprivec. Kirkland Lake — Kakor smo v zadnjem dopisu obljubili da bodemo skušali naše številke v novih in ponovnih naročninah malo popraviti, se sicer nismo preveč obnesli, ali vendar ni ostalo pri prazni obljubi. Torej tu poročam, da smo dobili še enega novega naročnika, da se dvigne našo kvoto na 6 novih ali šestdeset odstotkov, pa tudi še tri ponovne, kar skupno snaša 6 novih in 37 ponovnih naročnin. Obenem pa v zadnjem dopisu je pomotoma izpuščeno nekoliko imen prispe-vaiteljev za tiskovni sklad Edinosti. Ti so: Po en dolar, Franc Račič, J. Ambrožič in Nick Pavlakovič., zatem pa je priložil pet dolarjev Anton Levstek. Najlepša hvaila prispevateljem. Tukaj naj zaeno navedem delovanje našega odseka Zveze Kanadskih Slovencev, kateri je bil vstanovljen dne 16 januarja 1944. Odsek je bil vstanovljen sicer prej, ostalo je pa seveda samo pri name pomoči. Denarne zbirke smo izročili Svetu lokalnega odbora. Naj bo tudi o-menjeno, da so se povečini rojaki prav dobro odzvali za pomoč v stari kraj, kakor v obleki tako tudi v denarju, za kar zaslužijo priznanje taiko oni, ki so zbirali kakor oni, ki so prispevali. Prihodnja seja odseka se vrši v nedeljo dne 4 marca v navadnih prostorih 87 Wood St., ob 2 uri popoldne. Poživlja se rojake in rojakinje, da se udeleže v čim večjem številu redne seje našega odseka Zveze Kanadskih Slovencev. Na razpravo pride proslava "Slovenskega Dneva", kakor je bilo sklenjeno na drugi redni Konvenciji. J. Piškur. IZGUBA ROJAKA Toronto — Tukaj smo 21 t .. . , februarja t. 1. spremili k ve- ustanovitvi, razen čnemu počitku znanega romale prireditve drugega de- Jalia p^nca Mehak-a, rojen lovanja m bilo do omenje- dne 24 maja 1898 v Metli-nega dne od katerega tudi ki> Belokrajina na Dolen-poteka poročilo. Za to dobo , skem smo zbrali članarine $121,-, p ^ jni • bo]ehal skoro 75. Na dveh prireditvah se ^ ^ za Juljesjem na vra_ ™ «ČIoT ^ „ tu. za. kar je pretrpel pre-$174 67, drugi $154.25 eden i cejšne ^¿mZ Tuk - za_ rojak je daroval $1.25, ob- ■ ^ ž hčer -n gina resti na vojno posojilo bon- r VABILO NA ZABAVO Toronto — Odsek "Edinost" št. 11 V. P. Z. Bled priredi M soboto dne 3 marca večerno zabavo v dvorani Ukrajinske Katoliške Cerkve na 436 King in Sack-ville St. E^ Pričetek ob 8 uri zvečer. Vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in ostale Slovane, da nas v čim večjem številu obiščete ta večer. Poleg druge zabave izigranih bode več srečnih dobitkov. V-stopnina samo 25 centov. Vabi odbor. da 95 centov. Skupaj $331.-12. Od tega smo dali za pomoč stari domovini $150.00, članarina odseka pri Svetu Južnih Slovanov $10.00, za dar 50 oblet. HBZ $10.00 za delegata na vstanovno konvencijo Sveta Južnih Slovanov, doplačilo, ker glavna vsota za potne stroške se je zbrala prej, $6.50, za sejne prostore in razne pisalne potrebščine $18.62, knjige in znamke $10.00, za tiskovni sklad Edinosti $10.00. Torej skupni izdatki znašajo $200.12. Bančna vloga odseka na vojnih bondih znaša $110.00. Na društvenem polju odsek se je udejstvovai v nabiranju in odpošiljanju po-nošene obleke za staro domovino in pri zbiranju de- NAZNANILO Sudbury — Dajem na znanje, da odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1.30 popoldne v znanih prostorih na 322 Bessie St. Naprimer ker bo prva nedelja v marcu na 4tega se bo sejai vršila na isti dan, Vljudno ste vabljeni vsi člani, da se vaših sej redno udeležite. Vabljeni ste tudi, „ .. ,•„„«,„„ vsi ne glede ali ste člani ali ^^F^^nVtJ w ne. Kako priljubljen je bil tukaj med rojaki in znanci, je bilo razvidno koliko ro-ijakov kakor tudi prijateljev drugih narodnosti, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku in mu darovali v zadnji spomin veliko število vencev in cvetlic. Pogreba se je udeležilo slovensko pevsko društvo "Zvon", ter mu zapelo zadnjo popotnico "Blagor mu, ki se spočije." Kao ganljivo je donela ta pesem med zbranimi rojaki, njegove družine in drugih prijateljev, ki so stali ob njegovem grobu. Izgubili smo zopet rojaka in prijatelja, ki ga bomo težko pogrešali. Zapustil nas je v najlepši dobi svojega življenja. Zavedamo se, da smrt mora priti prej ali slej. Vse kar se rodi stopnjema tudi izumira. Ampak tudi nepremagljiva smrt ne more uničiti nekaj, to je ¡dobrega dela. Njegovo dobro delo ostane med nami živeč spomin, kako je prišel v tujino si služit košček kruha za sebe in svojo družino. Kako skrben mož in oče je bil. Vsi smo ga kot takega poznali, pa tudi še mnogi drugi z katerimi je občeval in prišel v družbo. Prerama smrt je pretrgala nit njegovega življenja. Odšel je odnas za Joe Slovenec. širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti ji najlepši dobi. Ob tej težki uri njegove smrti izrekamo, da nam vedno ostane v blagem spominu. Njegovi družini izrekamo globoko sožailje, Tebi pa nepozabni rojak z bolestjo v naših srcih kličemo: Naj Ti bo lahka kanadska gruda. J. Sheryak. leto odvedla polkovnika žir vana Kneževiča, bivšega Fotičevega vojaškega atašeja, iz Washingtona v Italijo in Jugoslavijo. Njegova misija je bila "boriti se proti Titu do smrti". Toda misija se ni posrečila in povrnil se je nazaj v Washington, kjer se njegovih pivskih večerink prav dobro udeležujejo a-meriški oficirji, ki imajo visoko službo in najzaupnejša mesta v vojnem departmen-tu. Nekateri mešetarji v Londonu in njihovi agenti po drugih krajih niso opustili načrta niti potem, ko so igro že izgubili, ko sta Churchill in urad za zunanje zadeve si že umila svoje roke; še sedaj niso odnehali, zlasti nekateri onih na jugoslovanski strani projekta. Zanašajo se na eventuelno neslogo med zavezniki in zdi se, da ne dvomijo, da bodo koncem konca Angleži potlačili partizansko gibanje. Podprli so najnovejše neuspešno, negativno stališče kralja Petra napram sodelovanju med šubašičevo ubežno in Titovo provizorično vlado v Jugoslaviji. Vse te zadeve — povezane tudi z današnjimi dogodki v Grčiji, pomagajo človeku umevati sedanjo napetost med uradno Britanijo in Titom, kakor poroča dnevno časopisje; zakaj se Tito brani angleške vojske v Jugoslaviji; zakaj so Jugoslovani splošno zelo nezaupni napram angleško-amerikan-skim načrtom za relifno akcijo ; zakaj je Tito zaključil, da ne more dovoliti UN-RRA vstopa v deželo pod pogoji, ki so bili formulirani spomladi 1944 v Londonu; zakaj jugoslovanski partizanski oficirji odklanjajo od britskih oficirjev ponujane cigarete, dasiravno si pože-lijo kadenja; zakaj se je Tito, ko je bil povabljen zadnje poletje na kosilo v angleški glavni stan v Italiji, odzval v spremstvu dveh partizanskih stražnikov z ročnimi strojnicami, katera sta mu stala za hrbtom ves čas med obedom. V vsem tem imamo križano ilustracijo mednarodne spletkarije, proti kateri se mora jugoslovanski narod boriti poleg svoje borbe proti osišču. In če bo Balkanu sploh kedaj dana priložnost in bo Jugoslavija osvobojena v pravem pomenu besede, zakaj je Tito moral zmagati — enostavno moral. S tem pa ne mislim namigovati, da bo v Jugoslaviji zunanji kapital prepovedan od nove vlade, ki se sedaj oblikuje. Mislim, da ne bo. Toda vstopa v deželo ne bo imel pod svojimi pogoji, pač pa pod jugoslovanskimi. Verujem tudi, da bo položaj enak v marsikateri drugi industrialno nerazviti državi. Kajti zdi se mi, da se po svetu pojavljajo spremembe, ki ne bodo več dopuščale imperializma starega kova. Nekoč, že celo stoletja, so financirji velesilnih držav pričenjali razne naprave v nazadnjaških deželah le v slučaju, da je tam vladala politična korupcija in generali, nad katerimi so financirji ali pa zunanji uradi njihove dežele imeli kontrolo in jih obvladovali za namene, ki so* pomenili iztisniti iz investicije kolikor največ mogoče dobička in obenem služiti splošni imperialistični igri svoje domovine. Včasih je bilo treba narodne voditelje (Radiča v Jugoslaviji, Stambuliskija v Bolgariji) umoriti v namenu, da ostane nazadnjaška dežela odprta za izkoriščanje. Financa in politika sta korakali roka v roki. Danes pa postajajo te staromodne metode čedalje težje in za izvajanje skoro nemogoče. Narodni voditelji so danes borci z armadami in telesnimi stražniki ter s programi, kojih cilj je izvleči narod in ljudsko lastnino nerazvitih dežel iz pesti takih kombinacij, kakor je And-rews-Gavrilovičeva, in razviti ekonomske naprave s pomočjo zunanjih tehnikov in vlagateljev, kateri si ne bodo lastili oblasti nad vlado. temveč bodo morali služiti za pogojeno ceno in le za omejeno dobo. kar bo vsestransko pravično. S.A.N.S. Iz francoščine prevedla K. N. Orana si je položila roko na vroče čelo. Bila je trudna in tako sita te strašne vloge. Toda letalcev strogi pogled ni prenesel oporekanja. Tiho je pritrdila: " Da, senor. Ubogala vas bom." Pomagal ji je sleči plašč in ni se mu upirala. Pokazal ji je starinski umivalnik v kotu sobe. Brez besede je ubogala in si pričela iz težkega porcelanastega vrča točiti vode v umivalnik. Osvežite se in počešite," so padale nanjo trde Mo-renove besede kakor ukaz. "Večerja vam bo potlej bolje teknila. Morda bi bilo bolje, če bi se prej nekoliko podprli, toda Margarita se ne more sprijazniti z mislijo, da ne bi priredila pravcate gostije, kolikor je v današnjih dneh sploh mogoče. Vrla ženska je!" Orana se je z namiljenimi rokami obrnila k svojemu možu: "Pravite, da je vrla ženska. Ali se pa tudi res lahko zaneseva nanjo? Ali naju ne bo izdala?" "Zmožna ni niti najmanjše hudobije. Samo eno napako ima: Zelo klepetava je. Zato mi je bolj všeč, da ničesar ne izve." Orana si je česala goste plave lase, ki so ji v valovitih kodrih padali malone do ramen. Gledajoč se v zrcalo, pa ni opazila, kako je pogled njenega moža visel na teh zlatih laseh, vse dokler se niso odprla vrata in ni stopila v sobo Margarita z ogromnim pladnjem v levici. "Prinesla sem vam večerjo, senor. Potrudila sem se, kolikor sem se mogla, toda v mestu ni več dosti izbire." Položila je pladenj na mizo. Orana je nehote pogledala, kaj je na njem. Ni je raizočaralo. Na velikih krožnikih so dehtele domače španske jedi, nenavadno okusno pripravljene. Riž z zefranom, polenovka v temni omaki, kjer kuharica ni varčevala z oljem, čebulo in rdečo papriko. Sredi pladnja je stala steklenica slovitega alikant-skega vina. "Dosti gostov res ne bi smela vabiti," je šaljivo dejal mladi letalec. "Toda za naju je več kot preveč. Prinesite takoj tudi slaščice in sadje, Margarita." Margarita se je razumeva/joče nasmehnila: "Prav, prav, senor. Razumem, da si želite biti sami s svojo mlado ženo. Menda ni lepšega na svetu, kakor je poročna noč dveh zaljubljencev. . . Oh, še danes se spomnim, kako je bilo, ko sem se jaz poročila. . . Moj Pablo — Bog mu daj nebesa! — me je hotel kar na rokah nositi. . .!" Orana je bila na trnju. Moreno je opazil njeno zadrego. Hitro je dejal Margariti: "že prav, Margarita, o tem boste lahko jutri pripovedovali. Zdaj pa pojdite in se kmalu vrnite s sadjem in slaščicami!" Komaj nekaj minut je minulo, že je prinesla! Margarita ogromen pladenj južnega sadja. Našičena oranžna barva pomaranč se je slikovito odražala) od višnjevega grozdja in se zlivala s svežo rdečico granatnih jalbok in zlatorumenimi indijskimi citronami. "Prinesla sem vse, kar sem našlai na vrtu", se je opravičevala Margarita, prepričana, da bi se za poročno gostijo spodobilo še kaj imenitnejšegaL "V mesto zadnji čas niso pripeljali-živil, toda naš vrt nam še zmeraj daje dovolj sadja, ne meneč se za bombe, ki frče okrog njega." Videč, da gospodar ni posebno navdušen za njeno moodrovanje, se je vrla ženska naposled poslovila, želeč mladima zakoncema prijetno poročno noč. Moreno je slutil, da utegne prisluškovati, zato je glasno velel Orani: "Prisedi, ljubica moja. Pijva in jejva na najino ljubezen!" Orana je vstala kakor v sanjah. Odkar je bila v sobi sama s tem tujim človekom, jo je bilo strah. Mladi častnik jo je skušal pomiriti, kolikor se je dalo: "Pridi," je govoril z glasom, ki je potrjeval njegovo mirno vest glede vsega, kar je storil dotlej, "poskusiva najini skromni večerji vliti nekaj razkošja. Mislila bova, da jeva najizbralnejše jedi na svetu, želite nekoliko ribe, senora? Nekoliko riža?" Ne da bi bil počakal njenega odgovora, je vzel najboljši kos polenovke in ga previdno položil nat njen krožnik. Potem je priložil k ribi še nekaj žlic riža. Orana ga je začudeno gledala. Ni mogla pra,v razumeti, da ji ta tujec, zdaj ko je sam z njo, ničesar noče, da ne izrablja priložnost. Torej jo je rešil le zaradi nje same? Moreno ni razumel, zakaj Orana tako trdovratno strmi v krožnik in se ne pritakne jedi. "Ali ne boste jedli?" je vprašal začudeno. Njene velike oči, vlažne od solz, so se hvaležno uprle vanj. "Zelo dobri ste, senor". "Jaz? Dober?" Prešerno se je zasmejail, hoteč skriti svoje ganotje. "Nikar ne pretiravajte! Zelo dražljivo je rešiti življenje lepi ženski. To pot sem si lahko prvič privoščil takšno razkošje. Kakor vidite, sem s tem zadel terno. Vi, mala moja, boste moj talisman!" Pogladil jo je po licu in jo nežno pogledal. "Kadar bom v nevarnosti nina moja, bom mislil na vas. In nosil bom vaše ljubo ime v svojem srcu, kakor nosimo v gumbnici dragoceno cvetlico". Vnovič je napolnil njen krožnik z rižem in ribo. "Le podprite se, francosko dekletce! Moja zvezda vodnica! Vprašal bi vas se rad. . . " Orana se je zdrznila. Njegovo govorjenje je njen strah in njeno pozornost nekako uspavalo, zato so ji bila vprašanjai odveč. Rajši bi kar v neskončnost poslušala enolični, pomirjujoč glas svojega moža. "Vprašal bi vas rad", je nadaljeval, ne da bi bil opazil zadrego svoje sosede. "Ali boste čez nekaj dni aJi nekaj tednov, tam na Francoskem, daleč od mene, pri svojih ljrdeh in v svoji domovini, kdaj pomislili na skromnega španskega kaballerai, ki vas je rešil ? Morda mu bo to prineslo srečo." (Nadaljevanje prihodnjič) PO P R A V E K V Edinosti od 9 februarja pri finačnem poročilu V-zajemne Podporne Zveze Bled pomotoma je zapisano v Izdatkih zai odsek št. 10; Skupnih izdatkov $789.00, pravilno se mora glasiti $798,00, in v krajšem poročilu; Celotni račun: Bančna bilanca z dne 31 decembra 1944, pravilno se ima glasiti. .. z dne 31 decembra 1943. Prosimo, da se to vzame na znanje. (Ured.) VABILO NA SEJO Rfedna mesečna seja Zveze Kanadskih Slovencev v Windsoru, se vrši v nedeljo dne 4 marca pri br. Joe Smoletu na 809 Belle Isle Ave. Začetek seje ob 7 uri zvečer. Seje ZKS so javne za vse Slovence in Slovenke, zato se jih tudi naproša, da se udeleže istih. Tajnik.