LJUBLJANA, APRIL 1987 Ul 98337 LETO XXV ŠT. 2-151 IZ VSEBINE: Prejeli smo državno odlikovanje RED DELA S SREBRNIM VENCEM Plan DO DINOS za leto 1987 Zlate značke DO DINOS za vztrajnost n zvestobo Družbenoekonomska ureditev zbiranja in primarne predelave koristnih odpadkov Dinosovci na smučeh PREJELI SMO DRŽAVNO ODLIKOVANJE RED DELA S SREBRNIM VENCEM „0B ŠTIRIDESETLETNICI OBSTOJA ZA ZASLUGE IN USPEHE, DOSEŽENE PRI DELU, POMEMBNEM ZA GOSPODARSKI- NAPREDEK, SE ODLIKUJE DELOVNO ORGANIZACIJO DINOS LJUBLJANA Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM," JE ZAPISANO V UKAZU PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, KI JE ODLIKOVALO NAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO OB NJENEM LANSKEM JUBILEJU. Predlagatelj za omenjeno odlikovanje je bilo predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov občine Ljubljana Bežigrad. V predlogu je med drugim tudi zapisano, da deluje v Jugoslaviji približno sto organizacij združenega dela, katerih glavna dejavnost je zbiranje, sortiranje ter priprava vseh vrst koristnih odpadkov v sekundarne surovine, med katerimi pa je DO DINOS po bistvenih kazalcih uspešnosti poslovanja med najbolj uspešnimi. Daleč je na prvem mestu tudi po produktivnosti oziroma zbranih ter predelanih koristnih odpadkih v sekundarne surovine na enega delavca, kar kaže na to, da je organizacija dela, strojna oprema ter angažiranje delavcev na zavidljivi ravni. Tudi v primerjavi s podobnimi podjetji v Evropi se uvršča DINOS med najboljše firme, je zapisal predlagatelj. To laskavo priznanje je bilo podeljeno na slavnostni seji delavskega sveta naše deležne organizacije. Poleg delegatov osrednjega organa upravljanja DO DINOS ter 'vodilnih delavcev in družbenopolitičnih fun- kcionarjev naše delovne organizacije sta se je udeležila še predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije Franc Gerbec in Vlasta Uršič, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Bežigrad Branko Drobnak, predsednik občinskega sindikalnega sveta Živko Rus, predsednik občinske konference SZDL Vlado Bara-barš, predsednik občinske konference ZSMS Bogdan Urbar in drugi. Na slovesnosti je najprej spregovoril generalni direktor naše delovne organizacije Vladimir Kralj, ki je orisal razvojno pot Dinosa v štiridesetih letih delovanja. Ko je govoril o smelih načrtih za v prihodnje, je med drugim dejal: „V sprejetih določilih samoupravnih sporazumov o temeljih plana delovne organizacije smo se odločili o globalnih ciljih razvoja in strategiji, kako te cilje doseči. V novem srednjeročnem obdobju želimo sodelovati z vsemi dejavniki, ki imajo interes za nadaljnji razvoj dejavnosti sekundarnih surovin v SR Sloveniji, kot enega bistvenih nosilcev gospodarskega raz- Ukaz Predsedstva SFRJ o dodelitvi Reda dela s srebrnim vencem Slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije DINOS Generalni direktor DO DINOS Vladimir Kralj v razgovoru s predstavnikoma GZS Francijem Gerbcem in Vlasto Uršič voja, saj smo sestavni del neposredne ali posredne energetske bilance republiškega oziroma celotnega jugoslovanskega gospodarstva. S planiranjem bodočega razvoja delovne organizacije Dinos usklajuje tudi medsebojne družbenoekonomske odnose znotraj delovne organizacije, saj smo le tako uresničili dosedanji razvoj in na enaki osnovi načrtujemo tudi bodočega, ki se bo ponovno izkazoval: — s fizičnim in vrednostnim obsegom ustvarjenega prihodka, dohodka in čistega dohodka, — s povečanim izvozom odpadnih surovin, za katere ni tehnološke predelave v našem gospodarstvu, — z realno, potrebo zaposlovanja glede na doseženo produktivnost dela, — s potrebo izobraževanja ob delu, — z vedno boljšim varstvom pri delu in varovanju človekovega bivalnega okolja, — z izvajanjem stanovanjske politike, ki omogoča enakopravnost v nakupu družbenih stanovanj in kreditiranju lastne izgradnje, — z vedno boljšimi rekreativnimi in kulturnimi možnostmi v združenem delu, — z boljšim izvajanjem racionalizacije in koristnih predlogov, predvsem v proizvodnem deli*,' — z združevanjem dela in sredstev z našimi dobavitelji in kupci, — z vedno boljšo informiranostjo v združenem delu, — s sodobnejšim pristopom in uvajanjem elektronske obdelave podatkov, — z nadaljnim uveljavljanjem tehnološkega razvoja in lastnega znanja in — z uvajanjem neposredne ekonomske propagande o pomenu dejavnosti." Po končanem slavnostnem govoru je predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Bežigrad Branko Drobnak izročil državno odlikovanje namestnici predsednice delavskega sveta delovne organizacije Mariji Rozina. Ob izročitvi je hkrati čestital delavcem DO DINOS in poudaril, smo lahko na visoko državno odlikovanje ponosni, saj je razvoj celotne delovne organizacije tesno povezan z deležem prav vsakega delavca, ki je po svojih močeh utiral pot današnji stopnji razvoja. Čestitki se je pridružil tudi predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Franci Gerbec: „Naša država ni bogata," je dejal, „je pa lepa, naše največje bogastvo so ljudje. Ne moremo se ravno pohvaliti, da dobro varčujemo z naravnimi dobrinami. Vaša prizadevanja po ohranjevanju primarnih surovin so vse bolj vidna in posledica tega so tudi dobri poslovni rezultati, ne samo v okviru države, ampak tudi v okviru Evrope. Na svoje dosedanje dosežke ste lahko le ponosni." Slavnostno sejo je sklenila namestnica predsednice delavskega sveta delovne organizacije Marija Rozina, z besedami: ,,Naj se v imenu delovne organizacije zahvalim za prejeto odlikovanje, ki pomeni za nas veliko družbeno priznanje, hkrati pa nas to zavezuje, da se bomo tudi v prihodnje lotili zastavljenih ciljev še bolj zavzeto kot doslej in s tem opravičili priznanje, ki nam je bilo danes izročeno." Janez Češnovar Generalni direktor DO DINOS Vladimir Kralj v razgovoru s predstavnikoma GZS Grancijem Gerbcem in Vlasto Uršič PLAN DO DINOS ZA LETO 1987 Na podlagi projekcije piana za leto 1987, ki smo jo sprejeti v decembru, smo pristopili k pripravi piana. Napraviti smo več variant in direktorji so se odločili za tisto, za katero so meniti in jo ocenili, da v največji možni meri upošteva sedanje gospodarske razmere in pogoje gospodarjenja. Zato jo predlagajo zborom delavcev in samoupravnim organom v obravnavo in sprejem. Na skupnem sestanku konference sindikata DO DINOS in OOZK, kije bila 8. 4. 1987, je bila obravnavana in je bito dogovorjeno, da je treba poskrbeti za enotno politično akcijo za sprejem letošnjega planskega dokumenta, s katerim smo si postavili v obeh TOZD in DSSS dokaj zahtevne cilje, ki jih moramo doseči, če želimo zagotoviti načrtovano rast sredstev za OD in SP in za akumulacijo ter reprodukcijo. Mislim, da nam mora biti jasno, da v letu 1987 pogoji gospodarjenja ne bodo lažji kot v preteklem letu. Bodo še težji, za kar je poskrbel nov obračunski sistem delitve celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 72/86), s katerim naj bi v čimvečji meri onemogočili delitev inflacijskega dohodka tako v delovnih organizacijah kot v družbeni nadgradnji. Zakon sam sili celotno gospodarstvo v večje upoštevanje realne ekonomije, kar bi bilo samo po sebi dobro, če se ne bi država na toliko področjih vmešavala z administrativnimi posegi v gospodarjenje. (Zadnji primer je na področju izplačila sredstev za OD in SP.) Preveč je operativnega omejevanja in premalo vzpodbudnega usmerjanja k racionalnemu gospodarjenju in poslovanju. V danih okvirih bomo gospodarili in upoštevali omejitve naših prodajnih cen, ki so pod kontrolo, upoštevali pa tudi omejitve prevzema sekundarnih surovin od naših uporabnikov. Ti zahtevajo le kvalitetno blago, v katerega je vloženo veliko strojnega in ročnega dela. Čeprav gre za deficitarne surovine, pa kaže, da jih bo letos dovolj na tržišču in bo zato njihov plasman otežkočen. Z vsemi temi omejitvami moramo računati in jih upoštevati, tudi pri prevzemu uporabnih odpadkov na izvorih (pri nabavi materiala). Doseganje letošnjih ciljev je povezano prav s tem. Omejitve pri prodaji (cena, kvaliteta) moramo prenesti na prevzem in doseč i,da se bodo naše nabavne cene gibale na cca 45—50 % počasneje od prodajnih v t TOZD ROS, v TOZD Teks-tilka pa celo za 67—68 % počasneje. Tu gre za zahtevno operacijo, zlasti v področju trženja in vsej komercialni službi pri nabavi odpadkov, saj ne bo lahko prepričati naše poslovne partnerje, da so se razmere na tržišču spremenile in da se naše dobavne cene ne morejo več gibati vzporedno z naraščanjem prodajnih cen, kot so se doslej. V tej smeri bi nam moralo pomagati tudi dolgoletno sovlaganje v programe poslovnih partnerjev in na osnovi tega sklenjene dolgoročne pogodbe. Drugi segment, ki ga moramo upoštevati pri izvajanju letošnje poslovne politike in doseganju postavljenih ciljev pa je kvalitetna priprava sekundarnih surovin oziroma vložka. Zato imamo pogoje, ki smo si jih ustvarili z investicijskimi vlaganji zadnjih let, še posebej v letu 1985 in 1986 (BP-8, linija za papir, terminal Celje itd.). Tu morajo priti do veljave zlasti organizatorji dela ter vzdrževalci strojne opreme in transportnih sredstev in ne nazadnje vsi upososobljeni delavci, ki se neposredno ukvarjajo s pripravo vložka oziroma VSEM BRALCEM NAŠEGA GLASILA ČESTITAMO ZA PRAZNIKE 27. april — ustanovitev OF 1. maj — Praznik dela 9. maj — Dan zmage | v premiki surovin (strojniki, rezilci, sortirci, šoferji itd.). Cilj mora biti čimmanjši izpad proizvodnih kapacitet, čim varnejše delo, vzporedno nagrajevanje, urejeni delovni pogoji in podobno. K vsemu temu pa ažurno spremljanje poslovnih dogodkov in pretok dokumentacije pa tudi informacij. Za povečanje pridobljene vrednosti, stopnje p pkritja odhodkov s prihodki potrebujemo več sredstev, ker želimo spremeniti delitev čistega dohodka iz preteklega leta v ugodnejše razmerje. Tako naj bi šlo v TOZD POS 30% ČD za sklade (v letu 1986 25 %) in 69% za OD (v letu 1986 75 %). V TOZD Tekstilka pa naj bi šlo 25 % ČD za sklade (v letu 1986 20 % in 75 % za OD (v letu 1986 80 %). Ta premik bo mogoče le, če bomo ustvarili več dohodka in zato imeli tudi več čistega dohodka in da bomo relativno manj sredstev namenili za OD in več v korist skladov. To bo mogoče doseči tako, da bo v TOZD POS rast OD zaostajala za 15% za rastjo produktivnosti dela, v TOZD Tekstilka pa za 26,5 %; Iz doslej pojasnjenega je mogoče zaključiti, da bo potrebno vključiti v te spremembe kar precej inovativnega napora in do- mišljenosti poslovne politike, sicer cilji ne bodo dosegljivi. Naša skupna želja je, da cilje dosežemo tudi v praksi in ne le na papirju. Ob tem na ie treba ugotoviti, da se dejanska gibanja inflacije odvijajo drugače, kot smo predvidevali in da bomo morali podobno kot prejšnja leta tudi letos v jeseni (morda pa še prej, glede na zahteve novega obračunskega sistema) napraviti rebalans plana. Omenili bi, da bo letošnja naložbena politika v TOZD POS zelo skromna, zato bo potrebno izredno selekcionirati potrebe iz projekcije, dosti bolje pa se ne bo godilo tudi v TOZD Tekstilka. Marsikaj bo treba prestaviti na leto 1988. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila v letu 1985 še zlasti pa v letu 1986 (terminal Celje) naložbena politika izredno obsežna in intenzivna. Plan je sicer usklajen z reso-lucijsko usmeritvijo, omejitve pa bodo v zvezi z Zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za OD in SP delavcev nad rastjo produktivnosti dela vplivale zlasti na porabo sredstev SP, ni pa izključeno, da ne bodo vplivale tudi na rast osebnih dohodkov. Za zaključek bi se omejili na nekaj najvažnejših ciljev, ki smo jih postavili v TOZD POS in TOZD Tekstilka: Na realizacijo pTaoa do v veliki meri odvisen od celjskega,/ terminala Vse te rezultate naj bi dosegli s 391 zaposlenimi ali 3,5 % več kot preteklo leto. tudi sicer so bili pogoji gospodarjenja težki in smo ustvarili malo poslovnega sklada, zato je indeks tako visok. Količinska realizacija brez terminala količinska realizacija s terminalom Vrednostna realizacija brez terminala vrednostna realizacija s terminalom Dohodek čisti dohodek osebni dohodek in skupna poraba poslovni sklad akumulacija sredstva za reprodukcijo 221.405 ton, kar je za 4,3 % več, 266.405 ton, kar je za 18,7 % več kot preteklo leto 19.325.000. 000, kar je za 63,7 % več 20.045.000. 000, kar je za 68,7 % več kot preteklo leto 3.373.000. 000, kar je za 74,8 % več 2.123.900.000, kar je za 78,7 % več 1.587.000. 000, kar je za 64,0 % več - 312.580.000, kar je za 226,2 % več 536.900.000, kar je za 143,2 % več 1.486.900.000, kar je za 54,3 % več. V TOZD TEKSTILKA: količinska realizacija vrednostna realizacija dohodek čisti dohodek osebni dohodek in skupna poraba poslovni sklad akumulacija sredstva za reprodukcijo 4180 ton, kar je za 4,6 % več 1,513.000.000, kar je za 62,7 % več 585.000. 000, kar je za 70,0 % več 383.000. 000, kar je za 69,4 % več 307.790.000, kar je za 58,7 % več 37.910.000, kar je za 253,6 % več 75.410.000, kar je za 133,0 % več 167.130.000, kar jeza 120,0 % več kot preteklo leto Vse te rezultate naj bi dosegli z 82 številom zaposlenih (enako kot preteklo leto). V letu 1986 smo imeli pospešeno amortizacijo, pa Že rezultati I. trimesečja 87, še bolj pa rezultati I. polletja bodo pokazali, ali uspešno uresničujemo zahtevane planske naloge in se približujemo postavljenim planskim ciljem. Janez RAMOVŠ NASLOVNA STRAN GLASILA ŠE NAPREJ V STARI OBLEKI Rok natečaja za idejno rešitev nove grafične podobe naslovne strani glasila „dinos" je potekel 31. marca. Čeprav je bil rok podaljšan za tri mesece, je uredniški odbor v tem času prejel le dva predloga. Pri pregledu obeh predlogov je uredniški odbor menil, da ne dajeta kakšne posebne izvirnosti oziroma novo kvaliteto. Na podlagi tega je sprejel sklep, da ostane do nadaljnjega naslovnica našega glasila v isti grafični podobi kot doslej. To pa ne pomeni, da so se zaprla vrata vsem tistim kandidatom, ki želijo v prihodnje na podlagi izvirnih zamisli in idej posredovati svoje predloge za naslovno stran glasila. Torej, kdor bi prišel na kakršnokoli zamisel o novi grafični upodobitvi naslovne strani glasila, naj svoj predlog pošlje na naslov: Uredniški odbor glasila „dinos", 61000 Ljubljana, Titova 118, s pripisom ..Naslovna stran glasila". Pa veliko sreče vam želimo! Uredniški odbor glasila „dinos" USPEŠNO SMO IZPELJALI VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA ... Po preteku dveletnega mandata delegatom in članom organov upravljanja smo v prejšnjem mesecu uspešno izpeljali volitve samoupravnih organov delovne organizacije, obeh temeljnih organizacij in v Delovni skupnosti skupnih služb. Že v tem mesecu pa so se samoupravni organi konstituirali, delegati ter člani organov VI. mandatnega sklica so s tem začeli novo dveletno obdobje, v katerem bodo obravnavali in odločali o vseh pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo poslovanje ter delo v naši delovni organizaciji. Majda Nakrst na volišču Tekstilnega obrata Ljubljana In kakšna je ocena volitev, ki jo je obravnavala že Konferenca osnovnih organizacij sindikata DO DINOS ter vsi trije delavski sveti? Sprejeto je bilo enotno stališče in ocena, da so bile uspešne. Vsi predlagani kandidati so dobili potrebno večino glasov in so tako bili tudi izvoljeni. Nepravilnosti so komisije ugotavljale zaradi neveljavnih glasovnic oziroma nepravilnega štetja glasov, zaradi tega so tudi opravile popravke volilnih rezultatov pri Murski Soboti, Brežicah Celju, Ljubljani, Novi Gorici, Kranju, TO Bohovi, TO Ljubljani in DSSS. Volitve v delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije so bile izvedene na 14 voliščih. Volilo je 487 od 541 vpisanih upravičencev ali 90 %. V TOZD Priprava odpadnih surovin je v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo od 385 volilcev, vpisanih v volilnih seznamih, volilo 354 ali 91 % volilcev. V TOZD Tekstilka je od 75 vpisanih volilcev glasovalo 69 ali 92 %. Šest volilcev je bilo opravičenih. Po ugotovitvah komisije je bilo 5 neveljavnih glasovnic za delavski svet ter 4 za odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo na TO Vrbljene. Udeležba na volitvah na DSSS je bila 80% glede na vpisano število volilcev, saj Hkrati z volitvami sta bila v obeh temeljnih organizacijah razpisana tudi referenduma o nepovratnih združevanjih sredstev. Tudi ta referenduma sta bila uspešna, ugotovljeni pa so bili naslednji rezultati: V TOZD Priprava odpadnih surovin: vpisanih volilcev je 385, od katerih je glasovalo 354 ali 91 %. 1. „ZA" nepovratno združevanje sredstev v sklad stavbnih zemljišč Celje je glasovalo 240 volilcev, tj. 62 % vseh upravičencev, je od 81 volilnih upravičencev glasovalo 65, šestnajst je bilo opravičenih, 2 glasovnici sta bili neveljavni. Na podlagi vseh poročil komisij lahko ugotovimo, da 99 volilcev ali 26% je bilo proti, 15 glasovnic je bilo neveljavnih oz. 3 %. 2. „ZA" odpoved pravice vračila združenih sredstev Istrametal Portorož je glasovalo 233 volilcev, tj. 61 % vseh upravičencev, 107 volilcev ali 28% je bilo proti, 14 glasovnic je bilo neveljavnih oz. 2 %. 3. Nepovratno združevanje sredstev z DU Univer-zum, TOZD Tiskarna, Ljubljana je glasovalo 236 volilcev, tj. 61 % vseh upravičencev, 104 volilcev oziroma 27 % je bilo proti, 14 glasovnic je so bile volitve v delavske svete, odbore samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije uspešno izvedene. bilo neveljavnih oz. 3 %. 4. Za nepovratno združevanje sredstev z DO IMV Novo mesto je glasovalo 233 volilcev ali 61 % vseh upravičencev, proti pa 107 volilcev ali 28 %, 14 glasovnic je bilo neveljavnih oziroma 2 %. Delavci DE Kranj so se pri vseh točkah nepovratnega združevanja sredstev negativno odločili, in sicer tako, da je od 48 volilnih upravičencev glasovalo 33 % ZA in 47 % PROTI. Ker pa se rezultati referenduma obravnavajo na ravni celotnega tozda, je ... IN REFERENDUMA V TOZD POS IN TOZD TEKSTILKA komisija ugotovila, da je pri predlogih bila dosežena potrebna večina in da je referendum uspel. Tudi v tozdu Tekstilka so se delavci odločali z referendumom o odpovedi pravice vračila združenih sredstev v DO Feršped Ljubljana. „ZA" je glasovalo 51 od 75 vpisanih volilcev ali 68 %, proti pa 15 volilcev oz. 20 % vseh upravičencev, 4 % opravičenih. ■ •;r' " 'v.: SAMOUPRAVNI ORGANI, DELOVNA ORGANIZACIJA DINOS Delavski svet y **V' 1. KOŠAK Štefan, Ljubljana 2. LAŠTRO Lela, Ljubljana 3. URŠIČ Peter, Maribor — nam. predsedhika 4. ŠOLINC Franc, Celje - :v ,'rT 5. TIMOŠEK Stanislav, T. Velenje 6. HORVAT Marjeta, M. Sobota-( Lendava) *’ 7. LASTAVEC Slavko, Brežice 8. NAHTIGAL Slavka, Kranja : .; : " 9. LUZAR Slavko, Novo mesto \*.? ’ v 10. ADLEŠIČ Milena, TO Ljubljana V , 11. POTOKAR Jože, TO Ljubljana 12. KAMPUŠ Drago, TO Bohova ; ]■ 13. JANEŽIČ Tone, TO Vrbljene’'"1 2 3 4 5 * * * 9 14. ILIČ Sonja, DSSS . , vU;:- - 15. ROZINA Marija, DSSS — predsednica 16. LEBEN-MARTINČIČ Jolanda, DSSS 17. ARKO Milka, DSSS 3 Odbor samoupravne delavske kontrole 1. TRČEK Zdravko, Ljubljana 2. ČAKŠ Franc, Celje ... - C ,v 3. ZALAR Zdene, TO Ljubljana 4. ERJAVEC Avguštin, TO Vrbljene 5. MESOJEDEC Darinka, DSSS TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN ,f Izhajajoč iz teh podatkov, je pa smo nekoliko več obra-moč razbrati, da je tudi v tej zložili že v prejšnji številki temeljni organizaciji refe- biltena „l NFORMATOR". rendum uspel. Glede smotra nepovratnega združevanja zgoraj omenjenih sredstev z našimi poslovnimi partnerji Janez Češnovar IZVOLJENI NA VOLITVAH 13. MLINAR Ludvik, Celje 14. ŽLABORNIK Vlasta, T. Velenje 15. HERČEK Anton, Celje 16. HRIBAR Milena, Brežice 17. KRIŽAN Stanislav, Novo mesto 18. LUZAR Slavko, Novo mesto 19. PLANINC Mirko, Slov. Konjice 20. ZORN Miloša, Nova Gorica — nam. predsednik 21. BEGIČ Huso, Koper Odbor samoupravne delavske kontrole 1. TRČEK Zdravko, Ljubljana i" 2. ANDOLŠEK Albin, Ljubljana 3. TACER Rajko, Celje 4. GORENC Marjan, Kranj 5. ČERNE Anton, Novo mesto 6. BR EM EC Drago, Nova Gorica a* TV 7. PREMRL Franc, Kočevje Disciplinska komisija 1. KARIŽ Leopold, Ljubljana — predsednik 2. NUČIČ Dušan, Ljubljana 3. PREMK Franc, Kranj 4. GAŠI Cvetka, Celje 5. KRSTIČ Dobrivoje, Celje 6. REPUŠIČ Jelka, Maribor 7. HOTKO Franc, Brežice 8. PEZDIRC Janez, Novo mesto 9. Wl LDMANN Borut — zunanji član Delavski svet 1. KOŠAK Štefan, Ljubljana 2. KOVAČ Zdenka, Ljubljana 3. FINK Vojteh, Ljubljana s *« 4. BOLE Darko, Pivka 5. ŠENVETER Franc, Maribor 6. NAGLIČ Marija, Dravograd 7. ŽIBRET Vojteh, Trbovlje 8. DIČEKO Oton, Kočevje 9. OBLAK Cveto, Škofja Loka — predsednik 10. GAŠPIRC Jože, Kranj 11. KULAR Jože, Murska Sobota 12. VRHOVAC Ivo, Celje , r d* - * ••• v . c-, - - * TOŽI) TEKSTILKA • . jr. '<•«>. * - Delavski svet 1. OMAHEN Bojana, TO Ljubljana — nam. predsednika 2. ŠTIMEC Kristina, TO Ljubljana 3. STANIČ Rada. TO Ljubljana 4. KAMPUŠ Drago, TO Bohova 5. REPNIK Sonja, TO Bohova „6. AČKO Gabrijela, TO Bohova 7., OTONIČAR Stane, TO Vrbljene f, / Š. OŠLAJ Marija, TO Vrbljene 9. GORENČIČ Boris, TO Vrbljene Odbor samoupravne delavske kontrole 1. ZALAR Zdene, TO Ljubljana 2. POLAK Vida, TO Ljubljana 3. NAKRST Majda, TO Ljubljana 4. OBLONŠEK Janez, TO Bohova 5. VEK Cecilija, TO Bohova 6. COTA Darko, TO Bohova 7. MODIC Ivan, TO Vrbljene Disciplinska komisija 1. ŠIVIC Marjan, TO Ljubljana - predsednik 2. JANIČ Ana, TO Ljubljana 3. AVRAMOVIČ Drago, TO Ljubljana 4. JAMNIK Gertruda, TO Bohova 5. ŠPANINGER Ivan, TO Bohova 6. BEZLAJ Ludvik, TO Vrbljene 7. JANEŽIČ Jožica, TO Vrbljene 8. SERGIJ KERŠEVAN - zunanji član DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavski svet 1. JENKO Alojzija 2. ŽITNIK Mateja 3. GREGORČIČ Nadja-predsednica 4. KRAVCAR Rafael 5. ŠUŠTERŠIČ Mira 6. JOVANOVSKA Lepa 7. KONIG Janko 8. KORENE Janko 9. ČEŠNOVAR Janez -nam. predsednika Odbor samoupravne delavske kontrole 1. ŠPLAJT Stanka 2. NIKOLIČ Mira 3. URBANC Anton 4. SRAKAR Miha 5. KURENT Frančiška Disciplinska komisija 1. VRŠČAJ Andreja 2. STRMOLE Franc 3. HERIC Ignac 4. ČEŠNOVAR Janez — predsednik 5. BERNETIČ Vera-zunanji član ODBORI IN KOMISIJE DELAVSKIH SVETOV TOZD Priprava odpadnih surovin Odbor za delovna razmerja 1. Kurtovič Vahid, Ljubljana — predsednik 2. Jerenc Stanislav, T. Velenje 3 Maruško Franc, Maribor 4. Orož Olga, Slov. Konjice 5. Poljanšek Maruša, Kranj 6. Rezelj Branko, Novo mesto 7. Premrl Vojko, Kočevje Komisija za inventivno dejavnost 1. Brus Srečko — predsednik 2. Rebrača Stane 3. Češnovar Janez , 4. Golja Anton 5. Ramovš Janez Komisija za odpis in prodajo osnovnih sredstev 1. Korene Janko, ml. 2. Strgar Albin 3. Trček Zdravko Komisija za oblikovanje cen 1. Fink Vojteh 2. Kladnik Jože 3. Rebrača Stane TOZD Tekstilka Odbor za delovna razmerja 1. Milena Adlešič, TO Ljubljana 2. Omahen Bojana, TO Ljubljana 3. Drago Kampuš, TO Bohova 4. Darja Gorenčič, TO Vrbljene 5. Bezlaj Ida, TO Vrbljene Komisija za inventivno dejavnost 1. Založnik Alojz 2. Gregorčič Nadja 3. Šivic Marjan 4. Češnovar Janez 5. Žitnik Mateja Komisija za odpis in prodajo osnovnih sredstev 1. Založnik Alojz 2. Šporar Jože 3. Otoničar Stane Komisija za oblikovanje cen 1. Arnšek Olga 2. Kampuš Drago 3. Stopar Franc Delovna skupnost skupnih služb Odbor za delovna razmerja 1. Ilič Sonja 2. Loborec Nada 3. Goropečnik Marta Komisija za kulturo, šport in rekreacijo 4. Heric Ignac 5. Zajec Stanka 1. Dolničar Rajko, Ljubljana 2. Jankovič Jože, Brežice Komisija na ravni DO 3. Smodiš Janez, Trbovlje 4. Pekolj Irena, DSSS Stanovanjska komisija 5. Vrščaj Andreja, DSSS 6. Paternoster Janez, DSSS — predsednik 1. Premk Franc, Kranj 7. Zalar Zdene, TO Ljubljana 2. Golež Ludvik, Celje 8. Šivic Janez, TO Ljubljana 3. Škrabanja Angela, Ljubljana 9. Stajnko Vinko, TO Bohova 4. Adlešič Milena, TO Ljubljana 5. Dremelj Angelca, DSSS IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA DO DINOS Skupni sestanek Konference sindikalnih organizacij DO DINOS in osnovnih organizacij ZK je bil namenjen oceni izpeljave volitev v organe upravljanja in referenduma, pripravi predloga za imenovanje odborov in komisij delavskih svetov, pripravi na obravnavo plana za leto 1987 ter oceni gospodarjenja v prvem trimesečju tega leta. Splošna ocena marčevskih volitev v organe upravljanja je bila, da so dobro uspele, pohvala je bila namenjena vsem tistim, ki so sodelovali v postopku evidentiranja in poznejšega kandidiranja. Postopek je potekal usklajeno, sami rezultati volitev pa so dobri. Nekoliko več kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun referenduma v TOZD POS, točneje na rezultat na Delovni enoti Kranj. Poudarjeno je bilo, da so bili delavci na tej delovni enoti pred odločitvijo o zadevah, ki so bile predmet referenduma, dobro obveščeni. Prav zavoljo tega je treba na tej enoti dodobra oceniti izid referenduma in poiskati pravi vzrok za tako slab rezultat. V zvezi s tem so na sestanku sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Izvršni odbor sindikata DE Kranj naj v roku enega meseca oceni vzroke za neuspel referendum v tej sredini. 2. V prihodnje se morajo družbenopolitične orga nizacije bolj angažirati za izpeljavo odločanja z osebnim izjavljanjem, s tem da predhodno ocenijo informiranost in pripravljenost delavcev za pozitivno odločanje. Za pravilno oceno razmer morajo družbenopolitične organizacije prevzeti vso odgovornost. V nadaljevanju seje so razpravljali o možnih kandidatih za imenovanje v odbore in komisije delavskih svetov. Celoten predlog so posredovali delavskim svetom v sprejem. Veliko časa so udeleženci sestanka namenili pripravam na obravnavo plana za leto 1987. Na nekatere bistvene postavke v planu je opozoril vodja področja za plan, analize in investicije Janez Ramovš. V svojih razpravah sta ga dopolnila še oba direktorja temeljnih organizacij POS in Tekstilka, Marjan Razpotnik in Stanislav Pesjak. Ob koncu so sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Vsi sindikalni aktivisti in člani ZK se morajo vključiti v razpravo o taktiki za izpeljavo letnega plana. 2. V vseh delovnih enotah naj se pripravijo varčevalni ukrepi, s katerimi se mora omejiti vse vrste porabe. Ti ukrepi naj bodo pripravljeni do konca aprila 1987. 3. V vseh organizacijskih enotah naj se skupaj z vodstvom organuzira en udarniški dan v proizvodnji (delovna akcija) do zaključka polletja (30. 6.), ko mora zajeti vse naše delavce (tudi DSSS). Nosilci te aktivnosti naj bodo IO sindikata. 4. Razni sestanki, razgovori itd., naj se v prihodnje organizirajo izven delovnega časa ali v izjemnih primerih ob začetku ali ob koncu delavnika. 5. Konferenca soglaša z delitvijo sklada skupne porabe po prioriteti, kot je opredeljeno v predlogu plana in predlaga zborom delavcev, da jo v taki obliki sprejmejo. Razprava o oceni gospodarjenja v prvem trimesečju tega leta je potekala bolj na podlagi sprotnega spremljanja rezultatov poslovanja, ker še ni na voljo dovolj točnih podatkov o poslovanju v tem obdobju. V zvezi s tem je bil sprejet SKLEP: 10 sindikata naj redno spremljajo in ocenjujejo poslovanje svojih organizacijskih enot in v primeru odstopanj od zastavljenih planskih nalog takoj sprožijo postopke za odpravo motenj in za ugotavljanje odgovornosti za nastalo situacijo. Ob koncu sestanka so člani OOZK TOZD ROS in DSSS dali še podporo možnim kandidatom za člane občinskega komiteja ZK, med katerimi je tudi Miha Srakar iz naše delovne skupnosti ter možnim kandidatom za predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ljubljana Bežigrad. Janez Češnovar ZLATE ZNAČKE DO DINOS ZA VZTRAJNOST IN ZVESTOBO Navada v naši delovni organizaciji je pač taka, da vsako ieto podeljujemo zlate značke tistim delavcem, ki polnih 25 let združujejo delo v DO DINOS. Gre za priznanja tistim članom kolektiva, ki so že četrt stoletja zvesti naši delovni organizaciji in imajo s svojo pripadnostjo svoj del zaslug za njen celovit razvoj. Ivan BERANIČ (DE Maribor) Cvetka GASI (PC Celje) Milomir PAVLOVIČ (DE Maribor) Letošnje zlate značke DO DINOS so bile podeljene na marčevski slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije, na ktitui: ie bilo podeljeno tudi državno odlikovanje. Tokrat je omenjeno priznanje prejelo osem delavk oziroma delavcev, in sicer: BERANIČ Ivan — posloovni referent na Delovni enoti Maribor PAVLOVIČ Milomir - voznik na Delovni enoti Maribor GASI Cvetka - skladiščni knjigovodja na Predelovalnem centru CeJje KOROŠEC Kristina - sortirka na Predelovalnem centru Celje PANGERL Ivanka — dela na splošnih opravilih na Predelovalnem centru Celje (medtem se je že upokojila) Ivanka PANGERL (PC Celje) Rada STANIČ (TO Ljubljana) NOVINC Karel — sortirec in skladiščni delavec na Delovni enoti Nova Gorica STANIČ Rada — sortirka na Tekstilnem obratu Ljubljana LEBER Anton — voznik na Delovni enoti Maribor. Značke je srebrnim jubilantom podelil generalni direktor DO DINOS Vladimir Kralj in se jim hkrati zahvalil za njihovo dosedanje delo in za njihov prispevek pri vsestranskem Anton LEBER (DE Maribor) Na slikah ni Kristine Korošec, ki se zaradi zadržanosti ni mogla udeležiti podelitev razvoju delovne organizacije. V sproščenem pogovoru po podelitvi so vsi jubilanti dejali, da so ponosni, ker so bili toliko let zvesti DINOSU. Pravijo, da so v vseh teh letih doživeli marsikaj od veselih pa do žalostnih trenutkov, hkrati pa so ponosni, da so lahko dali svoj delež pri izboljšanju delovnih pogojev. ^Zl.’ta značka jim bo nedvomno le vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo. Janez Češnovar DRUGI O NAS V februarski številki Pomurskega vestnika je bil objavljen daljši prispevek novinarke Bernarde Peček z naslovom „NOVA DELOVNA ENOTA DINOSA V GORNJI RADGONI". V njej avtorica piše o ustanovitvi naše nove delovne enote v Gornji Radgoni. V urbanističnih in drugih načrtih je tudi že določen prostor novega skladišča — in sicer v industrijski coni radgonske občine. Sestava in količina surovin, piše avtorica v svojem članku, sta namreč takšni, da se je pojavila potreba po predelavi in ne le razvrščanju in briketiranju. Leta 1985je bilo zbranih na ožjem območju Gornje Radgone 1516 ton raznih odpadkov, ki so jih vozili na predelavo na Delovno enoto Maribor. K odločitvi je pripomoglo tudi močno zaledje, prav tako pa bližina meje in možnost maloobmejnega sodelovanja. Delovna enota Gornja Radgona v ustanavljanju je ta čas uradni naziv nove organizacije združenega dela, ki jo že od lanskega avgusta predstavlja Edvard Metličar, še letos pa se mu bodo verjetno pridružili tudi drugi, je ob koncu prispevka zapisala Bernarda Peček. Družbeno ekonomska ureditev zbiranja in primarne predelave koristnih odpadkov GLOBALNO GLEDANO NA DANAŠNJEM TEHNOLOŠKEM NIVOJU IZ TREH DELOV NARAVNIH SUROVINSKIH IN ENERGETSKIH VIROV, KI JIH IZTRŽEMO IZ ZEMELJSKIH NEDERIJ V PROCESIH PROIZVODNJE, USTVARIMO EN DEL UPORABNIH DOBRIN IN DVA DELA ODPADKOV. ODPADKI V TRDNI, TEKOČI IN PLINASTI OBLIKI TER V OBLIKI ODPADNE ENERGIJE, KI BREMENIJO OKOLJE, NASTAJAJO V CELOTNEM PROCESU MATERIALNE DRUŽBENE REPRODUKCIJE. Prvi obremenitveni pohod odpadkov v obliki jalovine ter emisij z vode in ozračje nastaja pri eksploataciji naravnih surovin in energije ter njihovi predelavi oziroma pretvorbi v primarne surovine in energijo. Drugi obremenitveni pohod odpadkov nastaja pri predelavi primarnih surovin in energije v uporabne dobrine v proizvodnih procesih. Tretji obremenitveni pohod nastaja v procesih distribucije in potrošnje proizvodnih uporabnih dobrin, ko po uporabi izgubijo uporabno vrednost. Odpadkov je tem več, čim večji so materialni tokovi, čim bolj so lienarni (brez reciklaže), čim manjši so izkoristki surovin in energije in čim krajša je življenjska doba uporabnih dobrin. Čim več je odpadkov brez njihovega izkoriščanja, tem večjo so na eni strani posegi v naravo zaradi pridobivanja vedno novih primarnih surovin in energije, na drugi strani pa tem večje obremenitve okolja. Tako ene kot druge ne- gativne posledice je mogoče zmanjševati vzročno in posledično. Vzročno predvsem z razvojem in uvajanjem boljših tehnologij in opreme v proizvodne procese, ki dosegajo boljše izkoriščanje širšega asortimana surovin in energije ter dajejo kakovostnejše proizvode za daljšo življenjsko dobo, posledično pa s čiščenjem odpadnih voda in zraka, sanitarno tehnično urejenim odstranjevanjem neuporabnih in reciklažo uporabnih odpadkov. V okviru možnosti vzročno posledičnega reševanja problematike ima dejavnost zbiranja primarne predelave koristnih in drugih odpadkov v sekundarne surovine in nadomestne energetske vire zelo pomembno vlogo pri delovanju naravnih virov, surovinsko energetski oskrbi proizvodnje in potrošnje ter razbremenjevanju okolja. Vseh odpadkov tehnično še ni mogoče, ekonomsko pa ni utemeljeno izkoriščati. Poleg tega pri predelavi koristnih odpadkov tudi na- stajajo neuporabni odpadki in emisije v okolje kot v vseh drugih proizvodnih procesih. Ti odpadki in emisije predstavljajo v procesu celotne družbene reprodukcije četrti obremenitveni paket. Reciklaža odpadkov je s surovinsko energetskega in ekološkega vidika utemeljena, če so stroški proizvodnje sekundarnih surovin in energije v primerjavi s primarnimi in četrti obremenitveni paket za okolje v primerjavi s prvimi tremi manjši ali kvečjemu enaki. Odpadek je surovina, predvsem pa akumulirana energija na nepravem mestu. Le manjši del odpadkov ali bolje rečeno proizvodnih ostankov je mogoče enostavno izkoriščati. Za zajemanje in posredovanje tega dela uporabnikom zadošča trgovsko organizirana dejavnost. Zbiranje in primarna predelava preostalega, bistveno večjega dela koristnih odpadkov v sekundarne surovine, pa terja dodatno vloženo delo, energijo in proizvodno opremo. Ta dejavnost ima izrazito proizvodni značaj. Po zvezni nomenklaturi je kot gospodarska dejavnost razvrščena v panogo 0135, po republiškem zakonu o ravnanju z odpadki pa ima status dejavnosti posebnega družbenega pomena. Izvršilni predpis po zakonu o ravnanju z odpadki naj bi določil pogoje, merila in kriterije, ki jih mora izpolnjevati delovna organizacija za registracijo in opravljanje take dejavnosti. Predpis še ni bil izdan. Zavedajoč se narodno gospodarskega in ekološkega pomena reciklaže odpadkov, je razvitejši svet na državnih in meddržavnih nivojih pravno-regulativno in normativno uredil ekonomsko-tehnična, organizacijska in druga vprašanja v zvezi z zagotavljanjem prednostnih in benificiranih pogojev za organiziranje, razvoj in izvajanje dejavnosti zbiranja in predelave odpadkov. Pri nas v tem pogledu močno zaostajamo, zato se lahko z dejavnostjo na področju reciklaže odpadkov ukvarja praktično vsakdo, čeprav nima zagotovljenih ustreznih pogojev. Če ne štejemo zasebnih dejavnikov, je v SFRJ v okviru naše dejavnosti registriranih nad 35 delovnih organizacij, med katerimi jih ima le 6 bolj ali manj zagotovljene proizvodne pogoje za dejansko spremljanje gospodarske dejavnosti. Preostala večina opravlja pretežno trgovsko dejavnost in neupravičeno izkorišča tržne in druge prednosti, ki jim jih daje taka dejavnost pod navedenim naslovom. Dejanski proizvajalci sekundarnih surovin iz odpadkov, med katerimi je Dinos z velikimi vlaganji pretežno lastnih sredstev dosegel najvišjo razvojno stopnjo v SFRJ, so se v zaostrenih gospodarskih pogojih znašli v nezavidljivem položaju. Povpraševanje po sekundarnih surovinah je po prenehanju energetske krize manjše od ponudbe, tako pri nas kot v svetu. Dinos je v 40. letih svojega obstoja in delovanja Moderna linija za predelavo papirja na PC Ljubljana sodi med novejše tehnološke pridobitve v naši delovni organizaciji v lanskem letu dosegel rekordno proizvodnjo sekundarnih surovin po količinah in kavovosti in jih predvsem zaradi boljše kakovosti in dobre poslovnosti tudi uspel plasirati, po finančnih kazalcih pa je dosegel kljub temu slabše rezultate zaradi negativnega razkoraka v politiki nabavnih in prodajnih cen in naložbenih obremenitev v proizvodne, kapacitete. Uporabniki zaradi prizadevanj za boljšo kakovost njihovih proizvodov in zmanjšanja proizvodnih stroškov vse ostreje postavljajo zahteve po kakovosti sekundarnih surovin. To pa je mogoče ob nezmanjšanem obsegu proizvodnje doseči z diferencirano in višjo stopnjo predelave odpadkov, kar terja višji strokovni in tehnološki nivo proizvodnje, višje proizvodne stroške in dodatna vlaganja v proizvodno opremo. Optimalnih rešitev v danih pogojih, zlasti v pogojih sedanje organiziranosti in statusne neurejenosti naše dejavnosti v družbenoekonomskem sistemu znotraj dejavnosti same ne bo mogoče zagotoviti. Registrirani jugoslovanski zbiralci in predelovalci odpadkov smo ustanovili poslovno združenje INOT s sedežem v Beogradu, da bi znotraj panoge usklajevali stališča in poslovno politiko in navzven poenoteno reševali skupne probleme. Z drugimi gospodarskimi panogami se v zborničnem sistemu povezujemo preko Odbora za sekundarne surovine in panožnih združenj, v katerih pa nismo zastopani kot člani. Te oblike povezovanja ne zadoščajo za panožno in medpanožno opredeljevanje in usklajevanje razvojne in poslovne politike, še manj pa za usklajeno oblikovanje predlogov stimulativnih in regulacijskih ukrepov s kreditno-mone-tarne, davčne, uvozno— izvozne, surovinsko—ener- getske idr. politike iz pristojnosti DPS in njihovih organov na republiški in zvezni ravni. Glede na narodno gospodarski pomen proizvodnje sekundarnih surovin ter njen panožno-medpanožni značaj, status naše dejavnosti v vsebinskem in organizacijskem. pogledu še ni opredeljen in razdelan, kljub taksativni razvrstitvi v zvezni nomenklaturi dejavnosti in zakonski opredelitvi, ki ji daje poseben družbeni pomen. Dejavnost materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena kot so energetika, komunalne dejavnosti, cestno gospodarstvo idr., ki so neobho-den pogoj za delo in življenje na vseh drugih področjih, se v zborničnem sistemu povezujejo v splošnih združenjih, pogoji za izvajanje in razvoj teh dejavnosti pa se zagotavljajo v samoupravnih interesnih skupnostih na podlagi sporazumevanja med izvajalci in uporabniki v skladu z zakonom. Če sporazumevanje ne uspe, lahko DPS interventno predpiše obveznosti o zagotavljanju materialnih in dr. pogojev za opravljanje in razvoj teh dejavnosti v njenem obsegu, ki je potreben za delo in razvoj na drugih področjih. Kot prednostne dejavnosti delujejo po modificiranih tržnih zakonitostih; glede na obveznosti, ki jih imajo, pa imajo v okviru ukrepov ekonomske politike DPS določene prednosti. Proizvodnja sekundarnih surovin iz odpadkov kljub zakonski opredelitvi, da je posebnega družbenega pomena, takega statusa dejansko nima in ga v celoti verjetno tudi ne bo imela glede na njen surovinsko — energetski in ekološki pomen za narodno gospodarstvo pa bo treba določena vprašanja na tem področju vsekakor urediti, da se zagotovijo pogoji za razvoj. Temeljnega pomena je čim večja in čim kakovostnejša predelava odpadkov v sekundarne surovine v skladu s tehnološkimi zahtevami sedanje in bodoče proizvodnje pri uporabnikih. Ker stroški zbiranja in predelave odpadkov naraščajo z njihovo disperznostjo v prostoru in heterogenostjo, tega v večjem in kakovostnejšem obsegu ni mogoče zagotoviti le znotraj dejavnosti same v ozkih podjetniških okvirih in proizvodno tržnih razmerah. Osnovno vprašanje je, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja to dejavnost? Z že omenjenim izvršilnim predpisom po zakonu o ravnanju z odpadki naj bi se ti pogoji oz. merila in kriteriji določili. Ločiti bi bilo treba trgovinsko in proizvodno dejavnost in s tem vprašanje registracije DO po zvezni nomenklaturni dejavnosti. Le proizvodna dejavnost naj bi določila družbeno bonificiran status in naj bi bila prednostno deležna ugodnejših ureditvenih pogojev pri naložbah, carinskih olajšav pri uvozu opreme, davčnih olajšav in olajšav pri drugih družbenih dajatvah in pd. Proizvodnja sekundarnih surovin in energije s primarno predelavo odpadkov naj bi bila predmet materialnih in energetskih bilanc narodnega gospodarstva in s tem element planskega usklajevanja na nivoju republike in federacije, glede na proizvodnjo in potrošnjo primarnih surovin in energije, uravnavanje uvoza in izvoza sekundarnih surovin ter razvoja po področjih, na katerih je sekundarna surovina in energija pomemben faktor proizvodnje in razvoja. Za usklajevanje po navedenih in drugih vprašanjih je potrebna ustrezna organiziranost tako v zborničnem sistemu kot na nivoju DPS in njihovih organov. Glede na panožno-medpanožni značaj dejavnosti sekundarnih surovin menim, da je treba v zborničnem sistemu najti ustrezne povezave s posameznimi gospodarskimi panogami (zlasti z metalurgijo, papirno, tekstilno, nekovinsKo in kemično industrijo), na nivoju zbornic pa medpanožno usklajevanje poslovne in razvojne politike. Na nivoju DPS (zlasti republika, federacija) je treba prek zborničnega sistema vzpostaviti povezave zlasti z organi, pristojnimi za planiranje, finance, industrijo in energetiko, po vprašanjih, ki so skupna s sistemom odstranjevanja odpadkov (komunalnih in posebnih) pa tudi z drugimi pristojnimi organi. Ker je odpadek akumulirana energija (po tem se meri nje- dinos gova osnovna vrednost), predstavlja pomemben element ne le surovinske, pač pa predvsem energetske politike, menim, da bi se moralo področje sekundarnih surovin najtesneje in najbolj neposredno povezati s področjem energetike. To področje je posebej organi- zirano v zborničnem sistemu v okviru splošnega združenja, v samoupravnih interesnih skupnostih (občinske, republiške, področne) ter na nivoju republike in federacije v organih za energetiko. Energetika kot samoupravno organizirana (SIS) dejavnost materialne pro- izvodnje posebnega družbenega pomena, je v vsebinskem in organizacijskem pogledu najprimernejša za usklajevanje in reševanje vprašanj, ki tudi proizvodnji sekundarnih surovin dajejo poseben družbeni pomen. Razmišljanja gredo v to in še druge smeri. Da bi opredelili pravo smer reševanja, je bila v okviru Odbora za sekundarne surovine oblikovana delovna skupina, ki naj bi pripravila koncept in osnove za ureditev dejavnosti sekundarnih surovin. Srečko Brus v ■ .‘s ’ V;'. . TEHNOLOŠKI OPIS AVTOMATIZIRANE TRGALNE LINIJA DELL’ ORCO ET VILLANI V prešnji Številki glasila smo se obvezali, da bomo podrobneje opisali avtomatizirano trgalno linijo v našem Tekstilnem obratu Bohova. V razgovoru z delavci smo spoznali, da so novo linijo nestrpno pričakovali in da so zelo veseli nove pridobitve. Zavedajo se, da bodo z novo kakovostjo regene-ratov postali uspešnejši na tržišču in dosegali boljši poslovni rezultat. Ker menimo, da marsikoga zanima podrobnejši tehnološki opis nove trgalne linije smo zaprosili za strokovno obrazložitev vodjo obrata Alojza Založnika. Zaradi vse večje konkurenčnosti na tržišču s tekstilnimi regenerati se je tudi naša TOZD TEKSTI LKA. odločila, da napravi korak s časom in nabavi novo trgalno linijo. Stari trgalni stroj je ob majhni proizvodnji dajal slabo kvaliteto regene-ratov. V liniji ni imel ne rezilnega stroja, dovajalnega stroja, predbaliranja. Imel je samo dve enoti trganja, ki pa nista bili več konkurenčni, ker imajo novi stroji vrsto izboljšav. Nova trgalna linija vsebuje naslednje stroje: — Rezalni stroj, — Dovajalni stroj, — Trgalni stroj, tri enote, — Stiskalnica. Linija ima kontinuirni proces proizvodnje. Transport trgalnega tekstilnega materiala se opravlja preko transportnih trakov in transportnih cevi z zračnim tokom. Proces trganja ali obratovanja trgalne linije Vsem naštetim strojem zaenkrat strežejo trije delavci. Dva delata intenzivno na stroju, tretji, ki je odgovoren za proizvodnjo, pa več ali manj bolj opravlja kontrolo nad obratovanjem cele trgalne linije. Najboljši izkoristek se doseže ob nenehnem korigiranju hitrosti raznih dovajalnih in odvajalnih sistemov ter naprav za zajemanje netrganega tekstila. Rezalni stroj Proces razvlaknjevanja se začne na rezalnem stroju. Tukaj delavec ročno naklada material na dovajalni trak, ki transportira tekstilne odpadke do rezilnih nožev. Režemo vse vrste tekstilnih odpadkov, ki jih razvlaknju-jemo. To so: — odpadne niti iz predilnic, tkalnic, pletilnic, — odpadni tkaninski odrezki iz tkalnic, adjustirnice, konfekcije, — odpadni trikotažni odrezki iz pletiInice, adjustirnice in konfekcije, — rabljena oblačila. Rezanje je ena najpomembnejših operacij na trgalni liniji za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov. Od rezanja je odvisna kvaliteta regeneratov, stopnja razvlaknjenosti materiala in dolžina razvlaknjenih vlaken. Rezan material v primerjavi z ne rezanim, podaljša življenjsko dobo dovajalnih in odvajalnih trakov ter valjev, igel na trga In ih bobnih, zmanjša ali celo odpravi smojenje tekstilnih odpadkov med dovajaInimi valji in trgalnim bobnom, ker se nerezan material navija na dovajalne valje in ga trgalni boben ne more strgati. V takem primeru igle postanejo tope in namesto trganja nastane drgnjenje po tekstilnih odpadkih in pride Rezilni stroj za pripravo odpadkov pred fao trganja do velikih temperatur, ki povzročajo smojenje in lahko pride do vžiga tekstilnega materiala. Z rezanjem tekstilnih odpadkov se poveča kapaciteta trganja do 25 % in istočasno zmanjša poraba električne energije ter lom stroja. Različne tekstilne materiale režemo na različne dolžine. Običajno se dolga rezilna dolžina uporablja za krh-kejše materiala (volna) in kratka rezilna dol;ina za močnejše materiale (sin-tetika, bombaž), ki so tudi gosteje tkana. Izmed različnih giljatinskih in rotacijskih rezalnih strojev, ki danes obstajajo, smo mi izbrali in nabavili rotacijski rezalni stroj, kjer dva noža pritrjena na vrtečo os režeta nasproti nožu, pritrjenem statično na stroj. Ta rezalni stroj ima možnost rezanja različnih dolžin tekstilnih odpadkov, katere nato dovajalni trak transportira v nakladalni stroj. Nakladalni stroj Glavna naloga dovajalnega stroja je enakomerno nakladanje materiala na do-vajalno mizo prve enote trgalnega stroja. Nakladalni stroj naklada ali polaga material enakomerno po celi širini in v debelini plasti, ki jo zahteva trganje. V samem nakladalniku se še material dobro pomeša, tako da iz različnih barv odpadkov dobimo enakomerno melanž regenerata. Tudi iz različnega surovinskega sestava dobimo enakomerno mešanico. Nakladalni stroj ima vgrajen Stiskalnica GUALCHIERANI s predstiskalnico napravo magnet za lovljenje kovinskih delov. Ob podajanju iz dovajalnega pasu na nakladalnem stroju na dovajalni pas na trgalnem stroju je po celi dolžini vgrajen elektromagnet in lovi kovinske dele, ki so pomešani med odpadki. To je varnostni sistem za preprečitev požara. Na nakladalnem stroju nad dovajalnim pasom rezalnega stroja je montirana razprši Ina naprava za vodo s tremi šobami, ki v obliki megle vlaži tekstilni material. Pozitivne lastnosti te naprave so: — požarna varnost; če pride do visokih temperatur ali iskrenja, ne pride do vžiga zaradi vlažnosti materiala, — zaradi vlažnosti materiala se lažje razvlaknjuje, ker vlažna vlakna lažje zdrsnejo ena ob drugo, — zaradi vlažnosti in lažjega razvlaknjevanja se zmanjša nastajanje prahu n ustvarijo se boljši pogoji dela delavcev, — ko strgan material stroj transportira preko kon-denzorja (rešetkasti boben), se zaradi izsesavanja prahu igle trgalnega stroja bolj hladijo, — poraba energije in izraba igel na trgalnih bobnih je manjša zaradi lažjega drsenja vlaken pri raz-vlaknjevanju. Trgal ni stroj Trgalni stroj ima tri trgalne enote. V bistvu je na vseh treh enotah trganje enako. Razlikuje se prva enota od ostalih dveh po dovajanju materiala, smeri vrtanja trgalnega bobna in zajemanja nerazvlaknjenega materiala. Vsi trgalni bobni imajo konstantno število obratov in se ne spreminjajo. Vsak naslednji trgalni boben ima gostejše igle, ker je nujno postopno odpiranje materiala, da dosežemo čim kakovostnejši regenerat. Vsaka enota ima dovajalni in odvajalni mehanizem, ki sta ločeno gnana z elektromotorjem, menjalnikom hitrosti (reduktorjem) in spremljevalcem smeri obratom (polži in zobniki). S tem dovajalnim mehanizmom nastavljamo kvaliteto ali stopnjo trganja, odvisno od željene stopnje razvlaknje-nosti materiala: — ob hitrejšem dovajanju tekstilnih odpadkov pride manjše število obratov ene točke na trgalnem bobnu na dovedeni material in tako je slabše razvlaknjen material v obliki krpic ali nitk, — ob počasnejšem dovajanju tekstilnih odpadkov pride večje število obratov ene točke na trgalnem bobnu na dovedeni material in tako je bolj razvlaknjen material, manj krpic in nitk. Da ne pride do mašitve materialov v enotah in med enotami, morajo biti hitrosti dovajalnih in odvajalnih sistemov urejene tako, da se vsak naslednji trak vrti oziroma teče hitreje. Kvaliteto razvlaknjevanja reguliramo tudi z zajemanjem nestrganega materiala na vseh treh enotah s pre-strezalnimi noži ali lopatami, ki ga na prvi enoti vrača z dovajalnim trakom nad strojem nazaj na dovajalni pas prve enote, iz druge in tretje enote pa skozi cevovod na dovajalni pas prve enote in ta material se ponovno razvlaknjuje. Dovajalni sistemi se razlikujejo na prvi enoti od ostalih dveh: — na prvi enoti sta dva do-vajalna valja, ki pnevmatsko stiskata krpice in jih dovajata do trgalnega bobna, — na drugi in tretji enoti pa s predstiskanjem materiala dveh dovajalnih valjev; spodnji je gladek in malo zamaknjen nazaj, zgornji pa z žagasto oblogo in spredaj s skledasto podajalno pločevino ' (muldo), ki je nameščena po celi dolžini zgornjega dovajalnega valja tako, da predstavlja od spodaj navzgor obliko lijaka (se zožuje) in tako močno stiska in zadržuje material. Vse tri enote imajo dobro urejeno požarno varnost, ker imajo vgrajene cevovode v same enote. Ob slučaju požara delavec odpre vodni ventil v obliki zasuna, ki je nameščen nad vsako komandno elektroomarico v strani vsake enote. V tem primeru voda v trenutku zalije trgalni prostor znotraj enote, ustvari se vodna megla, ki seže v vse kotičke v stroju in v trenutku pogasi začetek požara. Na komandnih elektr-oomaricah so vgrajena tipkala za pogone in izklope trgalnega bobna, dovajanje in odvajanje materiala ter ventilator za odsesavanje prahu. Na vseh treh elektro-omaricah je vgrajen rdeči gumb v obliki gobe za nujno ustavitev stroja. Če pride slučajno do loma v stroju ali požara in če katerikoli delavec pri stroju pritisne na rdečo gobico, se v trenutku ustavijo vse tri enote. Glavni elektromotorji so opremljeni s pnevmatskimi zavorami in ob vklopu gumba v treh sekundah ustavijo (zabrem-zajo) pogonske motorje. Do nesreče na stroju je nemogoče priti, ker so zaščitna ohišja zaklenjena, osi na notranjih so tudi zaklenjene s posebno ključavnico. Če katera ključavnica ni zaklenjena, se stroj ne da vklopit v pogon. Zaščitna pločevina nad dovajalnimi trakovi in valji je opremljena z magnetnimi stikali, tako da se v trenutku ustavi dovajalni ali odvajalni sistem, ko se odmakne magnet, ki je namontiran na zaščitni pločevini, od magneta, ki je montiran na stroju. Na starem stroju so bila mehanska mikrostikala in ob dvigu pločevine je lahko delavec s prstom pritiskal na mikro-stikalo, tako da se je dovajalni ali odvajalni sistem ustavil. Vsaka enota ima svojo od-sesalno ventilacijo za odsesavanje prahu, ki se odlaga v filtrih — filtrskih vrečah, ki so postavljene ob stroju v istem prostoru. Tako pride do notranje cirkulacije zraka in ni izgube na toploti. Odvisno od vrste materiala, ki ga trgamo, lahko poljubno trgamo na eni, dveh ali treh enotah. Iz željene enote pada material v lijak, ki je postavljen pod odvajalnim trakom in preko cevovoda ga transportiramo v pred-stikalno napravo stiskalnice. Stiskalnica Stiskalnica vsebuje pred-stiskalno napravo in samo stiskalnico, ki je v zemlji. Iz predstiskalne naprave pada regenerat v stiskalnico. Stiskalnica ima poseben bat, na katerem je pritrjeno tlačilo v obliki lijaka, ki nenehno tlači material v stiskalnem košu. Ko je v košu dovoljena teža materiala, odda stiskalnica zvočni signal, ki opozori delavca. Do tega tre- <»pt «>y —......s« • -- - Ena od tipov trgalne linije, ki jo proizvaja italijanska firma 'DELL 'ORCO ET VILLANI nutka ni potrebna prisotnost delavca pri stiskalnici. Ob znaku delavec stisne rege-nerat in balo odveže, sname s stiskalnice, stehta in označi težo in nomenklaturo. Tako je material pripravljen za našega kupca. Takšne bale tehtajo cca 250—300 kg. V fazi stiskanja in vezanja se regenerat iz trgal-nega stroja akumulira v predstiskalni napravi, tako, da trgalna linija teče brez ustavljanja. Ob zamenjavi partij materiala a tudi zaradi doseganja ustrezne kakovosti je potrebno intenzivno čiščenje trgalne linije in celotnega proizvodnega prostora. Največ čiščenja je potrebno na samem trgalnem stroju. Dnevno je treba čistiti zračna filtre za prah in kletki v vseh treh enotah pred trga I-nimi bobni in kondenzorjem ter kondenzorjem in odvajalnimi valji. Ostali prah okrog stroja in po stroju očistimo s kompresorskim zrakom. Za vzdrževanje stroja so točna navodila, ki jih strogo izvajamo, saj se zavedamo, da bomo le tako obdržali dolgo življenjsko dobo trgalne linije, ki je last vseh delavcev DO DINOS in ki so jo zaupali delavcem TO Bohova v obratovanje. Alojz Založnik NOVI UREDNIK GLASILA Delavski svet delovne organizacije DINOS je na svoji 15. seji 26. februarja za novega glavnega in odgovornega urednika glasila „dinos" imenoval Miho Srakarja. Dosedanji urednik Stanislav Pesjak te funkcije ne more več opravljati, ker po novem Zakonu o javnem obveščanju za glavnega in odgovornega urednika ne more biti imenovan individualni poslovodni organ. Miha Srakar je v DO DINOS zaposlen od leta 1977. Najprej je združeval delo na Delovni enoti Ljubljana, sedaj pa je vodja službe nabave in prodaje sekundarnih surovin v Področju trženja v okviru Delovne skupnosti skupnih služb. Stanislavu Pesjaku se za njegovo vestno, prizadevno in odgovorno delo pri opravljanju funkcije glavnega in odgovornega urednika iskreno zahvaljujemo, novemu uredniku Mihi Srakarju pa želimo pri tem delu veliko uspeha v prihodnje. Uredništvo glasila DINOSOVCI NA SMUČEH Ob uspehih naših odličnih alpskih smučarjev se je v letošnji zimi smučarska vnema prenesla tudi na naše delavce. Že nekako po tradiciji je Komisija za kulturo, šport in rekreacijo organizirala smučarsko prvenstvo naše delovne organizacije, in sicer v veleslalomu in tekih. Samo prijave so dale vedeti, da bo število udeležencev precejšnje, konkurenca pa zelo močna. Tekmovanje je bilo na prostranih smučiščih Črnega vrha nad Cerknim, tehnična p/at pa je bila v rokah delavcev delovne organizacije ETA iz Cerknega. Pravi snežni metež v petek, to je dan pred tekmovanjem, bi skoraj povzročil odpoved prvenstva. Tudi pred samim startom v soboto in celo med tekmovanjem vreme zagrizenim tekmovalkam in tekmovalcem ni bilo najbolj naklonjeno. Poleg sneženja se je na progo spustila še gosta megla, tako da nekateri niso videli niti vratič. Vprašanje pa je, če samo zaradi megle? Kot bi se hotela narava poigrati, je po konačnem tekmovanju posijalo sonce in omogočilo tistim z večjo telesno pripravljenostjo, da so še naprej prosto smučali. In kako je potekalo samo tekmovanje? Prav zares vsi so hoteli biti Stenmarki,, Zurbriggni, Križaji, Svetove in drugi. Padale so celo nekatere stave, kdo bo zmagal v posamezni kategoriji. Nekateri so imeli še iz lanskega prvenstva neporavnane račune, drugi so zopet razmišljali, predvsem tekači, kakšno mažo naj uporabijo. Napetost pred startom je bila tako močna, da so nekaterim pokale vezi, na smučeh namreč. Potem je šlo pa zares! Veleslalomska proga marsikateremu tekmovalcu ni ustrezala zaradi premalo trde in ledene proge. Ob vra: ticah so se že po prvih tekmovalcih naredile velike Tik pred startom luknje, bolje rečeno jame in mnogi so se zbali, ker niso imeli potrebnega dovoljenja za izkop jame od komunalnih služb. Tudi padcev ni manjkalo in nekateri so bolj spominjali na akrobatske smučarje kot na alpske. Od- stopov je bilo bolj malo, borih osem, nekaj od teh tekmovalcev je tudi izpustilo vratiča, zato pa jih niso iz pustili pri vhodu v hotel v Cerknem, kjer je bila zaključna slovesnost s podelitvijo medalj in diplom naj- boljšim. Vsi niso mogli biti prvi, drugi ali tretji. Eni so bili pač najboljši, drugim je ostala uteha, da so še vedno naj lepši. Nemalo težav so imeli tudi tekači, ki jih je startalo ..rekordno" kar pet. Niso se mogli odločiti, ali naj uporabljajo sittonen (drseči) korak ali klasični. Pa še to je treba omeniti, da so bili mariborski tekmovalci v nekakšni prednosti, saj jih je bodrilo precejšnje število URADNI REZULTATI VELESLALOMA IN TEKA KATEGORIJA 3. Bevc Anton DSSS 4. Zalar Zdene TO LJ ŽENSKE NAD 35 LET 5. Vozelj Boštjan PC LJ 6. Sitar Slavko KR 1. Gregorčič Nadja DSSS 7. Špelič Mitja KR 2. Nahtigal Slavka KR 8. Sopar Franc TO LJ 3. Hribar Janja DSSS 9. Herle Bojan TRB 10. Šušteršič Uroš TRB ŽENSKE DO 35 LET 11. Veber Rudi ŠK. LOKA 12. Malenšek Peter CE 1. Suhoveršnik Vanja DSSS 13. Gaberc Franc KR 2. .Pekolj Irena DSSS 14. Kramberger Milan TO BOH Poljanšek Maruša TO LJ Tušek Robert — odstop KR Šolinc Nežika CE Mlinar Ludvik — odstop CE Zakotnik Metod — odstop KR MOŠKI NAD 35 LET Hudobivnik Janez — odstop KR Stajnko Vinko — odstop TO BOH 1. Lap Janez KR Šolinc Branko — diskval. CE 2. Kvas Drago MB 3. Srečnik Dušan KR 4. Žibret Vojko TRB 5. Dolničar Rajko PC 6. Predanič Franc TRB TEKI - ŽENSKE 7. Fink Vojteh VOD TOZD POS 1. Polanič Martina DSSS 8. Golja Anton VOD, TOZD POS 2. Adlešič Milena DSSS 9. Maruško Franc MB 10. Gašpirc Jože KR TEKI - MOŠKI 11. Kralj Vladimir DSSS 1. Zalar Zdene TO LJ MOŠKI DO 35 LET 2. Kladnik Jože KR 3. Čander Brane KR 1. Burger Dušan DSSS 4. Polanič Marko izven 2. Smodiš Jani TRB konkurence njihovih delovnih sotrud-nikov. Če malo pokomentiramo rezultatno listo, potem je osnovna ugotovitev, da je bila najmočnejša ekipa Delovne skupnosti skupnih služb, saj so njeni predstavniki osvojili kar štiri prva mesta. V veleslalomu sta pri ženskah v posameznih kategorijah zmagali Gregorčič Nadja in Suhoveršnik Vanja (obe DSSS), pri fantih je bil v starejši kategoriji daleč najboljši Jeseničan Lap, v mlajši pa Burger (DSSS), ki se je tako maščeval Bevcu za lanski poraz. V tekih sta nastopili pri ženskah le dve tekmovalki, Polaničeva (DSSS) je bila predzadnja, Adlešič Milena (TO Ljubljana) pa druga. Pri moških v tej panogi pa je imel najhitrejši čas Zalar Zdene (TO Ljubljana). Coubertinovo načelo je: Ni važno zmagati, važno je sodelovati. Prav to pa je veljalo za tiste, ki niso bili najboljši. Zavoljo tega si niso pokvarili vedrega razpoloženja, ki je vladalo med in po tekmovanju, celo med vožnjo domov. V tem pa sta prednjačila brata Uršič iz Maribora. ROKOMETAŠI DINOS SLOVANA DO POLFINALA Rokometaši Dinos Slovana so se častno poslovili od tekmovanja za pokal pokalnih evropskih zmagovalcev. Kot je bilo pričakovati, jih je v polfinalu tega tekmovanja premagal osemkratni prvak Sovjetske zveze moštvo CSKA iz Moskve. Resda so imeli Ljubljančani priložnost, da zmagajo oziroma, da igrajo neodločeno na prvi tekmi na svojem igrišču, vendar so bili gostje le premočan nasprotnik in so zasluženo zmagali z 22 : 19. Povratna tekma teden dni pozneje v Moskvi je bila le še formalnost. Kljub temu pa je uvrstitev v polfinale evropskega klubskega tekmovanja za ekipo s Kodeljevaga lep uspeh. Precej bolj sprejemljivo pa je igral naš rokometni klub, edini slovenski prvoligaš, v državnem prvenstvu. Dva zaporedna poraza doma proti zagrebškemu Infosistemu in Pelistru iz Bitole bi ju lahko pripeljal celo na konec lestvice. K sreči pa so rokometaši Dinos Slovana odščipnili točko v gosteh tako Proleterju v Zrenjaninu kot tudi Borcu v Banja Luki. Ko boste prebirali glasilo, bo liga že končana in v mesecu maju čaka ekipo Dinos Slovana tekmovanje v jugoslovanskem pokalu, nato pa bo sledil počitek. Podrobnejšo oceno iger Dinos Slovana pa bomo objavili v naši naslednji številki glasila. Janez Češnovar Janez Češnovar ŽREBANJE NAGRADNEGA KVIZA Dne 9, aprila 1987 je bilo v prostorih področja splošnih in kadrovskih zadev žrebanje nagradnega slikovnega kviza. V komisiji sta sodelovala Cveta Meden in Janez Češnovar. Tokrat komisija res ni imela težkega dela, saj je prispela samo ena rešitev. Tako prejme nagrado v znesku 1,500 din Tanja KRALJ, Pod hrasti 27, Ljubljana. ČESTITAMO! PRAVILNA REŠITEV NAGRADNEGA KVIZA: 1. Ni upošteval zaščitnega sredstva. 2. - 3. Rogla 4. Dinko Vuleta Vprašanje pod sliko 2 bomo ponovili, ko bo spet na vrsti slikovni kviz. Za nagradno prvomajsko križanko razpisujemo dve nagradi: prva je 2.000 din, druga 1.000 din. Rešitve pošljite najkasneje do 10. junija 1987 na naslov: Uredniški odbor glasila ,,dinos", Titova 118, Ljubljana s pripisom nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Rešitev kot ponavadi lahko pošljete tudi na dopisnici. Glasilo „dinos izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Miha Srakar, člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Stanislav Pesjak, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk ir razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/72. NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA