Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
Dejavnost dru`be kot dejavnik pri izbiri
dav~ne oaze
Gregor Mikli~1, Maja Zaman2
1Volavlje 25, 1000 Ljubljana, gregor.miklic@asolsme.com 2Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploš~ad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija, maja.zaman@ef.uni-lj.si
Ekonomski uspeh dav~nih oaz le`i v njihovi politiki. Navsezadnje so to dr`ave/ozemlja, ki se trudijo gospodarsko uspeti tako, kot vse ostale dr`ave. Konkurenca med dr`avami je velika, z globalizacijo pa se je v zadnjem obdobju še okrepila. So dr`ave, ki konkurirajo z znanjem, s socialno varnostjo, poceni delovno silo, z ekonomijo obsega, geografskim polo`ajem itd. Dav~ne oaze so podro~ja, ki imajo (najpogosteje) svoje ureditve prilagojene tako, da so ~imbolj konkuren~ne na fiskalnem in pravnem podro~ju. Dav~nih oaz je veliko, prav tako pa dru`b, ki iš~ejo primerna podro~ja za svoje dejavnosti. Na~rtno ali nena~rtno so se posamezne dav~ne oaze razvile oziroma veljajo za bolj primerne za dolo~eno vrsto dejavnosti kot druge. Tako imajo nekatere dav~ne oaze zelo dobro razvito ban~ništvo, druge zavarovalništvo, nekatere pa so primernejše za ustanavljanje hol-dingov, za upravljanje s skladi ali za katero izmed drugih dejavnosti. Namen ~lanka je dokazati tezo, da se dav~ne oaze med seboj razlikujejo glede na funkcionalnost.
Klju~ne besede: dav~ne oaze, mednarodna podjetja, offshore ban~ništvo, offshore skladi, e-trgovina, offshore holdingi
dnevno opravljajo na milijone transakcij, s tem pa se ote-`uje ugotavljanje dobi~kov v dr`avah, kjer delujejo.
Prav v dejstvu, da organizacijske in kapitalske povezave omejujejo transparentnost poslovanja posamezne poslovne enote, s ~imer se ote`uje proces obdav~evanja, so mednarodna podjetja našla svoj vir konkuren~ne prednosti. Svojo celotno dav~no obveznost zni`ujejo tako, da za prenos proizvodov ali storitev med povezanimi podjetji, ki delujejo v razli~no ugodnih dav~nih okoljih, izberejo takšne prenosne cene1, s katerimi prikazujejo višje dobi~-ke v dav~ni oazi z nizko ali ni~no efektivno dav~no stopnjo, ter ni`je dobi~ke v dr`avi z visoko efektivno dav~no stopnjo.
2   Opredelitev in zgodovinski razvoj dav~nih oaz
Dav~ne oaze so podro~ja ali dr`ave, ki v svoji zakonodaji opredeljujejo nizko ali ni~no dav~no stopnjo in ostale
1 Prenosne cene so cene, ki se nanašajo na poslovne u~inke, to je proizvode in storitve, ki prehajajo med organizacijskimi enotami v podjetju ali med povezanimi podjetji. V mednarodnem podjetju so to cene, po katerih so ovrednoteni prenosi proizvodov in storitev, ki potekajo znotraj skupine podjetij, to je med obvladujo~im podjetjem in odvisnim podjetjem ali med dvema odvisnima podjetjema. Prenosne cene se nanašajo tudi na prenose surovin, polproizvodov in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev (na primer avtorskih pravic in licen~nin za uporabo blagovnih znamk) med povezanimi podjetji (Zaman, 2003: 131). V angleškem jeziku se za notranje ali prenosne cene dosledno uporablja izraz transfer prices (izjemoma se v kontekstu prenosov med povezanimi podjetji uporablja tudi izraz shadow prices – glej npr. Durst, 2002: 97). V prispevkih slovenskih avtorjev pa se uporabljajo izrazi notranje, prenosne ali transferne cene.
1   Uvod
Adam Smith je v svojem svetovno znanem, temeljnem delu s podro~ja ekonomije, Bogastvo narodov, `e leta 1776 zapisal, da previsoka obdav~itev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v ve~ji meri dele`ni sadov svojega dela (Mitchell, 2007: 4).
Naraš~ajo~ obseg gibanja blaga in storitev ~ez nacionalne meje ka`e na vedno ve~je povezovanje svetovnih ekonomij. Meddr`avne meje izgubljajo pomen, svet postaja globalen in izboljšujejo se transportne povezave. Izginjajo tudi ovire za ~ezmejne denarne transakcije, kar prispeva k porastu pomena mednarodnih financ. Za razvoj finan~nih aktivnosti so še posebej pomembne nove komunikacijske tehnologije, saj so ra~unalniki, internet in telekomunikacijski sateliti pomembno zni`ali stroške mednarodnih finan~nih transakcij. Zahvaljujo~ inovativ-nim tehnološkim rešitvam informacije po vsem svetu potujejo hitro in enostavno. Rezultat tega so hitro rasto~a mednarodna podjetja, ki predstavljajo velik dele` v svetovnem gospodarstvu. Poslovne enote teh podjetij po svetu
A 231
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
ugodnosti za tuja podjetja oziroma nerezidente (Valant in Urbi~, 2005: 5).
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj2 v svoji publikaciji Harmful Tax Competition dav~ne oaze opredeli s štirimi kriteriji (Harmful Tax Competition, 1998: 23):
1.    ni~na ali samo nominalna dav~na stopnja na relevantne prihodke (ta pogoj mora biti primarno izpolnjen, da se neko obmo~je obravnava kot dav~na oaza),
2.    pomanjkanje u~inkovite menjalne kontrole (dav~ne oaze imajo navadno zakone in administrativne ureditve urejene tako, da imajo dru`be oziroma posamezniki zagotovljeno zaupnost informacij in ostalo zaš~ito pred tretjimi osebami),
3.    pomanjkanje transparentnosti (pomanjkanje preglednosti poslovanja, pravnih in administrativnih dolo~b) in
4.    pomanjkanje osnovne dejavnosti v dav~ni oazi (odsotnost osnovne dejavnosti nakazuje, da skuša privabiti nove investitorje in/ali transakcije zaradi dav~nih ugodnosti, ki jih omogo~a).
Mednarodni denarni sklad3 pa opredeljuje dav~no oazo z naslednjimi tremi zna~ilnostmi (International Monetary Fund, 2007):
1.    jurisdikcija, ki ima relativno veliko število finan~nih institucij, primarno za poslovanje z nerezidenti,
2.    finan~ni sistem z obsegom kapitala, ki je nesorazmerno ve~ji od obsega, ki ga za financiranje potrebuje doma~e gospodarstvo in
3.    središ~e, ki ponuja storitve za ni~no ali zelo nizko stopnjo davka, enostavno finan~no regulacijo ter ban~no tajnost lastnika ra~unov.
V svetovni in doma~i literaturi se poleg izraza dav~na oaza pogosto uporabljajo tudi izrazi »offshore«4, dav~ni paradi`, dav~ni raj in proste cone.
Dav~ne oaze obstajajo tako dolgo kot obdav~evanje. Zgodovina sicer navaja, da za~etki dav~nih oaz segajo v anti~no Gr~ijo, ko so trgovci hranili blago na otokih blizu Aten, v `elji, da se izognejo 2-odstotnemu uvoznemu davku. V 15. stoletju je Flandrija, ki je bila takrat mednarodno trgovsko središ~e, imela le malo ali ni~ omejitev pri izmenjavi blaga. Od 16. do 18. stoletja je bila znana dav~na oaza Nizozemska, njena pristaniš~a so zato postala najve~ja na svetu.
Prvi primer novodobne dav~ne oaze je Švica. Mnogo pred drugo svetovno vojno se je ta dr`ava razvila v raj za kapital. Anonimni ban~ni ra~uni so omogo~ali, da je v ~asu nemirov kapital pobegnil iz Rusije, Nem~ije, Ju`ne Amerike, Španije in z Balkana. Z drugo svetovno vojno pa se je dotok kapitala v Švico še pove~al, saj so davki dru-
god po svetu naraš~ali, da bi zadovoljili socialne potrebe in potrebe po obnovi. Švica je bila pri tem izjema, saj davki niso naraš~ali kot drugod, ker je bila dr`ava neodvisna in ni bila neposredno vpletena v vojne (Tun, 1999: 4).
Resni~en razmah dav~nih oaz je bil v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko so dav~ne oaze postale resna gro`nja prvorazrednim dr`avam, katerih dav~ne stopnje so nenehno rasle. Te dr`ave, ki so v dav~nih oazah videle nevarne tekmece, so v 80-ih letih pri~ele pritiskati na dav~-ne oaze in si prizadevati za njihovo ukinitev. Mnoge so v tem obdobju popustile zunanjim zahtevam, nekaj pa jih je obdr`alo svoje ureditve in se niso pustile ustrahovati (Barber, 2006: 15). Z razvojem sodobne telekomunikacijske tehnologije v zadnjih dveh desetletjih so se dav~ne oaze še intenzivneje razvijale in nove dejavnosti so se selile v dav~ne oaze.
Velik zasuk na podro~ju dav~nih oaz je sledil po 11. septembru 2001 in teroristi~nih napadih na Zdru`ene dr`ave Amerike. Šest tednov po napadih je ameriška vlada izdala ameriški patriotski akt, katerega pomemben del je povezan z ban~ništvom v dav~nih oazah in prepre~eva-njem pranja denarja.
3   Dav~ne oaze danes in njihova prihodnost
Dejstvo je, da dav~ne oaze privabljajo tuje investicije v mnogo ve~jem obsegu kot ostale primerljive dr`ave ali obmo~ja, ki nimajo zna~ilnosti dav~nih oaz. Kritiki dav~-nih oaz trdijo, da dav~ne oaze lahko do neke mere spodkopavajo dav~no politiko dr`av z visoko dav~no stopnjo. Ta trditev ne dr`i popolnoma, saj dav~ne oaze spodbujajo novo investiranje, med dodatnimi investicijami pa je mnogo takšnih, ki se vra~ajo v dr`ave z višjo dav~no stopnjo, kar pomeni, da dav~ne oaze stimulirajo tudi ekonomske aktivnosti izven samih dav~nih oaz. Zato je v ve~ini dr`av z višjo dav~no stopnjo te`ko ovrednotiti vse posledice, oziroma izdelati kon~ne ekonomske bilance prednosti in slabosti dav~nih oaz. Iz tega razloga je malo verjetno, da bi kljub velikemu nasprotovanju prišlo do kolektivnega boja za ukinitev dav~nih oaz.
Da so dav~ne oaze ekonomsko uspešne, pri~a primerjava svetovne rasti bruto doma~ega proizvoda (BDP) z rastjo BDP v dav~nih oazah med letoma 1982 in 1999: svetovna rast je znašala 1, 4 % letno, rast v dav~nih oazah pa 3,3 % letno (Hines, 2004: 1). Zanimivo je tudi dejstvo, da je med petnajstimi najbogatejšimi dr`avami na svetu kar enajst dav~nih oaz (Mitchell, 2007: 5), letno pa naj bi se v dav~nih oazah ustanovilo pribli`no 150.000 novih podjetij (Mesar, 2004: 5). Natan~ne podatke o dav~nih oazah je zaradi tajnosti podatkov in anonimnosti lastništva zelo te`-
2 Organization for Economic Cooperation and Development (OECD)
3 International Monetary Fund (IMF)
4 Offshore v dobesednem prevodu pomeni eksteritorialni del ali druga~e povedano »izven obale«, kar je bila tudi zna~ilnost nekaterih dav~nih oaz, še posebno v preteklosti. Še danes obstaja veliko dav~nih oaz, ki ustrezajo tej terminologiji, kot so npr. naslednje oto`ne dav~ne oaze: Kajmanski otoki, Bahamski otoki, Ciper, Vanuatu, Deviški otoki in druge. Vendar pa izraz offshore danes vsebinsko ni ve~ ustrezen, saj obstaja veliko število dav~nih oaz, ki nimajo teh zna~ilnosti (npr. Švica, Luksemburg, Gibraltar itd).
A 232
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
ko oziroma nemogo~e pridobiti, po nekaterih ocenah pa naj bi ve~ kot 50 % vseh svetovnih transakcij `e potekalo prek dav~nih oaz (Valant, 2005: 21).
Na dav~nem podro~ju je izredno zanimiv primer skandinavskih dr`av, ki imajo visoko dav~no stopnjo, kljub temu pa relativno malo fizi~nih in pravnih oseb, ki se poslu`ujejo dav~nih oaz. Odgovor na vprašanje, zakaj za te dr`ave ne dr`i teza, da se podjetja selijo v dav~ne oaze zaradi izogibanja pla~ila davkov, je treba najverjetneje iskati v dejstvu, da davkopla~evalci dr`avi sicer veliko dajo, vendar pa jim dr`ava tudi veliko (po)vrne. Skandinavske dr`ave so namre~ znane po svoji socialni varnosti in u~inkovitosti dr`avnega aparata, predvsem pa po poštenosti in nepohlepnosti.
^eprav je geografskih razdelitev dav~nih oaz veliko, se dav~ne oaze geografsko najpogosteje delijo na naslednja obmo~ja (Global Money Consultants, 2007): n     Afrika in Indijski ocean: Mauritius, Liberija, Sejšeli; n     Karibsko oto~je5: Bahami, Angvila, Bermudi, Deviški otoki, Kajmanski otoki, Dominika, Nizozemski Anti-li, Saint Kitts in Nevis, Saint Vincent in Grenadines, Oto~ji Turks in Caicos; n     Centralna in Ju`na Amerika: Kostarika, Belize, Panama; n     Evropa: Švica, Ciper, Gibraltar, Guernsey, Jersey, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Otok Man, Albanija, ^rna gora, Ukrajina, Srbija, Makedonija, Romunija, Bolgarija; n     Bli`nji vzhod: Zdru`eni arabski emirati; n     JV Azija in pacifiško oto~je: Vanuatu, Cookovo oto~-je, Hong Kong, Marshallovi otoki, Niue, Zahodna Samoa.
Meniva, da bodo dav~ne oaze tudi v prihodnosti imele pomembno vlogo v svetovni dav~ni politiki. Najverjetneje bo na strani tradicionalnih dav~nih sistemov na eni strani prišlo do uvajanja posebnih dav~nih ugodnosti, na drugi strani pa do omejevanja transakcij s podjetji, ki poslujejo v dav~nih oazah. V Sloveniji smo `e pri~a slednjemu, saj je slovenska vlada z novo dav~no zakonodajo, ki je bila sprejeta jeseni 2006, spremenila obdav~itev povezanih oseb in s tem povezanih transfernih cen. Novi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) tako dodatno prepre-~uje neobdav~eno odlivanje dobi~kov oziroma dohodkov v tujino (Kuhar, 2007: 276).
Prihodnost dav~nih oaz je odvisna tudi od delovanja mednarodnih institucij. Leta 1998 je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v svoji publikaciji »Škodljiva dav~na konkurenca, porajajo~ globalni problem6«, vzpostavila neke vrste mednarodni standard, ki naj bi bil osnova za boj proti škodljivim dav~nim praksam. Leta 2000 je ista organizacija izdala seznam dav~nih oaz, tako imenovano »~rno listo«, ki ustrezajo kriterijem iz te publikacije in od tedaj naprej teko~e nadgrajujejo seznam7.
4   Dejavnost dru`be kot dejavnik pri izbiri dav~ne oaze
Med dav~nimi oazami je veliko podobnosti, kljub temu pa so nekatere bolj primerne za dolo~ene dejavnosti od drugih. Govorimo o funkcionalni razdelitvi dav~nih oaz, pri ~emer je pomembno, kako dav~na oaza ureja in upravlja razli~ne poslovne sektorje in pravne subjekte. Tako so nekatera obmo~ja bolj zanimiva in primerna za ban~ništvo, druga za upravljanje skladov, za razvoj e-trgo-
Slika 1: Zemljevid dav~nih oaz. Vir: Global Money Consultants, 2007.
5 Za potrebe ameriških dru`b in ameriških lastnikov kapitala so se razvile dav~ne oaze na Karibskem oto~ju, za potrebe kapitala iz celinske Evrope so se razvile nekatere dav~ne oaze na evropski celini, za potrebe japonskih vlagateljev in dru`b pa so pomembne predvsem dav~ne oaze v jugovzhodni Aziji in na pacifiškem oto~ju.
6 Harmful tax competition, An Emerging Global Issue (1998).
7 Ena pomembnejših prednosti dav~nih oaz je zaupnost informacij, kar pa se je v veliki meri spremenilo po teroristi~nih napadih na Zdru`ene dr`ave Amerike leta 2001. Od tedaj so dav~ne oaze pod ve~jim pritiskom glede razkrivanja informacij in so prisiljene sodelovati z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (Crnomarkovi~, 2002: 19).
A 233
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
vine, registracijo plovil, registracijo holdingov, dejavnost zavarovalništva, igralništva ali pa za zaš~ito intelektualne lastnine.
Za~etki poslovanja v dav~ni oazi so podobni za~et-kom v kateri koli drugi dr`avi, le da gre pri tem poslovanju pogosto za primere, kjer fizi~na prisotnost ni na~rtova-na, zato je zelo pomemben na~in oziroma mo`nost poslovanja na velike razdalje. Potrebno je poudariti, da dav~ne oaze niso ve~ne in da je med dav~nimi oazami mnogo takšnih, ki garantirajo nadaljevanje trenutne dav~ne ureditve vsaj še za dolo~eno število let. Pred tridesetimi leti je bila izbira primerne dav~ne oaze mnogo preprostejša, kot je danes, ko je v svetu `e prek 50 dav~nih oaz (Low-tax, 2007). Poleg same lokacije in infrastrukturne ureditve posamezne dav~ne oaze je potrebno posebno pozornost nameniti vprašanju, kakšno prednost ponuja glede na dejavnost, ki jo podjetje opravlja. Z ekonomskega vidika je potrebno pretehtati med koristmi in stroški, ki so povezani s selitvijo v dav~no oazo. Dodatna previdnost pri izbiri pa je potrebna pri objektivnosti informacij, saj se posamezne dav~ne oaze trudijo, da bi pritegnile ~im ve~je število potencialnih ustanoviteljev in investitorjev, zato uporabljajo marketinške trike, ki ponavadi olepšajo sliko dejanskega stanja.
Da se izognemo vsem pastem in nevarnostim, mora biti proces izbire primerne dav~ne oaze skrbno na~rtovan. Proces izbire lahko razdelimo na dve stopnji: n     prou~itev razli~nih vidikov poslovnega okolja dav~-nih oaz ter n     analiza dav~nih oaz glede na dejavnost dru`be;
4.1 Prou~itev razli~nih vidikov poslovnega okolja dav~nih oaz
Pri izbiri dav~ne oaze je pomembno prou~iti nekatere zna-~ilnosti poslovnega okolja razli~nih dav~nih oaz. Podro~ja, ki jim je potrebno nameniti najve~ pozornosti so: politi~na in ekonomska stabilnost, zakonodaja, stroški ustanovitve in delovanja dru`be, prilagodljiva korporativna ureditev, infrastruktura, komunikacije, jezik in razvitost ban~nega sistema (Šešok, 2002: 9-11).
Politi~na in ekonomska stabilnost: dav~na oaza mora biti varna, zagotovljena mora biti zaupnost in dru`bena stabilnost. Trdimo lahko, da je to najpomembnejši kriterij, kajti ~e v dr`avi dav~ne oaze izbruhne vojna ali pride do gospodarskega zloma, podjetje utrpi najve~jo škodo.
Zakonodaja: posebno pozornost je potrebno nameniti razli~nim pravnim sistemom. Veliko dav~nih oaz uporablja anglosaški pravni sistem, ki se bistveno razlikuje od kontinentalnega. Bistveno pa je, da je zakonodaja u~inko-vita, fleksibilna, moderna in enostavna.
Stroški ustanovitve in delovanja dru`be: kljub ugodnejšim dav~nim stopnjam so lahko ostali stroški, kot so npr. stroški registracije, administracije, letnih provizij in ostalih storitev, visoki.
Prilagodljiva korporativna ureditev: preveriti je potrebno najpomembnejše elemente korporativne uredi-
tve, kot so minimalni ustanovitveni kapital, število direktorjev, odgovornost itd.
Infrastruktura: dav~ne oaze so privla~ne tudi zaradi enostavnih ureditev in postopkov. Zato je pomembno, da je vsa infrastruktura, ki je neposredno ali posredno povezana z dejavnostjo, dobro razvita in servisirana. Med najbolj osnovne spadajo pravne in svetovalne slu`be, ra~unovodske in revizijske storitve, promet, zdravstvo in sodstvo.
Komunikacije: ~eprav je vedno ve~ dav~nih oaz, ki se ne nahajajo ve~ v eksoti~nih krajih, pa je takih še vedno precej, zato so pomembne tudi letalske in druge transportne povezave. Podjetja, ki se selijo v dav~ne oaze, pri~a-kujejo dobre povezave s svetom, predvsem z najve~jimi poslovnimi središ~i.
Jezik: pri izbiri dav~ne oaze imajo ve~inoma prednost angleško govore~a obmo~ja oziroma obmo~ja, kjer je jezik doma~ega prebivalstva (ali široko razširjen jezik) eden od svetovnih jezikov.
Ban~ništvo: banke morajo nuditi celovite storitve oziroma moderno ban~ništvo. Za veliko dav~nih oaz je znano, da imajo banke precej liberalna oziroma prilagodljiva pravila poslovanja, po drugi strani pa je pomembna tudi visoka zaupnost informacij.
4.2 Analiza dav~nih oaz glede na dejavnost dru`be
Po prou~itvi zna~ilnosti poslovnega okolja je potrebno ovrednotiti dav~ne oaze z vidika funkcionalnosti, kar pomeni, da je potrebno preveriti, ali bo podjetje `eleno dejavnost lahko uspešno izvajalo v izbrani dav~ni oazi.
V nadaljevanju je opisanih pet dejavnosti, ki se najpogosteje selijo v dav~ne oaze. Ob tem so pri vsaki izmed njih najprej na kratko opisane zna~ilnosti posamezne dejavnosti, nato pa sta izmed mo`nosti, ki se ponujajo, podrobneje predstavljeni po dve dav~ni oazi, ki se uvrš~a-ta v skupino dav~nih oaz, ki najbolje servisirajo posamezno izbrano dejavnost. V ta namen sva izbrala naslednje dejavnosti in primere dav~nih oaz: n     ban~ništvo s primeroma dav~nih oaz Kajmanski otoki
in Švica, n     upravljanje skladov s primeroma dav~nih oaz Hong
Kong in Irska, n     e-trgovina s primeroma dav~nih oaz Gibraltar in
Dubaj, n     registracija plovil s primeroma dav~nih oaz Panama
in Liberija ter n     holdingi s primeroma dav~nih oaz Britanski Deviški
otoki in Luksemburg.
4.2.1. Ban~ništvo
Danes imajo skoraj vse dav~ne oaze dobro razvito ban~-ništvo, saj je ban~ništvo temelj finan~nega sektorja. Nekatere dav~ne oaze razlikujejo med doma~imi in offshore bankami, s tem da so slednje najpogosteje neobdav~ene, pla~ujejo pa stroške licen~nine. Splošna zna~ilnost ban~-
A 234
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
ništva v dav~nih oazah je tajnost, ki je pogosto dolo~ena kar v zakonih in statutih. Potrebno je poudariti, da ima v zadnjem ~asu vedno ve~ dav~nih oaz mednarodne sporazume o razkrivanju podatkov v primeru posebnih okoliš~in (terorizem), kar pomeni, da obstaja vedno manj mo`nosti za nelegalno poslovanje.
Najve~ji razmah je offshore ban~ništvo do`ivelo med letoma 1960 in 1970, ko so industrijske dr`ave krepile reguliranost finan~nega sektorja. V za~etku 60-ih let se je število offshore bank pove~alo za štirikrat, od tega ~etrti-na v karibskem obmo~ju in petina v evro obmo~ju. Bilan~-na vsota offshore bank je v tem ~asu zrasla za sedemkrat. Ta silen razmah ban~ništva v dav~nih oazah je v 60-ih in 70-ih letih povzro~il še ve~ zahtev po razkrivanju finan~-nih podatkov, visoko stopnjo obdav~itev v nekaterih dr`avah OECD, kontrolo pretoka kapitala, restriktivno politiko novih finan~nih produktov, zviševanje obrestnih mer in obvezne depozitne rezerve. V ~asu restriktivne politike mednarodnih finan~nih institucij so se mednarodne finance s pomo~jo dav~nih oaz mo~no razširile. V Aziji se je offshore ban~ništvo razvilo po letu 1968, pionirska dr`ava na tem obmo~ju je bil Singapur. V Evropi je predvsem Luksemburg s svojo liberalnejšo politiko do davkov in strogo politiko na podro~ju razkrivanja podatkov pov-zro~il privla~no obmo~je za tuje investitorje. Na Bli`njem vzhodu je bila v sredini 70-ih let najpomembnejša dav~na oaza Bahrajn. Ta trend se je nekoliko umiril šele v za~etku 90-ih let, vendar je offshore ban~ništvo še vedno vzporedna alternativa visoko reguliranim finan~nim trgom (Luca in Musalem, 1999: 16).
Ban~ništvo je dejavnost, ki je dobro razvita v skoraj vseh dav~nih oazah. V nadaljevanju sta predstavljeni dve: Kajmanski otoki in Švica, ki sta privla~na centra za offshore ban~ništvo, razlika med njima pa je kljub temu precejšnja.
Kajmansko oto~je
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 225): n     pravni sistem: anglosaški pravni sistem, n     uradni jezik: angleški,
n     na offshore podro~ju zelo dobro razvito ban~ništvo, registracija plovil, investicijski skladi in zavarovalništvo, n     davkov in nadzora blagovne menjave ni, prav tako ne nadzora tujega lastništva.
Kajmansko oto~je z vsega 50.000 prebivalci je skupek treh otokov med Kubo in srednjeameriškim celinskim mostom, kar jo uvrš~a med karibske dav~ne oaze. Prvi za~etki offshore dejavnosti segajo v leto 1785, ko je angleški kralj oto~ju podelil poseben status, s ~imer je prebivalce razbremenil slu`enja vojaškega roka in pla~evanja davkov. Vendar se je offshore dejavnost razvila šele po letu 1954, ko so na otoku zgradili letališ~e (Bornscheuer, 1999: 235). Offshore dejavnost je imela koristi predvsem od osamosvojitvenih te`enj na Bahamskem oto~ju v za~etku 70-ih let, zaradi ~esar so številne banke preselile svoje sede`e na
Kajmanske otoke, ki so bili v tistem ~asu politi~no precej bolj stabilni. Mo~an pozitiven vpliv je imel tudi prenos kapitala iz Hong Konga ob prehodu le-tega pod Kitajsko. V preteklosti je bilo Kajmansko oto~je vklju~eno na ~rno listo OECD, kasneje pa je bilo s te liste umaknjeno, saj se veljavna zakonodaja zelo dosledno izvaja, dr`ava pa ima tudi visoko kompetenten pravosodni dr`avni sistem, zaradi ~esar je v dr`avi zelo malo korupcije in kriminala. Zakoni so enostavni in lahko razumljivi, dr`ava pa uspešno varuje in krepi temeljne vrednote svobodne dru`be.
Kajmanski otoki slovijo kot najve~ja dav~na oaza na podro~ju ban~ništva s kar 350 bankami (Lowtax, 2007). Na tem obmo~ju so prisotne skoraj vse pomembnejše svetovne banke, vendar gre pogosto zgolj za formalno prisotnost, saj je veliko število bank prisotnih zgolj s poštnim nabiralnikom. Vse banke na Kajmanskih otokih nadzira Kajmanska monetarna oblast8, na otoku pa deluje tudi prek 40.000 tujih podjetij, ki so lahko potencialne stranke.
Švica
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 159): n     pravni sistem: kontinentalno pravo, n     uradni jeziki: nemški, francoski, italijanski, retoroman-ski in angleški, n     na offshore podro~ju je dale~ najbolje razvito ban~niš-tvo, razviti pa so tudi investicijski skladi in zavarovalniški produkti, n     izredno kompleksna dvostopenjska (federativna in kantonska) dav~na struktura – dav~na stopnja v povezavi s prvo je pribli`no 10-odstotna, v povezavi z drugo pa pribli`no 15 do 32-odstotna. Ob tem pa so za posebne oblike podjetij mo`ne mnogo ni`je obdav-~itve; n     kontrole blagovne menjave ni.
Ta alpska dr`ava je ena izmed politi~no in ekonomsko najbolj stabilnih dr`av na svetu. @e stoletja je znana kot dr`ava, ki ima izredno dobro razvito ban~ništvo. Ne sodi v kategorijo novodobnih dav~nih oaz, vendar je vseeno pogosto zelo primerna izbira za ban~ništvo. Švica ni dr`a-va, ki bi imela ni~ne dav~ne stopnje, niti ne pomanjkljivih in prilagodljivih zakonov. Za dolo~ene dejavnosti ima sicer nizke davke, hkrati pa je tudi birokratska, po~asna in draga. Švica še vedno velja za najve~ji svetovni center zasebnega ban~ništva, in ve~ kot tretjina svetovnega denarja je nalo`enega v švicarskih bankah (Barber, 2006: 50). Švica je ostala nevtralna tudi med obema svetovnima vojnama in zato predstavlja dolgoro~no varnost, ban~na tajnost pa je zapisana v zakonih in se strogo izvaja, kljub številnim mednarodnim pritiskom. Švica ima razmeroma dobre odnose z Evropsko Unijo, je pomembna ~lanica OECD in ima sporazume o izogibanju dvojnega obdav~e-nja z ve~ kot 50 razli~nimi dr`avami. Pomembno je dejstvo, da Švica ni ~lanica EU in ji zato ni potrebno spoštovati zakonov, ki prepovedujejo dav~ne oaze (Lowtax, 2007).
Cayman Islands Monetary Authority (CIMA)
A 235
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
4.2.2. Dejavnost upravljanja skladov
Podobno kot banke, so tudi dru`be za upravljanje skladov9 prišle do ugotovitve, da bi lahko s pomo~jo dav~-nih oaz zni`ale stroške in tako naredile sklade donosnejše in privla~nejše. V zadnjem obdobju smo pri~a trendu, ko veliko dru`b seli upravljanje svojih skladov v dav~ne oaze, kamor selijo tudi svoje oddelke za transakcije, podporno tehnologijo in ostalo operativo. Raziskava dru`be Deloit-te (2005: 4) ka`e, da se je samo med letoma 2003 in 2004 kar 46 % finan~nih inštitucij za upravljanje skladov preselilo v dav~ne oaze. Mednarodni finan~ni centri v dav~nih oazah ponujajo ugodno okolje za dru`be, ki se ukvarjajo z investicijami. Mo`ne so mnoge oblike investicijskih vlaganj, glavna prednost pa je seveda ni~na oziroma ni`ja stopnja obdav~itve. Najbolj razširjene dav~ne oaze, ki so primerne za tovrstne storitve, so: Hong Kong, Karibsko oto~je (Bahami, Britanski Deviški otoki in Kajmanski otoki), Bermudi, Kanalski otoki, Otok Man, Irska in Luksemburg (Molloy, 2007: 1; Deloitte, 2005: 4).
Ker offshore skladi ponujajo visoke donose in pogosto visoka tveganja, mnoge dr`ave prepovedujejo investicije v takšne sklade za svoje dr`avljane, prav tako pa tudi oglaševanje takih skladov. Pogosto rezidenti dr`av z visoko dav~no stopnjo, ki `elijo vlagati v takšne sklade, z vlaganjem ne pridobijo veliko, saj njihove dr`ave od dobi~-kov pobirajo davke. Zato se offshore skladi poslu`ujejo raznih na~inov, s katerimi prelo`ijo obdav~itev na ~as, ko se dividende razdelijo ali ko se enote skladov prodajo.
Hong Kong
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 183): n     pravni sistem: anglosaški pravni sistem, n     uradna jezika: kitajski in angleški, n     offshore dejavnosti: investicijski skladi, ban~ništvo, registracija plovil, holdingi, zavarovalništvo in trgovina, n     imajo davke, vendar ne na prihodke, ustvarjene v tujini, n     kontrole blagovne menjave ni.
Hong Kong je bivša britanska kolonija, ki le`i na jugovzhodu Kitajske. Od leta 1997 ponovno pripada Kitajski, prej pa je podro~je 150 let sodilo pod Veliko Britanijo. Kljub temu, da pripada Kitajski, se je v Hong Kongu obdr-`al kapitalisti~ni sistem in ima ve~ino poslovnih in pravnih ureditev skladnih z zahodnimi standardi. Glavna razloga ekonomskega uspeha Hong Konga sta kombinacija nediskriminacijske politike nizkih davkov, kjer so obdav-~eni samo prihodki, ustvarjeni na tem ozemlju, in njegova geografska lega, ki predstavlja vrata na veliki kitajski trg. Vlada je v Hong Kongu ustvarila ugodno poslovno okolje in poskrbela za odprtost in enostavnost poslovanja, zato danes Hong Kong slovi kot vodilni svetovni center, ki privablja najve~ tujih podjetij. Izmed 500 najve~jih svetovnih
dru`b po reviji Forbes, je v Hong Kongu prisotnih ve~ kot 200 (Lowtax, 2007), ta trend pa še naraš~a, saj število tujih podjetij raste z nekaj odstotno letno stopnjo. Na tem podro~ju je prisotnih tudi veliko mednarodnih bank, med njimi kar 80 izmed 100 najve~jih (Lowtax, 2007). Dr`ava je zavezana na~elu svobode in na~elu proste trgovine brez intervencij.
Hong Kong igra pomembno vlogo pri razvoju in upravljanju skladov vse ve~je ekonomske velesile Kitajske. Kitajski trg skladov je še razmeroma majhen, trg pa `e ka`e pove~ane zahteve po tovrstnih finan~nih storitvah. Zato bodo hongkonški upravljalci skladov imeli mo`nost sodelovati pri razvoju kitajskega trga skladov.
Irska
Tehni~ni podatki (Lowtax, 2007): n     pravni sistem: anglosaški pravni sistem, n     uradni jezik: angleški, n     na offshore podro~ju so dobro razviti investicijski
skladi, licenciranje franšiz in patentov, ban~ništvo in
zavarovalništvo, n     dav~na stopnja za offshore dejavnosti je 12,5 %, n     kontrole blagovne menjave ni.
Irska velja za eno izmed izjem na podro~ju dav~nih oaz, saj je ena redkih ~lanic Evropske Unije, ki je hkrati tudi dav~na oaza. Pred nekaj leti je postala dr`ava z najvišjo gospodarsko rastjo v EU. Irski vladi je s številnimi ukrepi uspelo privabiti tuje investicije in promovirati Irsko kot dav~no oazo. Dejstvo je tudi, da je poleg Velike Britanije Irska edina evropska dr`ava, v kateri je uraden angleški jezik, kar je dodaten dejavnik, da je zelo privla~-na za ameriška podjetja, ki Irsko jemljejo kot prilo`nost za osvajanje evropskega trga.
Glavna zna~ilnost offshore sektorja na Irskem je 12,5-odstotna dav~na stopnja za dolo~ene dejavnosti, ki skupaj z investicijami v visoko tehnologijo pritegne veliko tujih investicij, še posebej ameriških. To dokazuje tudi podatek, da je v vzajemnih skladih kar 45 % vseh investicij iz Zdru-`enih dr`av Amerike, v primerjavi s Luksemburgom, kjer je ameriških investicij 20,1 % (Bertoncelj, 2005: 38).
O uspehu Irske v zadnjih desetih letih pri~a podatek, da je leta 2004 sektor skladov zrasel za 30 % glede na predhodno leto. V tej dr`avi trenutno deluje skoraj 300 razli~-nih dru`b, ki se ukvarjajo z upravljanjem skladov, skupno pa ponujajo prek 4.200 razli~nih skladov (Lowtax, 2007).
4.2.3. E-trgovina
Internet je omogo~il veliko novih prilo`nosti za rast svetovne ekonomije. Ena izmed dejavnosti, ki se je z njegovim razvojem mo~no razmahnila je trgovina prek interneta oziroma e-trgovina. Le-ta je pravi razmah do`ivela v poznih 90-ih letih, ko se je vrednost trgovanja podvojila
9 Sklad je institucija, ki zdru`uje denarna sredstva številnih vlagateljev. Ta denarna sredstva upravljalci sklada vlagajo v razli~ne nalo`be, skladno z namenom in politiko investiranja. Zaradi velikega števila investitorjev predstavlja tak na~in vlaganja manjše tveganje, kot bi ga predstavljalo neposredno vlaganje v delnice podjetij, ker so vlo`ki razpršeni v razli~ne nalo`be.
A 236
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
vsakih sto dni. Po zaslugi svojih fleksibilnih ureditev so to rast s pridom izkoriš~ale predvsem dav~ne oaze, v katerih je e-trgovinska dejavnost najhitreje rasla.
Da bi dav~na oaza lahko zadovoljila pri~akovanja po kvalitetnem razvoju trgovinske dejavnosti, mora imeti dobre transportne povezave, razpolo`ljivo in primerno delovno silo, geografski polo`aj v bli`ini trgov, enostavno vzpostavitev za~etnih delovnih dovoljenj in preprost sistem ustanavljanja offshore podjetij, u~inkovit ban~-no-komercialni sektor, moderno telekomunikacijsko in e-trgovinsko infrastrukturo ter mo`nost prostih carinskih con (Lowtax, 2007). Ve~ino teh kriterijev izpolnjujejo naslednje dav~ne oaze: Bahami, Barbados, Bermudi, Britanski Deviški otoki, Kajmanski otoki, Kostarika, Ciper, Gibraltar, Guernsey, Otok Man, Jersey, Luksemburg, Malta, Mauricius in Panama (Lowtax, 2007). Pri odlo~itvi, katero od teh dav~nih oaz izbrati, se podjetja soo~ijo z dejstvom, da je kon~na odlo~itev odvisna od vrste storitve ali blaga. Na podro~ju e-trgovine lahko najve~je prihranke pri stroških in davkih ustvarijo podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo elektronskih dobrin, kot so npr. e-zalo`ništvo, on-line rezervacije, telekomunikacijske storitve, prevajanje, izobra`evanje, pravno svetovanje, tehni~na pomo~ pri programski opremi in raziskave.
V nadaljevanju predstavljava dve dav~ni oazi, primerni za e-trgovinsko dejavnost in sicer Gibraltar, ki je zaradi svoje geografske lege `e stoletja znan po trgovski dejavnosti, in Dubaj, ki je bil kot del arabskega sveta `e od nekdaj vklju~en v trgovino. Tako v Gibraltarju kot Dubaju `elijo oblasti v zadnjem ~asu na~rtno pove~ati e-trgovinsko dejavnost.
Gibraltar
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 180):
n     pravni sistem: anglosaški pravni sistem,
n     uradni jezik: angleški,
n na offshore podro~ju je dale~ najbolje razvito ban~niš-tvo, zavarovalništvo, investicijski skladi, registracija plovil in e-trgovina,
n nekatere pravne oblike podjetij (t. i. izvzete dru`be) dobijo garancijo, da 25 let ne bodo pla~evale nikakršnega davka,
n     kontrole blagovne menjave ni.
Ko je Gibraltar postal kolonija Velike Britanije, so se zaostrili odnosi s Španijo, prišlo je do izolacije in gospodarske krize. Vodstvo kolonije je poskušalo krizo ubla`iti z ureditvami, ki so podjetjem omogo~ale velikodušne dav~-ne ugodnosti. Gibraltar se je uveljavil kot privla~na dav~-na oaza za podjetja iz Azije, saj je slu`il kot most za dostop do Evrope. Uradni jezik je angleški, vendar pa je razširjen tudi španski jezik. Gibraltar ima razmeroma visoke davke, vendar omogo~a tudi zelo nizke davke tako za pravne kot
tudi za fizi~ne osebe. Ima dobro razvit poslovni sektor, v katerega sodijo: ban~ništvo, zavarovalništvo, investicijski skladi, plovba, holdingi in trgovina (Lowtax, 2007).
Bistvo offshore podro~ja je zakonodaja, ki posebnim vrstam dru`b (t. i. izvzete dru`be10) omogo~a posebno ugodnost, in sicer 25-letno oprostitev davka od dohodka. Ta dolo~ba pa ima dve omejitvi in sicer mora biti promet podjetja v celoti ustvarjen izven ozemlja Gibraltarja, poleg tega pa se mora dobi~ek razdeliti med osebe, ki nimajo stalnega prebivališ~a v Gibraltarju (Lowtax, 2007).
Dejstvo, da je razvitost e-trgovinske dejavnosti mo~-no odvisna od razvitosti telekomunikacijskega sektorja, je zelo pomembna prednost Gibraltarja, v katerem so oblasti leta 2004 uvedle popolno liberalizacijo telekomunikacijskega sektorja. Gibraltar ima ambiciozne cilje postati vodilni ponudnik globalne e-trgovine. Vlada je v ta namen ustanovila poseben svetovalni organ za svetovanje v e-poslovanju. V svetovanje so vklju~eni vladni uradniki, oddelek za svetovanje na podro~ju informacijske tehnologije, ministrstvo za trgovino in ministrstvo za telekomunikacije (Government of Gibraltar, 2007).
Dubaj
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 178): n     pravni sistem: zvezni sodni sistem, n     uradni jezik: arabski, v poslovnem svetu pa je v uporabi angleški jezik, n     na offshore podro~ju sta najbolje razviti e-trgovina in
ban~ništvo, n     posebne prostocarinske cone brez davkov, n     kontrole blagovne menjave ni.
Dubaj se geografsko nahaja med Afriko in Srednjim vzhodom, hkrati pa predstavlja most med Evropo in Daljnim vzhodom, kar ga uvrš~a med strateško izredno pomembna geografska obmo~ja. Je del Zdru`enih arabskih emiratov in naj bi po zadnjih podatkih imel ve~ kot milijon prebivalcev, od tega pribli`no 50 % prebivalcev arabskega porekla in 50 % tujcev. Trenutno v Dubaju gradijo najve~je letališ~e na svetu, `e sedaj pa je dubajsko pristaniš~e najpomembnejše na Bli`njem vzhodu in sodi med najve~je na svetu.
Dubaj sodi med hitro razvijajo~e se dav~ne oaze, dubajska vlada pa zavestno stimulira e-trgovino in je v ta namen leta 2000 za~ela z izgradnjo dubajskega internetne-ga mesta11, ki je prosta trgovinska cona za e-trgovino in visoko tehnologijo.
4.2.4. Registracija plovil
Za registracijo plovil v dav~nih oazah se uporablja tudi izraz »zastave ugodnosti«. Gre za znan pojav v pomorstvu, ko se neko plovilo registrira v tuji dr`avi z namenom zni-
10 Izvzeta dru`ba (angl.: exempt company) je dru`ba, katere celotno delovanje mora biti vezano na poslovanje izven dolo~ene jurisdik-cije. Takim dru`bam vlade v nekaterih dav~nih oazah dajejo garancijo, da ne bodo obdav~ene za dolo~eno ~asovno obdobje, npr. 20, 30, 40 ali ve~ let (Barber, 2006: 68).
11 Dubai Internet City (DIC)
A 237
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
`anja stroškov ali izognitvi dr`avni regulativi. Registracija plovil v ugodnejših re`imih se je za~ela `e v 20-ih letih prejšnjega stoletja, ko so Ameri~ani, da bi se izognili prohi-biciji na alkohol, registrirali plovila v Panami. Registracija plovil se je razcvetela v 50-ih letih, po korejski vojni, ko je bila naftna industrija na Bli`njem vzhodu v razmahu. Dru`be, delujo~e na podro~ju naftne industrije so registrirale svoje tankerje v Panami, kasneje v Liberiji in nato tudi v Hondurasu. Ameri~anom so sledili lastniki grških plovil, ki so prav tako spoznali vse prednosti registracije plovil v dr`avah z ugodnejšimi re`imi. Leta 1948 je le 4 % vseh plovil plulo pod t. i. zastavo ugodnosti (angl.: flags of convenience), leta 1990 pa je dele` narasel na 34 %. Po nekaterih ocenah (Picciotto, 1999: 13) naj bi bilo na prelomu tiso~letja teh plovil `e 50 %. Pomemben je tudi podatek, da se kar 80 % vsega prometa blaga odvija po morju, skoraj dve tretjini tega prometa pa opravijo plovila, ki plujejo pod eno od zastav ugodnosti.
Ve~ina lastnikov plovil `eli zaupnost glede lastništva, zato je ve~ina plovil v lasti dru`b, s ~imer se prikrije identiteta. Pri izbiri ustrezne dav~ne oaze je potrebno upoštevati nekaj dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši naslednji: višina stroškov registracije in letnih pristojbin, ugled dav~ne oaze oziroma zastave, pod katero pluje, dav~na ureditev, narodnost lastnika plovila in pri~akovan razpon dejavnosti. Dav~ne oaze, primerne za registracijo plovil so:
n     Evropa: Ciper, Gibraltar, Guernsey, Jersey, Otok Man, Luksemburg, Madeira, Malta, Monako, Velika Britanija; n     Azija in Bli`nji vzhod: Dubaj, Hong Kong, Singapur; n     severna in ju`na Amerika: Antigva in Barbuda, Aruba, Bahami, Barbados, Belize, Bermudi, Britanski Deviški otoki, Kajmanski otoki, Dominica, Nizozemski Antili, Panama, St. Kitts in Nevis, St. Vincent in Grenadini, Turks in otoki Coicos; n     Avstralija in Pacifik: Cookovi otoki, Vanuatu, Nova
Zelandija, Marshallovi otoki, Samoa; n     Afrika: Liberija, Mauricius, Sejšeli;
Rezultati raziskave z naslovom »Gro`nja sindikatov in politikov globalnemu pomorstvu« (Mitchell, 2004: 2) ka`ejo, da dav~ne oaze, ki ponujajo registracijo plovil, prek zni`evanja cen plovil in povišane u~inkovitosti te dejavnosti pozitivno vplivajo na rast svetovne trgovine in gospodarstva. S tem, ko lastniki plovil lahko izbirajo, pod katero zastavo bodo pluli, dav~ne oaze tekmujejo v ponudbi najboljših pogojev registracije, dav~nih stopenj in kvalitetnih storitev. Vse to je znatno zni`alo stroške te industrije, najve~ pa so pridobili prav lastniki plovil.
Panama in Liberija sta dolgo ~asa veljali za najbolj poznani dav~ni oazi, namenjeni plovilom, ki plujejo pod zastavo ugodnosti. Danes je takšnih dav~nih oaz ve~, vendar so tako po številu plovil kot po tona`i dale~ za Panamo in Liberijo.
Panama
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 217): n     pravni sistem: civilno pravo,
n     uradni jezik: španski, v poslovnem svetu pa je široko
uporabljen tudi angleški jezik, n     Panama sodi med najstarejše dav~ne oaze, katere
za~etki segajo v leto 1920, na offshore podro~ju slovi
kot dr`ava z najve~jim številom registriranih plovil na
svetu, n     ni davkov na prihodke, ustvarjene v tujini, n     ni kontrole blagovne menjave.
Panama se je v preteklosti upravi~eno znašla na ~rni listi OECD, vendar pa je s sodelovanjem z mednarodnimi institucijami in izboljšano ureditvijo na podro~ju prepre~e-vanja pranja denarja in trgovine z drogo dosegla izbris s ~rne liste in danes u`iva razmeroma dober sloves. Panamski prekop je obmo~je, kjer je dejaven offshore sektor, ki v dr`avno blagajno prispeva 10 % bruto doma~ega proizvoda. Panamski prekop je zelo pomemben za dr`avo, saj ima status svobodnega obmo~ja (The Colon Free Trade Zone), tamkajšnja ladijska mati~na knjiga pa je najobse`nejša v svetovnem merilu, saj je bilo leta 2005 v Panami registriranih 4.400 velikih plovil.
Panamski zakon za registracijo plovil je zelo enostaven. Ena njegovih glavnih zna~ilnosti je, da je provizija oziroma pavšal neodvisen od velikosti in te`e plovila. Lastniki plovil ne pla~ujejo nobenega davka, tistim, ki `elijo pluti pod panamsko zastavo, pa zadostuje veljavno varnostno spri~evalo za plovilo. Drugih zahtev, ki bi jih moralo izpolnjevati plovilo, da bi se lahko registriralo, ni. Zakon pa dopuš~a tudi mo`nost, da plovilo ni registrirano v Panami, pa vseeno za~asno pluje pod Panamsko zastavo.
V Panami je ~utiti mo~an vpliv ZDA, saj slovi kot dr`ava z visokimi mednarodnimi standardi, trdnim ban~-nim sektorjem in ugodno poslovno klimo. Obdav~eni so samo prihodki, ustvarjeni na Panamskem ozemlju, vsi prihodki, ustvarjeni v tujini, pa niso obdav~eni. Tako lahko lastnik ali zakupnik plovila registrira plovilo v Panami, storitev opravlja drugje in ne pla~uje davka na prihodek (Lowtax, 2007).
Liberija
Tehni~ni podatki (Lawtax, 2007): n     pravni sistem: anglosaški pravni sistem, n     uradni jezik: angleški, n     na offshore podro~ju je najbolje razvito registriranje
plovil pod t.i. zastavo ugodnosti, n     nereziden~ne dru`be in dru`be s tujimi lastniki niso
obdav~ene, n     kontrole blagovne menjave ni.
Liberija le`i na zahodnem delu Afrike, liberijske dru`-be pa so ve~inoma namenjene lastništvu plovil, ki so najpogosteje tudi registrirane v Liberiji. Leta 1950 je Liberija odprla register plovil, ki je kmalu postal drugi najve~ji v svetovnem merilu, takoj za Panamo. Lastniki plovil prihajajo z vsega sveta, saj Liberija slovi po kvaliteti, u~inkovi-tosti, varnosti in dobrih servisnih storitvah. Je podpisnica glavnih mednarodnih pomorskih konvencij, ki upoštevajo mednarodne dogovore in pravila. Plovilo lahko registrira vsakdo, ki je lastnik pravnega subjekta v Liberiji, plovilo
A 238
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
pa mora biti mlajše od 20 let in mora zadostiti visokim varnostnim kriterijem.
Za Liberijo velja, da ima privla~no kombinacijo gospodarskega prava, ki garantira anonimnost, mo~no hipotekarno tajnost in ni~no dav~no stopnjo za prihodke, ustvarjene v tujini. V primerjavi s Panamo ima bolj razvito podro~je zakonodaje, zato je z vidika varnosti, kot tudi z vidika kvalitete ostalih storitev v prednosti pred drugimi dav~nimi oazami.
4.2.5. Dejavnost holdingov
Offshore holding je najpogosteje dru`ba, ki upravlja in financira podjetja, ki niso locirana v dav~nih oazah, dobi~ki pa se stekajo v dav~no oazo. Mnogo dav~nih oaz ima predpise, ugodne za te oblike podjetij, tako da so iz obdav~itev izvzeti ravno ti pravni subjekti. Poleg fiksnih dajatev holdingi nimajo nobenih dav~nih obveznosti na tem teritoriju, seveda pa morajo upoštevati dolo~ila, da poslovanje v dav~ni oazi ni dovoljeno. Ta podjetja morajo biti namenjena zgolj upravljanju podjetij v tujini (Andalu-cia, 2007).
Pri izbiri primerne dav~ne oaze za ustanovitev holdinga so zelo pomembni dogovori o izogibanju dvojnega obdav~enja12.
Med drugo svetovno vojno so nemška podjetja za prikrivanje identitete lastništva ustanavljana holdinške dru`be v Švici. Sredi 60-ih let so Nizozemski Antili postali nekakšna baza holdingov ameriških in evropskih mul-tinacionalk, med drugim tudi za podjetja, kot so Shell, Siemens, Esso, Gulf & Western, Pan American Overseas Capital, Sears Roebuck, itd. (Brittain-Catlin, 2007: 24). V dav~nih oazah je relativno veliko holdinških dru`b, kar je potrdila raziskava avtorjev Desai, Foley in Hines (2005: 8), s katero so avtorji ugotovili, da je v dr`avah, ki niso dav~ne oaze, v povpre~ju manj kot 6 % vseh registriranih dru`b holdingov, v dav~nih oazah pa je ta dele` mnogo ve~ji in sicer znaša 12 %.
Med dav~ne oaze, ki so najbolj primerne za ustanovitev holdinga, se uvrš~ajo: Kajmanski otoki, Luksemburg, Jersey, Malta, Panama, Britanski Deviški otoki, Ciper, Hong Kong, otok Man, Bermudi in Bahami. Kot primera dav~nih oaz za dejavnost holdingov v nadaljevanju predstavljava Britanske Deviške otoke in Luksemburg.
Britanski Deviški otoki
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 159):
n     pravni sistem: anglosaški pravni sistem,
n     uradni jezik: angleški,
n z offshore vidika so Britanski Deviški otoki primerni za registracijo patentov, registracijo plovil, zavarovalništvo, ban~ništvo in za holdinge,
n     ni davkov,
n     ni kontrole blagovne menjave.
Britanski Deviški otoki se nahajajo v Karibskem oto~-ju in spadajo pod Zdru`eno kraljestvo Velike Britanije. Velik vpliv na uspeh te dav~ne oaze je imela politi~na nestabilnost v Latinski in Srednji Ameriki in prehod Hong Konga nazaj pod Kitajsko. Britanski Deviški otoki slovijo kot zelo atraktivna dav~na oaza, ki ponuja stabilnost, visoko stopnjo zaupnosti, fleksibilno zakonodajo, angleški jezik, odli~no poslovno infrastrukturo in dobre telekomunikacijske povezave. Gospodarstvo dr`ave temelji na turizmu, ki ustvarja kar 75 % BDP. Dr`ava ima ugoden mednarodni ugled, saj je vlada aktivna v boju pri prepre~evanju pranja denarja. Britanski Deviški otoki štejejo 23.000 prebivalcev, v dr`avi je registriranih skoraj 700.000 podjetij, število podjetij pa se vsako leto pove~a za 50.000 podjetij.
Podobno kot na Bermudih, se tudi na Britanskih Deviških otokih oblasti niso odlo~ile za pospeševanje razvoja ban~ništva, pa~ pa za pospeševanje dejavnosti mednarodnih poslovnih podjetij oziroma finan~nih holdingov, ki so neobdav~eni (Lowtax, 2007).
Luksemburg
Tehni~ni podatki (Barber, 2006: 197): n     pravni sistem: civilno pravo, n     uradni jeziki: luksemburški, francoski, nemški in
angleški, n     z offshore vidika je zelo primeren za ban~ništvo in
holdinge, n     gre za dav~no oazo, ki ima visoke davke, toda veliko
dav~nih vzpodbud, še posebej za holdinge, n     kontrole blagovne menjave ni.
Luksemburg je zelo bogata dr`ava, katere bruto doma~i proizvod na prebivalca znaša 56.000 $, kar predstavlja 208 % evropskega povpre~ja. Dr`ava ima sicer visoko dav~no stopnjo, vendar pa so iz tega sistema izvzeti holdingi, ki jih je ve~ kot 12.000 in so neobdav~eni. Luksemburg je zaradi ~lanstva v Evropski Uniji nenehno v precepu med zakonodajo Evropske Unije, ki prepoveduje dav~ne oaze, ter prednostmi, ki jih kot dav~na oaza u`iva (Lowtax, 2007).
Luksemburg ponuja privla~no dav~no ureditev za holdinge, saj ima sklenjenih 39 sporazumov o izogibanju dvojnega obdav~enja (Lowtax, 2007).
5   Sklep
Dav~ne oaze niso niti novost niti trenutni trend. Obstajajo tako dolgo, kot obstajajo davki in verjetno je tudi njihova prihodnost povezani s tem dejstvom. Namen dru`b, ki selijo poslovanje v dav~no oazo, pa nikakor ni izklju~no izogibanje davkom, pa~ pa obstajajo še drugi razlogi, kot so na primer boljša poslovna klima, manj administrativnih ovir, bli`ina trgov, širjenje poslovanja in druge.
12 ^e ponazorimo s primerom: neka dru`ba `eli prek holdinga upravljati dru`be, ki so v dr`avi A in B. Sedaj mora preveriti, katere dav~-ne oaze imajo sklenjene sporazume o izogibanju dvojnega obdav~enja z dr`avama A in B. Te oaze so primerne za ustanovitev holdinga, ki bo upravljal z dru`bami v dr`avah A in B.
A 239
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
Ekonomski uspeh dav~nih oaz le`i v njihovi politiki. Navsezadnje so to dr`ave oziroma ozemlja, ki se trudijo gospodarsko uspeti, tako kot se trudijo druge dr`ave. Konkurenca med dr`avami je velika, z globalizacijo pa se je v zadnjem obdobju še okrepila. So dr`ave, ki konkurirajo z znanjem, s socialno varnostjo, poceni delovno silo, z ekonomijo obsega ali z geografskim polo`ajem, dav~ne oaze pa so v tem smislu podro~ja, ki imajo svoje ureditve prilagojene tako, da so ~imbolj konkuren~ne na dav~nem podro~ju.
Dav~nih oaz je veliko, prav tako pa tudi dru`b, ki iš~e-jo primerna podro~ja za svoje dejavnosti. Na~rtno ali nena-~rtno posamezne dav~ne oaze veljajo za bolj primerne za dolo~eno vrsto dejavnosti kot druge. V ~lanku sva opisala pet dejavnosti, ki se najpogosteje selijo v dav~ne oaze in ugotavljala, katere so tiste dav~ne oaze, ki posamezno dejavnost najbolje servisirajo.
Literatura
Barber, H. (2006). Tax haven today, the benefits and pitfalls of banking and investing offshore, John Wiley & Sons, New Jersey.
Bertoncelj, M. (2005). Razvoj, primerjava in novejše smernice pri vzajemnih skladih v ZDA, Evropi in Sloveniji, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Bornscheuer, A. (1999). Steuerparadise – Eine Analyse der 50 besten Steueroasen, DTV – Beck, München.
Brittain-Catlin, W. (2007). Instruments of Detachment, Instruments of Control - The Rise of the Modern Tax Haven in the International Economy, Accountancy Business and the Public Interest, London.
Crnomarkovi~, M. (2002). Eksoti~ne dav~ne oaze popuš~ajo pod pritiskom razvitih dr`av, Finance, 78, 2002: 19.
Desai, M. A., Foley C. F. & Hines J. R. Jr. (2005). The Demand for Tax Haven Operations, Harvard University, Harvard.
Durst, M. C. (2002). Management vs. Tax Accounting in Intercompany Transfer Pricing, Tax Management International Journal, 31(2): 95-103.
Hines J. R. Jr. (2004). Do tax havens flourish? University of Michigan, Ann Arbor (ZDA).
Kuhar, Š. (2007). Primerjave dav~ne ureditve transfernih cen pred uveljavitvijo dav~ne reforme 2007 in po njej, Iks, 34(1-2): 276-289.
Luca, E. & Musalem, A. (1999). Offshore banking - an analyssis of micro and macro prudential issues, International Monetary Fund, Washington.
Mesar, R. (1994). Dav~no izogibanje in pranje denarja v offshore centrih, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Mitchell, D. J. (2007). Ekonomika dav~ne konkurence, Tribunal, 1(9): 4-5.
Mitchell, D. J. (2004). The Threat to Global Shipping from Unions and High-Tax Politicians: Restrictions on Open Registries Would Increase Consumer Prices and Boost Cost of Government, Prosperitas, Virginia.
Molloy, V. (2007). Offshore funds – what determines the jurisdiction? Maintland, Orlando.
Picciotto, S. (1999). The end of offshore - Regaining public control of finance and taxation in the era of globalization, Lancaster Univerity, Lancaster, UK.
Šešok, K. (2002). Offshore dru`be - u~inkovito poslovno orodje ali ogro`anje tradicionalnih dav~nih sistemov, Pravna praksa, 2002(24): 9-11.
Tun, N. W. (1999). Tax Havens, The George Washington University, Washington.
Valant, J (2005).: Dav~ne oaze vse bolj pomembne, Kapital, 2005(356): 21-22.
Valant, J. & Urbi~, T. (2005). Offshore business, Arak Group Slovenija, Kranj.
Zaman, M. (2003). Pomen ra~unovodskih informacij za poslo-vodsko uravnavanje odvisnih podjetij v tujini - empiri~na preverba teoreti~nih spoznanj na primeru slovenskih podjetij, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Viri
Andalucia, dosegljivo na: http://www.andalucia.com/finance/ holding.htm (5.10.2007).
Global money consultants, dosegljivo na: http://www.global-money.com (5.11.2007).
Government of Gibraltar, dosegljivo na: http://www.gibraltar. gov.gi (5.10.2007).
Harmful Tax Competition (1998), the Organization for Economic Cooperation and Development, Pariz.
Lowtax, dosegljivo na: http://www.Lowtax.net (20.9.2007).
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur.l. RS, št. 117/2006.
Gregor Mikli~, je zaposlen v Zavarovalnici Triglav, d.d. Nekaj let je deloval v mednarodnem podjetju, kjer se je ukvarjal s podro~jem transfernih cen med povezanimi podjetji. V okviru svojega delovanja je prou~eval prednosti poslovanja s posameznimi dav~nimi oazami in nevarnosti, ki jih offshore dejavnosti prinašajo.
Maja Zaman je zaposlena kot docentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sodeluje pri izvedbi predmetov Temelji ra~unovodstva, Revizija in Revizija poslovanja. V okviru raziskovalne dejavnosti je osredoto~ena na raziskave s podro~-ja finan~nega ra~unovodstva in revizije, s prispevki sodeluje na doma~ih strokovnih posvetovanjih in na znanstvenih konferencah v tujini. Ima licenco Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje nalog revizorja in je ~lanica upravnega odbora Zveze ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Slovenije
A 240