27. JUNIJ / RO@NIK 2000, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO V, [TEVILKA 6 (46)

AKTIVNE PO^ITNICE

TUDI LETO[NJE PO^ITNICE BOMO PRE@IVLJALI AKTIVNO.
U^ITEKLJI IN ZUNANJI MENTORJI BODO IZVAJALI AKTIVNOSTI
PO NASLEDNJEM URNIKU:

JUNIJ
Ime meseca je povzeto po stari rimski boginji Juno, `eni najvi{jega
rimskega bo`anstva Jupitra. ^e je Jupiter bog, ki vlada nad bliskom, gromom in drugimi nebesnimi pojavi ter hkrati pooseblja neko skrivnostno,
mo{ko, oplojajo~o silo, je Juno njegovo nasprotje. Posebej so jo ~astili kot
zavetnico pri porodu (Juno Lucina – Juno, prina{ajo~a k lu~i) in v zakonu.
Slovenska imena za ta mesec so se kaj pogosto menjala. Martin iz Loke
govori o bobovem cvetu (bobouczwett), Primo` Trubar pa uvaja izraz
rosshenzuit = ro`encvet. Sledi mu Dalmatin, ki uporablja {e isti izraz
(roshozvit), a {e v pra{nik (od besede pra{iti, opra{evati). Duhovnik
Toma` Gruden pa je okoli l. 1579 za junij pristavil v svoj brevir {e ime velnik. Kljub temu pa je ime ro`encvet dolgo ostalo najbolj pogostno, le da so
ga razli~no razlagali. Njegov pomen so namre~ izvajali zdaj od r`i (r`eni
cvet), zdaj od ro` (cvetlic). Ime ro`nik, ki ga za junij danes nasplo{no
uporabljamo, se je uveljavilo {ele v novej{em ~asu. Njegova domovina je
po vsej verjetnosti bli`nja okolica Celja, saj ga je prvi zapisal kalobski
`upnik, ponikvanski rojak M. Zagaj{ek ob koncu 18. st. (roshnek), obenem pa navedel danes `e pozabljeni imeni sen{ek in senovjek. Ime ro`nik
potem {e nekajkrat sre~amo, dokon~no pa se je ustalilo {ele l. 1848, ko ga
je uporabil dr. Bleiweiss v svojih Novicah.
Nata{a @i`ek

POPOTNICA
V JULIJ
Drugi dan malega srpana lepo, tudi {e {tirideset dni bo tako; drugi dan
malega srpana grdo, tudi {e {tirideset dni bo grdo.
Svete Magdalene (22.VII.) ~e de`i, slabo vreme nam preti.
Svetega Jakoba (25.VII.) jasno ~e je nebo, tudi za bo`i~ bo krasno ko ribje
oko; obla~no ti pri~a odjugo bo`i~a.
Je tega meseca presuho, ostane grozdje prav drobno.

3.-7. JULIJ, SLIKANJE NA SVILO IN STEKLO, MENTOR BOJANA
KOLENKO
5.-7. JULIJ, RA^UNALNI[KI TE^AJ ZA STAR[E, MENTOR JEAN
BOHOR^
10.-14. JULIJ, LIKOVNA DELAVNICA, MENTOR –JANKO MARINI^
3.-30. JULIJ, AEROBIKA, MENTOR-JELKA SLEMEN[EK
17.-21. JULIJ, MINI ODBOJKA, MENTOR-VESNA KABAJ
24.-27. JULIJ, [PORTNO PLEZANJE, MENTOR-VESNA KABAJ
14.-18. AVGUST, [PORTNE AKTIVNOSTI, MENTOR - BRANKO LAH
IN GORAZD VOGLAR
21.-25. AVGUST, RA^UNALNI[KA DELAVNICA, MNETOR-JEAN
BOHOR^
KER BO [PORTNO DRU[TVO POKRILO DEL STRO[KOV, SE MU V
IMENU U^ENCEV ISKRENO ZAHVALJUJEMO.
O[ DESTRNIK

27. junij 2000

Ob~an - 2

PRAZNOVANJE
2. OB^INSKEGA PRAZNIKA
Konec maja je bil za Destrnik in
Destrni~ane spet prazni~en.
^eprav se nam ne zdi tako
dolgo, odkar je za nami praznovanje 1. ob~inskega praznika, ko
smo razvili ob~inski grb in zastavo, smo zaprli vrata `e 2.
ob~inskemu prazniku.

slovesno odprli “trije veliki
mo`je” `upan Franc Puk{i~, podpredsednik DZ in `upan Mestne
ob~ine Ptuj dr. Miroslav Luci in
pod`upan ob~ine Lenart Franc
Krivec. Da bi bilo poskrbljeno za
varnost na cesti je farni `upnik
Mihael Valdhuber v pripro{nji sv.

timerjev” je sodelovalo 12 parov.
Najstarej{i tekmovalec je {tel
nekaj
~ez
{estdeset
let.
Najuspe{nej{im je `upan podelil
priznanja in pokale: za 1.mesto
Marjanu Pi{ku in Acu Kravini, za

Destrni{ki osnovno{olci pa so
predstavili projekt Medene sanje
(ve~ o tem ste lahko prebrali v
prej{njih {tevilkah Ob~ana).
V organizaciji TD Destrnik je v
soboto dopoldne potekalo kole-

Na petkovi otvoritvi razstave so zbrane pozdravili ravnatelj OŠ
Destrnik Drago Skurjeni, Rozina Šebeti~, predsednika dru{tva kmetic Destrnik Marija Mohori~ in `upan Franc Puk{i~.
Iz otvoritve ceste na Gomili
Praznovanje se je pri~elo z
otvoritvijo lokalne ceste, ki
povezuje med seboj ob~ine
Destrnik, Ptuj in Lenart. Cesto so

Kri{tofu blagoslovil cesto.
Isti dan pa je na Destrniku
potekal teni{ki turnir dvojic starih nad sto let. V turnirju “old-

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik
brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano
v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 062/752-09-00
Telefaks: 062/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2. mesto Du{anu Simoni~u in
Vladu Plajn{ku in za 3. mesto
Marjanu
Roli
in
Miru
Vambergerju. Turnir je organiziral lastnik igri{~a Milan [teger
za pospe{itev igranja tenisa na
Destrniku.
Praznovanje se je nadaljevalo s
petkovo
slavnostno
sejo
ob~inskega sveta, na kateri so
`upan, svetniki in delavci
ob~inske uprave ugotovili, da je
bilo v tem letu veliko narejenega,
hkrati pa so predstavili plan
nadaljnjega dela. Zbrane na
slavnostni seji so prijetno presenetili
~lani
Turisti~nega
dru{tva Destrnik, ki so jim v znak
zahvale in sodelovanja predali
bosman s pripadajo~o “doma~o
ju`ino” in kapljico dobrega
slovenjegori{kega vina.
Po seji smo se napotili v prostore
O[ Destrnik, kjer so se odprla
vrata likovne in kulinari~ne razstave. Na 21. likovni koloniji na
Destrniku je sodelovalo 31
slikarjev. Obiskovalci smo lahko
ob~udovali razli~ne slikarske
tehnike:kreda, olje na platnu,
akril, olje, tempera, flomaster,
me{ana tehnika, gva{, monotipija, pastel in akril-platno. V
spominu so mi ostale besede ge.
Rozine [ebeti~:”Upam, da slike
odra`ajo veselje, ki smo ga
ob~utili slikarji na Destrniku.”
Kulinari~no razstavo so tudi letos
pripravile ~lanice Dru{tva kmetic
Destrnik. Ve~ vrst kruha, potic,
drobnega peciva, slanikov,
poga~, flancatov in krofov je za
razstavo speklo 21 gospodinj.

sarjenje po VTC ob~in Destrnik,
Trnovska vas in Sv.Andra` v
Slov.goricah, sobotno dopoldne
pa sta obele`ila nogometni turnir
med ~lani [D Destrnik in KMN iz
Zavrha (10:8) in {ahovski turnir
med Trdnjavo Ljubljana (v sestavi:Kolar, Tav~ar, Crikven~i~,
Zver in Voda) in {ahovsko sekcijo [D (Mauri~, Vaupoti~,
Kramberger, Petri~ in Pulko).
Doma~ini so, glede na to, da so
igrali z mednarodnimi mojstri,
odigrali dobro partijo (32:16 za
Trdnjavo Ljubljana).
Zve~er je v ve~namenski dvorani
pri O[ Destrnik potekal kulturni
program, na katerem so nastopili
osnovno{olci, Urbanska pihalna
godba, folklorna skupina,tokrat
v novih obla~ilih, ljudske
pevke… Zbrane ob~anke in
ob~ane je pozdravil tudi `upan
Franc Puk{i~. Omenil je pomembnost glavnih investicij in
sprememb prostorskega plana,
pripravljajo pa projekte za oplinjevanje celotne ob~ine. Velikega
pomena za Destrnik je odprtje
informacijske pisarne in v septembru odprtje vrtca.
Po nedeljski ma{i je za goste
sledil ogled ob~ine s Certusovim
avtobusom oldtimerjem.
Osrednja prireditev je potekala
pred gasilskim in turisti~nim
domom. Udele`ili so se je podpredsednik DZ in ptujski `upan
dr. Miroslav Luci, minister Jo`e
Zago`en,
poslanec
Slavko
Vesenjak, dr`avni svetnik in
jur{inski `upan Alojz Kav~i~,
`upani sosednjih ob~in in {tevil-

27. junij 2000

Ob~an - 3

Iz sobotnega kolesarjenja
ni drugi.
Na osrednji prireditvi je `upan
Franc Puk{i~ podelil tudi 4
ob~inska bronasta priznanja:
podjetniku Marjanu Lozin{ku za
uspehe na podro~ju malega
gospodarstva, na podro~ju
kmetijstva Jo`ici in Marjanu
Lovrecu - za uspehe v vinogradni{tvu, Marti in Franciju
Matja{i~u - za uspehe v
pra{i~ereji ter Mariji in Branku
Arnu{u - za uspehe v govedoreji.
Po kon~ani slovesnosti je bila
Pomladna Orfej~kova parada, ki

sta jo izpeljala PGD Destrnik in
Radio - Tednik Ptuj.
Praznovanje ob~inskega praznika smo kon~ali z otvoritvijo 1,5
km nove ceste na Drstelji, ki
povezuje Drsteljo z Grajen{~akom, zato sta otvoritveno
vrvico prerezala (tokrat `e drugi~
v okviru praznovanj ob~inskega
praznika) `upan Franc Puk{i~ in
podpredsednik DZ in `upan
Mestne ob~ine Ptuj dr. Miroslav
Luci. Tudi to novo pridobitev je
blagoslovil
`upnik
Mihael
Valdhuber.

Za la~ne pa se je vrtel bik...

Dobitniki bronastih ob~inskih priznanj Jo`ica Lovrec, Marta
Matja{i~, Marija Arnu{ in Marjan Lozin{ek.

Utrinek iz sobotne proslave

Praznovanja so se udele`ili {tevilni gostje, med njimi tudi Jo`e
Zago`en, zdaj{nji minister v Bajukovi vladi, podpredsednik DZ in
`upan MO Ptuj Miroslav Luci, poslanec Alojz Vesenjak, dr`avni svetnik in jur{inski `upan Alojz Kau~i~ ...

Pri Matja{i~evih v Levanjcih

Pri Lovre~evih v Jir{ovcih

Orfej~kovo parado Radia Ptuj sta povezovala Danica Godec in Ljubo
Pripravila: Nata{a @i`ek
Huzjan.
Fotografije: Zmagoslav Šalamun in Nata{a @i`ek

27. junij 2000

Ob~an - 4

NOVI DRU[TVENI PROSTORI
V petek, 19. maja, so se zbrali
~lani Dru{tva upokojencev
Sv.Urban – Destrnik na 13. rednem ob~nem zboru. Kulturni
program so popestrili u~enci O[
Destrnik in ljudske pevke.
V dru{tvu se dr`ijo mota “dru`i
se in ne bo{ sam”. V lanskem letu
so
organizirali
strokovno
ekskurzijo, prevoz na sre~anje
vseh upokojencev, izlet na
Vrbsko jezero, romanje, martinovanje in silvestrovanje. Obiskali
in obdarili so starej{e ~lane,
organizirali
~istilne
akcije,
najve~ji poudarek pa je bil v
lanskem letu na ureditvi prostora
v kletnih prostorih ob~inske

stavbe, kjer `e nekaj ~asa deluje
dru{tvena pisarna. Za leto{nje
leto so si ponovno zadali pester
program, ki ga nameravajo v
celoti realizirati.
Kot je povedal `upan Franc
Puk{i~, je bistvenega pomena
ureditev pisarne v kletnih prostorih, saj lahko upokojenci na
enem mestu uredijo veliko zadev
(po{ta, ob~ina, informacijska pisarna…). V jeseni, ko bo pri~el
delovati tudi ZD, na~rtujejo ureditev avtobusnega prevoza na
kro`nih postajah, po katerih vozijo tudi {olski avtobusi.
Za novega blagajnika so izvolili
Jo`eta Horvata, v pripravljalni

odbor pa Pavlo Horvat.
Dru{tvo sodi med naj{tevil~nej{a
v ob~ini, saj {teje 395 ~lanov.
Letos se jim je pridru`ilo 11
novih ~lanov, za katere pripravljajo krst na enem od prihodnjih
sre~anj.
V okviru Centra za socialno delo
te~e v ob~ini Destrnik tudi program javnih del POMO^ NA
DOMU. @eleli bi, da ~lani ali
kdorkoli drug, prijavijo v
dru{tveno pisarno (tel.:753-137)
ljudi, ki so onemogli ali sami v

hi{i, da jih obi{~e delavka in
bodo vsaj enkrat dnevno zau`ili
topel obrok.
Ob~nega zbora so se udele`ili
predstavniki doma~ih dru{tev,
predstavniki sosednjih in drugih
upokojenskih dru{tev, Franc
Puk{i~, `upan in poslanec, g.
Zupanc, predstavnik Obmo~ne
zveze dru{tva upokojencev Ptuj
in Bojana Kolenko, predstavnica
{ole.
Nata{a @i`ek

DAN [OLE
V torek, 13. junija, je na{a {ola na {iroko odprla vrata vsem, ki so jo
`eleli pogledati, pa tudi do`iveti del tega, kar se v njej dogaja.
Ko smo se skupaj z u~enci pripravljali na ta pomemben dan, smo
kar hitro ugotovili, da je premalo, ~e pripravimo razstave po
razredih in hodnikih, in da obiskovalcem `elimo ponuditi nekaj
ve~. Ne samo obiskovalcem, tudi nam, saj smo se ob pripravah
`eleli tudi zabavati in dokazati, da je {ala v na{i {oli doma.
Resno in kakovostno delo so ovrednotile razredne razstave, ki so
predstavile celoletno delo u~encev. Hodnike so u~enci opremili z
lastnimi likovnimi izdelki, v avli {ole pa smo predstavili raziskovalne naloge in projekte, ki so potekali v tem {olskem letu. Dve
izmed razstavljenih raziskovalnih nalog (Li{aji, Var~na hi{a) sta na
Bistri dobili zlato priznanje, medtem ko so ostale “odnesle” srebrna.
V telovadnici smo pripravili prireditev, ki je potekala na temo [OLA
JE LAHKO TUDI [ALA. V dobri uri programa so se obiskovalci prijetno zabavali. Ravnatelj je v govoru na hitro opravil “delovno
inventuro” in se zahvalil za sodelovanje posameznikom, dru{tvom
in organizacijam ter Ob~ini Destrnik, kajti brez njih bi na {oli te`ko
izvajali nadstandardne storitve. Z aplavzom smo verificirali znak
{ole. Ubrano pesem otro{kega in mladinskega pevskega je dopolnjevala modna revija. Na obisk smo povabili svetovno znane
zvezde modnega sveta, ki so se navdu{ile nad krajino Destrnika in
Slovenije. Najve~ aplavza pa so po`eli na{i estradni umetniki.
Frajkinclerji so dokazali, da s svojim vzgojnim delom {e kako sodijo v osnovno {olo, Helena in Nace pa sta ponovno utrdila svoje prijateljstvo. Nedvomno sta bila prav onadva zvezdi ve~era, saj sta svoj
nastop zaradi nepojenjujo~ega aplavza morala celo ponoviti.
Veseli smo, da smo telovadnico napolnili do zadnjega koti~ka, da
nas je pri{lo “pogledat” toliko ljudi iz kraja in od drugod ter da so
obiskovalci domov odhajali zadovoljni in spro{~eni.

Foto: Nata{a @i`ek

SANACIJA PLAZU
V JIR[OVCIH
Na cestnem odcepu ^u~ek –
Potr~ v Jir{ovcih je `e leta 1996
zdrsel precej velik plaz. V jeseni
1996 ob ureditvi in asfaltiranju te
ceste je bil plaz zelo velik, ob
vsakem mo~nem, dolgotrajnem
de`evju pa se je {e ve~al. Krajani
ob tem odcepu smo na ob~ini
zaprosili za sanacijo. Ob~ina je
uredila, da so bile opravljene
meritve plazu v globino in obenem dr`avo zaprosila za

finan~na sredstva. Po dolgem
re{evanju je sanacija tega plazu
le uspela. Upamo le, da bo tudi
odcep ceste nad plazom saniran
kot je treba. Ureditve plazu smo
veseli, saj je bila cesta `e zelo
ogro`ena. V tem ~asu smo v tem
delu Jir{ovc uredili tudi mulde in
polo`ili kanalete.
Krajani Jir{ovc

Mira Anderli~

Foto: Vesna Kabaj

Foto: Marija Potr~

Uradni vestnik Ob~ine Destrnik 05/2000

27. junij 2000

Leto V, {tevilka 5

Ob~an - 5

27. junija 2000
VSEBINA

1. SKLEP

2. POSLOVNIK

O SOGLASJU K CENAM POGREBNIH IN POKOPALI[KIH
STORITEV NA POKOPALI[^U V OB^INI DESTRNIK

NADZORNEGA ODBORA OB^INE DESTRNIK

1.
Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine
Destrnik, {t. 1/99), 2. alineje 26. ~lena Zakona o pokopali{ki in
pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopali{~ (Uradni list SRS, {t.
34/84, Uradni list RS, {t. 26/90, 10/91, RS/I 17/91, RS 13/93, 66/93),
18. alineje 21. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
72/93, 6/94, 45/94. 57/94, 14/95, 20/95, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98,
74/98, 59/99), in 18. ~lena Odloka o pokopali{kem redu in
pokopali{kih sve~anostih Ob~ine Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 16/95) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
na 12. seji, dne 14. aprila 2000, sprejel

Organizacija pogreba 3 – 4 ure
0
Pogrebno mo{tvo
2.700,00

{tev. ur x 1.170,00 SIT
{t.oseb x 2.970,00 SIT

II.
V cenah storitev ni zara~unan 8% davek na dodano vrednost.
III.
Ta sklep za~ne veljati petnajsti dan po sprejemu, objavi se v Uradnem
vestniku Ob~ine Destrnik.
[t.:
12/2000
Datum: 14.04.2000

SKLEP

@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, dip.ing.el.

O SOGLASJU K CENAM POGREBNIH IN POKOPALI[KIH
STORITEV NA POKOPALI[^U V OB^INI DESTRNIK
I.
S tem sklepom se daje soglasje k naslednjim cenam pogrebnih in
pokopali{kih storitev, ki jih opravlja “Pogrebne in pokopali{ke
storitve Slavko JAN^I^ s.p.”, na pokopali{~u v Ob~ini Destrnik
NOVA CENA
STARA CENA
Izklop in zasip groba ter za{~ita sosednjih grobov
16.500,00
18.200,00 SIT
Pogreb v grobnico
8.300,00
9.150,00 SIT
Pogreb otroka do 1. leta
8.300,00
9.150,00 SIT
@arni pokop
5.600,00
6.160,00 SIT
Delo s pokojnikom (obla~enje, polaganje, prelaganje)
3.000,00
4.500,00 SIT
Pobiranje pokojnika:
- brez ve~jih po{kodb
2.100,00
2.310,00 SIT
- z ve~jimi po{kodbami
3.200,00
3.520,00 SIT
Kompletiranje krste in znamenje
1.000,00
1.100,00 SIT
Prijava pogreba
1.000,00
1.100,00 SIT
Urejanje dokumentacije (mrli{ki list, dovolj. za pokop, odjava
zavarovanj, obve{~anje ob~ine)
1.500,00
1.650,00 SIT
Poglobitev groba
2.500,00
2.750,00 SIT
Prva ureditev groba (odvoz vencev, ureditev groba)
4.200,00
4.620,00 SIT
PREVOZ:
- prevo`en km v domovini
85,00
100,00 SIT
-prevo`en km v tujini
100,00
110,00 SIT
- lokalni prevoz do 50 km
4.000,00
6.000,00 SIT
EKSHUMACIJA:
pred pretekom 10 let
po preteku 10 let
VREDNOST URE
grobar KV
delavec PKV
intelektualna ura (IU)
strojna ura
Cinjenje kovinskega vlo`ka

35.000,00
27.000,00

900,00
650,00
900,00
1.100,00
1.800,00

38.500,00 SIT
29.700,00 SIT

1.170,00
990,00
1.170,00
1.620,00
1.980,00

SIT
SIT
SIT
SIT
SIT

2.
Na podlagi 45. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik ob~ine
Destrnik 1/99) je Nadzorni odbor Ob~ine Destrnik na 4. redni seji,
dne 09.06.2000 sprejel

POSLOVNIK
NADZORNEGA ODBORA OB^INE DESTRNIK
I. SPLO[NE DOLO^BE
1. ~len
Ta poslovnik ureja pristojnosti in naloge, organizacijo in na~in dela
Nadzornega odbora Ob~ine Destrnik (v nadaljevanju: nadzorni
odbor) pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, delo izvedencev, ki
opravljajo posebne strokovne naloge nadzora, na~in odlo~anja,
pripravo, sklicevanje in vodenje sestankov.
2. ~len
Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja pe~at, ki je okrogle oblike.
V zunanjem krogu je na zgornji polovici napis Ob~ina Destrnik, v
notranjem krogu pa napis Nadzorni odbor. V sredini pe~ata je grb
ob~ine.
3. ~len
Delo nadzornega odbora je javno.
4. ~len
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, po{teno, vestno,
nepristransko in v skladu z zakonom. Pri svojem delu je dol`an
varovati osebne podatke ter dr`avne, uradne in poslovne skrivnosti
nadzorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti ob~inskega sveta in organizacij uporabnikov
prora~unskih sredstev ter spo{tovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizi~nih oseb.
5. ~len
Nadzorni odbor odlo~a na sestankih. Udele`ba na sestankih nad-

Ob~an - 6

Uradni vestnik Ob~ine Destrnik 05/2000

zornega odbora je dol`nost ~lanov. V
primeru, da so zadr`ani, morajo to sporo~iti
predsedniku nadzornega odbora.
6. ~len
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa
predsednik nadzornega odbora.
7. ~len
Organi ob~ine in vsi porabniki prora~unskih
sredstev so nadzornemu odboru dol`ni na
njegovo zahtevo predlo`iti zahtevane
podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora.Porabniki prora~unskih sredstev in
strokovni delavci ob~inske uprave so se na
vabilo predsednika nadzornega odbora
dol`ni udele`iti sestanka in poro~ati o delu in
nalogah, ki jih opravljajo in ki so predmet
nadzora.
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE
8. ~len
Nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico in dol`nost biti seznanjen s
celotnim premo`enjskopravnim in finan~nim
poslovanjem ob~ine, pravico ima to poslovanje pregledati in ugotavljati njegovo
zakonitost in pravilnost ter ocenjevati
u~inkovitost in gospodarnost porabe
prora~unskih sredstev. V ta namen nadzorni
odbor opravlja naslednje naloge:
- nadzoruje odlo~itve ter izvajanje odlo~itev
ob~inskega sveta in `upana s podro~ja javne
porabe
- nadzoruje namenskost in u~inkovitost ter
smotrnost
in
gospodarnost
porabe
prora~unskih sredstev
- nadzoruje finan~no poslovanje porabnikov
prora~unskih sredstev
- opravlja ra~unovodski nadzor
- preverja skladnost prora~una ob~ine s
pravnimi predpisi s podro~ja javnih financ in
drugih podro~ij, z odloki, pravilniki in drugimi akti ob~inskega sveta
- preverja skladnost zaklju~nega ra~una s
prora~unom in odlo~itvami ob~inskega sveta
- preverja skladnosti finan~nih na~rtov javnih
zavodov, dru{tev in organizacij, katerih
dejavnosti se sofinancira iz ob~inskega
prora~una
- preverja pravilnost in pravo~asnost izvajanja nalog izvr{evanja ob~inskega prora~una
- preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z ob~inskim premo`enjem
- prou~uje obligacijske in finan~ne listine, ki
nastajajo ob porabi sredstev (pogodbe,
naro~ila, odredbe, nalogi, ra~uni, zapisniki
ter druge knjigovodske listine in poslovne
knjige),
- izdela nadzorstveni zapisnik in poro~ilo
- prou~i pripombe strank v postopkih nadzora
- sprejema poro~ila, mnenja in priporo~ila
oziroma predloge ukrepov
- obve{~a pristojne organe ob~ine in predlaga
ukrepe iz njihove pristojnosti in
- obve{~a javnost o ugotovitvah
V primeru huj{e kr{itve predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju ob~ine mora o
teh kr{itvah obvestiti pristojno ministrstvo in
ra~unsko sodi{~e.
V primeru utemeljenega suma, da je nad-

zorovana ali odgovorna oseba storila
prekr{ek ali kaznivo dejanje, je nadzorni
odbor dol`an svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona.
9.~len
Nadzorni odbor v skladu z letnim programom nadzora pregleda finan~no poslovanje ob~inskih organov, ob~inske uprave,
ob~inskih skladov, javnih zavodov, javnih
podjetij, dru{tev in organizacij, ki so porabniki prora~unskih sredstev ter drugih uporabnikov sredstev ob~inskega prora~una in
poobla{~enih oseb z ob~inskimi javnimi sredstvi in ob~inskim premo`enjem.
III. ORGANIZACIJA IN PREDSTAVLJANJE
NADZORNEGA ODBORA
1O. ~len
Delo nadzornega odbora vodi in organizira
predsednik nadzornega odbora, v njegovi
odsotnosti pa od predsednika poobla{~eni
~lan.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo
izmed sebe ~lani na konstitutivnem sestanku.
Predsednik je izvoljen, ~e zanj glasuje ve~ kot
polovica vseh ~lanov nadzornega odbora.
^e predsednika ni mo`no izvoliti niti po
ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev ve~ina opredeljenih ~lanov nadzornega
odbora. Nadzorni odbor lahko z ve~ino opredeljenih skupaj s predsednikom izvoli tudi
podpredsednika.
11. ~len
Predsednik nadzornega odbora:
- vodi in organizira delo nadzornega odbora
- pripravlja, predlaga dnevni red, sklicuje in
vodi sestanke nadzornega odbora
- predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporo~ila in predloge pred organi ob~ine in pri nadzorovanih
osebah
- podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte
nadzornega odbora
- spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora
- pripravi predlog potrebnih sredstev za delo
nadzornega odbora
- sodeluje z ob~inskim svetom, `upanom in
ob~insko upravo
Predsednik nadzornega odbora ali od njega
poobla{~eni ~lan se udele`uje sestankov
ob~inskega sveta, zastopa stali{~a nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah
iz pristojnosti nadzornega odbora. O tem je
dol`an poro~ati na naslednjem sestanku nadzornega odbora.
12. ~len
Strokovno in administrativno pomo~ za delo
nadzornega odbora zagotavlja delavec
ob~inske uprave, ki ga imenuje `upan.
IV. NA^IN DELA
13. ~len
Nadzorni odbor sprejema odlo~itve na sestankih, ki jih sklicuje predsednik v skladu z
letnim programom nadzora ob pripravah na
izvajanje posameznega nadzora.
Predsednik mora sklicati sestanek, ~e to

27. junij 2000

zahteva ob~inski svet ali `upan. ^e predsednik sestanka ne skli~e v 15 dneh po podani
zahtevi ob~inskega sveta ali `upana, ga lahko
skli~e `upan.
Sestanek vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa ga nadome{~a od predsednika
poobla{~eni ~lan nadzornega odbora.
O poteku sestanka se vodi zapisnik.
14.~len
Konstitutivni
sestanek
skli~e
`upan
najpozneje v 20 dneh po imenovanju ~lanov
nadzornega odbora in ga vodi do izvolitve
predsednika nadzornega odbora.
15. ~len
Nadzorni odbor veljavno odlo~a, ~e je na sestanku navzo~a ve~ina vseh ~lanov. Odlo~itev
je sprejeta, ~e zanjo glasuje ve~ina navzo~ih
~lanov.
Glasovanje na sestankih je praviloma javno.
16.~len
Predsednik lahko na sestanek nadzornega
odbora povabi pripravljalce gradiva oziroma
predstavnike institucij, ki so predmet nadzora.
17.~len
Vabilo za sestanek se skupaj z gradivom
posreduje ~lanom nadzornega odbora praviloma sedem dni pred dnevom predvidenega sestanka.
18. ~len
Na za~etku sestanka predsednik nadzornega
odbora poro~a o realizaciji sklepov predhodnega sestanka. Preden nadzorni odbor preide
k dolo~itvi dnevnega reda, odlo~a o sprejemu zapisnika prej{njega sestanka.
19. ~len
Po opravljeni razpravi k posamezni to~ki
dnevnega reda predsednik nadzornega odbora oblikuje sklep in ga da na glasovanje.
Sestanek zaklju~i, ko so bile obravnavane vse
to~ke dnevnega reda.
Predsednik nadzornega odbora lahko
prekine sestanek, kadar meni, da je to
potrebno. Prekinjeni sestanek se nadaljuje na
dan, ki ga dolo~i predsednik.
2O. ~len
Zapisnik sestanka nadzornega odbora vsebuje:
- zaporedno {tevilko, datum in kraj sestanka,
~as za~etka in zaklju~ka ter morebitne
prekinitve,
- evidenco prisotnosti oziroma odsotnost
~lanov nadzornega odbora in vabljenih
- ugotovitev sklep~nosti in sprejet dnevni red
- poro~ilo o realizaciji sklepov in sklep o
potrditvi zapisnika prej{njega sestanka
- potek sestanka z navedbo poro~evalcev ter
kratkim povzetkom razprave
- izjave ~lanov nadzornega odbora, za katere
so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik
- morebitna lo~ena mnenja pri glasovanju o
predlaganih sklepih
- sklepe nadzornega odbora
Zapisnik podpi{eta predsednik in zapisnikar.

27. junij 2000
21. ~len
Dokumentarno gradivo nadzornega odbora
mora vsebovati izvirnik zapisnika in vsa
gradiva, ki so bila predlo`ena za sestanek.
Zapisniki in gradiva nadzornega odbora se
po kon~anem mandatu arhivirajo na ob~ini.
22. ~len
Predsednik nadzornega odbora lahko v
primeru, ko to zahteva nujnost in ekonomi~nost postopka, opravi koresponden~ni
sestanek. Ta lahko poteka po telefonu tako,
da vsak ~lan glasuje o predlaganem sklepu.
O koresponden~nem sestanku, opravljenem
po telefonu, se napi{e zapisnik, ki ga potrdijo ~lani na naslednjem rednem sestanku.
Koresponden~ni sestanek se lahko opravi
tako, da se gradivo in predlogi sklepov
posredujejo ~lanom po po{ti ali po telefaksu.
^lani takoj po prejemu gradiva vrnejo
po{iljatelju izpolnjeno izjavo o glasovanju. O
tako opravljenem koresponden~nem sestanku se napi{e zapisnik, ki ga ~lani nadzornega odbora potrdijo na naslednjem rednem sestanku. Sklepi sprejeti na koresponden-~nem sestanku so veljavni, ~e je zanje
glasovala ve~ina ~lanov nadzornega odbora.
V. POSTOPEK NADZORA
23. ~len
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa. Letni program sestavljajo
redni in ob~asni nadzori. V njem se lahko
dolo~ijo pravne in druge osebe, pri katerih
bo izveden nadzor ter vsebina, obseg, kraj in
~as izvedbe posameznega nadzora.
Pri dolo~anju letnega programa nadzorni
odbor odlo~a tudi o morebitnih zahtevah po
uvedbi nadzora, ki jih vlo`i `upan ali
ob~inski svet. Z letnim programom nadzorni
odbor seznani ob~inski svet in `upana.
24. ~len
Predsednik nadzornega odbora izda navodila
za izvedbo nadzora nad poslovanjem pravne
in druge osebe.
Za vpra{anja, ki se nana{ajo na postopek
nadzora, se smiselno uporabljajo dolo~be

Ob~an - 7
zakona o splo{nem upravnem postopku.
25. ~len
Na predlog nadzornega odbora lahko
ob~inski svet imenuje izvedenca za opravljanje posameznih strokovnih nalog nadzora.
Pogodbo o opravljanju storitev z izvedencem
sklene `upan.
Nadzorovana oseba lahko vlo`i ugovor zoper
izbiro izvedenca in predlaga drugega izvedenca izmed neodvisnih izvedencev. Ugovor
mora biti vlo`en v osmih dneh po sprejemu
sklepa iz prvega odstavka tega ~lena. O
ugovoru odlo~i nadzorni odbor na prvem
sestanku po vlo`itvi ugovora.
Za izvedbo dolo~enega opravila iz pristojnosti nadzornega odbora lahko ta pooblasti
posameznega ~lana oziroma v ta namen
oblikovano delovno skupino.
26. ~len
^lani nadzornega odbora ne smejo odlo~ati o
zadevah, pri katerih so z odgovorno osebo ali
predstavniki prora~unskega porabnika v
sorodstvenih zvezah do prvega kolena. Prav
tako ~lan nadzornega odbora ne more sodelovati in odlo~ati v postopku nadzora, ~e je
~lan organa upravljanja v javnem zavodu,
skladu, dru{tvu ali drugi organizaciji, v kateri
se opravlja nadzor ali ~e opravlja pogodbeno
delo za porabnika prora~unskih sredstev, pri
katerem se opravlja nadzor oziroma je tak{no
delo opravljati eno leto pred opravljanjem
nadzora.
O izlo~itvi ~lana nadzornega odbora odlo~a
predsednik nadzornega odbora, o izlo~itvi
predsednika pa nadzorni odbor.
27. ~len
Na podlagi letnega programa predsednik
nadzornega odbora izda sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se opredeli nadzorovana
oseba, vsebina, obseg, kraj in ~as izvedbe
nadzora.
Oseba, na katero se nana{a sklep o izvedbi
nadzora, lahko vlo`i ugovor v osmih dneh po
vro~itvi sklepa. Ugovor ne zadr`i izvedbe
nadzora.

28. ~len
Nadzor je treba opraviti tako, da sta delovni
proces in poslovanje nadzorovane osebe ~im
manj motena, pri ~emer se morajo ugotoviti
vsa dejstva in zbrati vsi dokazi, ki so pomembni za odlo~anje v postopku nadzora.
Predstavnik nadzorovane osebe v postopku
je lahko ves ~as prisoten. O opravljenem pregledu se lahko vodi zapisnik, ki ga podpi{ejo
vse osebe, navzo~e pri pregledu.
29. ~len
Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni
odbor pisno poro~ilo, v katerem je navedena
nadzorovana oseba in predmet pregleda,
ugotovitve, ocene, mnenja ter
morebitna priporo~ila in predlogi ukrepov.
V poro~ilu je treba odgovoriti na pripombe,
navedbe in ugovore nadzorovane osebe.
Nadzorni odbor po{lje poro~ilo nadzorovani
osebi, ob~inskemu svetu in `upanu, po
potrebi pa tudi ra~unskemu sodi{~u.
VI. KON^NE DOLO^BE
30. ~len
Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z ve~ino glasov vseh ~lanov nadzornega odbora in ga posreduje ob~inskemu
svetu v seznanitev.
Poslovnik za~ne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.
31. ~len
Spremembe tega poslovnika se sprejmejo po
enakem postopku kot poslovnik.
32. ~len
Za vpra{anja in zadeve delovanja nadzornega
odbora, ki niso dolo~ene s tem poslovnikom,
se smiselno uporabljajo dolo~ila poslovnika
Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik, ~e niso v
nasprotju s tem poslovnikom.
Datum: 09.06.2000
[tev.: 062-04/2000-04
Predsednica nadzornega odbora:
Kristina Hauptman, s.r.

KONCERT OB 5. OBLETNICI
RADIA CITY MARIBOR
Radio City Maribor (100,6 Mhz) je svojo peto
obletnico obele`il z veli~astnim koncertom,
na katerem je nastopilo ve~ kot 15 glasbenih
izvajalcev iz Slovenije in Hrva{ke, med njimi
Californija, MI2, Jasmin Stavros, Petar Gra{o,
Lara Baruca, Power Dancers, Severina, Miran
Rudan, Tinkara Kova~, Davor Radolfi,
Gibonni, Nude, N-joy....
Koncerta na Sne`nem stadionu pod
Pohorjem v Mariboru, ki se je za~el 26. maja
2000 ob 17. uri in je trajal do enih zjutraj, se
je udele`ilo okoli 25.000 ljudi, kar je mnogo
ve~ kot lani, s tem pa je bil poru{en tudi
rekord {tevila ljudi na koncertih na Sne`nem
stadionu. Ob tej prilo`nosti je bil podeljen

osebni avtomobil Renault Clio.
Kljub velikanskemu {tevilu obiskovalcev je
koncert, po potrditvi mariborske policije in
re{evalcev, minil brez posebnosti. Koncert
so radijci, kot prvo tako veliko prireditev,
prena{ali v `ivo prek interneta.
Radio City je s 25.000 glavo mno`ico
dokazal, da ostaja radio v samem
slovenskem vrhu, poleg tega pa je bil koncert ena najve~jih koncertnih prireditev v
Sloveniji nasploh.
Zmago

Pogled na mno`ico zbrano pod Pohorjem,
nekaj minut po 20. uri

27. junij 2000

Ob~an - 8

ZA OBOGATITEV VAŠIH JEDILNIKOV

DOBER TEK!
Ker je poletje in z njimi vro~i
poletni dnevi `e pred vrati,
moramo poskrbeti za obilo
u`itkov ob prijetni hrani, pri
kateri ne sme manjkati sladica
ali osve`ujo~ napitek iz
raznovrstnega sadja. Zato sem
se odlo~il ta mesec pripraviti
nekaj nasvetov in receptov, s
katerimi si boste “ hladili ” vro~e
poletne dni.

JAGODNA OMAKA
Potrebujemo: 0,5 kg sve`ih
jagod, limonin sok, 1 `li~ko konjaka, 3 `lice teko~e smetane, 8
dag sladkorja.
Priprava: Jagode operemo in jih
pretla~imo
ali
zmeljemo,
dodamo sladkor, limonin sok in
konjak. Vse skupaj dobro
preme{amo. ^e pripravljate
omako za otroke, konjak
izpustite in dodajte teko~o sladko smetano. Limonin sok
dodamo, ~e omake ne porabimo
takoj. Omako prelijemo ~ez
sladoled, sladice iz skute, jogurta
in podobno.

JAGODNA JUHA
Pripravimo jo tako, da v vodo
najprej zakuhamo podmet iz
{kroba, da se pripravljena
teko~ina rahlo zgosti. Nato vodo
ohladimo in dodamo pretla~ene
jagode. ^im ve~ jagod boste
dodali, tem izrazitej{i okus boste
dobili. Za okus dodamo {e vino,
sladkor, limonin sok, konjak. Vse
skupaj dobro preme{amo in
ponudimo hladno. Preden
ponudimo, dodamo za dekoracijo sladko smetano. Juha je
primerna v vro~ih poletnih dneh.

OMLETA
STEPHANIE
Za 1 osebo potrebujemo za testo:

3 beljake, 6 dag sladkorja, 2-3
rumenjake, 3 dag moke, 1 dag
sladkorja za potresenje.
Nadev: 12-15 dag poljubnega
me{anega sadja iz kompota ali
sve`ega, 2 dag sladkorja, sok pol
limone, 1 `li~ko ruma, smetano
za okras.
Priprava: Iz beljakov stepemo
trd sneg. Vanj po~asi vtepemo
sladkor. Dodamo rumenjake,
vanili in presejano moko.
Narahlo preme{amo. Ponev
nama`emo z maslom, jo
pomokamo in vanjo damo testo.
Oblikujemo ga v omleto in jo
spe~emo v pe~ici (zarumeneti
mora tudi zgoraj). Omleto prepognemo, jo zvrnemo na ovalni
kro`nik in
nadevamo z
raznovrstnim sadjem. Ob strani
nabrizgamo s smetano in poljubno dekoriramo.

JAGODNI FRAPPÉ
Potrebujemo: 1 dl sve`ega
mleka, 1 rumenjak, 3 ju{ne `lice
gozdnih ali vrtnih jagod, 2 kepici
vanilijevega sladoleda, 1 `lico
teko~e sladke smetane, 1 `lico
sladkorja.
Priprava: Sestavine in nekaj ledu
damo v elektri~ni me{alnik in
zme{amo. Precedimo v kozarec
tumbler in hladno postre`emo s
slamico.

VANILIJEVA
[ARLOTA
Potrebujemo: 8 jajc, 30 dag
sladkorja, 1 l mleka, 8 dag `elatine, 10 dl smetane, 5 dl smetane
za okras, 4 vanilijeve sladkorje, 1
`lico ruma.
Priprava: Rumenjake lo~imo od
beljakov. Rumenjakom dodamo
polovico sladkorja in penasto
ume{amo. Skuhamo mleko, ki
smo mu dodali vanilijev sladkor.
K vrelemu mleku vlijemo rumenjakovo maso in takoj damo kuhat
nad soparo. Neprenehoma
me{amo. Ko se krema zgosti,
dodamo {e topli namo~eno
`elatino, nato jo ohladimo.
Ohlajeni kremi dodamo trd sneg
beljakov, v katere smo vtepli
preostali sladkor in stepeno sladko smetano. Za okus {e dodamo
malo ruma. Dobro preme{amo.
Modele za {arlote ali pudinge
nama`emo z oljem in vlijemo
kremo. Pustimo, da se strdi. Ko
je dovolj trda, jo zvrnemo na
kro`nik in jo poljubno dekoriramo ter nabrizgamo s stepeno
sladko smetano.

SVE@A JAGODNA
SOLATA
Potrebujemo: 75 dag sve`ih
jagod, 25 dag malin, 25 dag
borovnic, 3 `lice sladkorja v
prahu, sok 2 pomaran~.
Priprava: Razpolovimo jagode
in jih zme{amo z malinami in
borovnicami. Posujemo s sladkorjem v prahu in prilijemo sok
pomaran~. Previdno zme{amo in
pokrito solato za 1 uro postavimo v hladilnik. Pred serviranjem
jo poljubno dekoriramo. Nasvet:
~e nimamo sve`ega sadja, lahko
vzamemo sadje iz kompotov ali
poljubno sadje.

^E[NJEVA BOVLA
Potrebujemo: 75 dag rde~ih
~e{enj, 75 dag ~rnih ~e{enj, 3
`lice kristalnega sladkorja, 0,5 l
~e{njevega soka, 0,5 l grozdnega
soka, 2 dl mineralne vode.
Priprava: ^e{nje operemo,
izko{~i~imo, jih damo v posodo
za bovlo ali ju{nik in potresemo
z dvema ali tremi `licami sladkorja. Pustimo stati do dve uri, nato
dolijemo pol litra ~e{njevega in
pol litra grozdnega soka; pokrito
posodo postavimo v hladilnik za
nekaj ur.
Preden ponudimo, dolijemo
poljubno
mineralno
vodo
(radenska, donat…), narahlo
preme{amo in postre`emo.

SLADOLEDNA
RULADA
Biskvitne rulade navla`imo s
sadnimi sokovi ali likerji in jih na
debelo nama`emo s poljubnim
sladoledom. Zvijemo v rulado,
zavijemo v folijo in damo v zamrzovalnik. Delno ohlajeno porcioniramo, okrasimo s smetano,
sadjem, dodamo prelive in
ponudimo. Podobno pripravimo
tudi sladoledne torte.

ME[ANA SADNA
SOLATA
Potrebujemo: 20 dag banan, 20
dag pomaran~, 20 dag hru{k, 20
dag kivija ali drugega sadja.
Marinada: 8 dag sladkorja, sok pol
limone, 0,5 dl vode, 1 `li~ka
maraskina, 1 `li~ka ruma, 3 dag
orehov ali mandljev.
Priprava:
O~i{~eno
sadje
nare`emo na rezine. Vsako vrsto
sadja lepo zlo`imo na kro`nik,
dodamo nekaj orehovih jedrc.
Pokapamo s sladko marinado.
Nazadnje solato okrasimo {e s stepeno sladko smetano in kandira-

nim sadjem.

SKUTNA REZINA S
SADJEM

Potrebujemo: 2 okrogla biskvita,
ki ju kupimo v trgovini ali pa
spe~emo navadni biskvit z
dodatkom vode, 2 dl sadnega
soka.
Nadev: 50 dag poljubnega sadja, 2
zavitka preliva za torte, 20 dag
pra`enih mletih ali sesekljanih
le{nikov.
Nadev: 3 rumenjaki, 10 dag sladkorja, 30 dag skute, zavitek vanilijevega sladkorja, sok pol limone, 3
dl sladke smetane, 4 dag `elatine.
Rumenjake, sladkor, skuto in
vanilijev
sladkor
penasto
ume{amo, `elatino raztopimo v
nekaj `licah tople vode in vinu. K
nadevu narahlo prime{amo raztopljeno `elatino in stepeno sladko
smetano.
Biskvitno
testo
navla`imo s sadnim sokom.
Polovico testa polo`imo v model,
oblo`imo z nadevom in vse skupaj
pokrijemo z drugo polovico testa.
Tako pripravljeno skutino “torto”
dobro ohladimo, da se nadev strdi.
Vzamemo jo iz modela, jo
oblo`imo s sadjem in prelijemo s
prelivom za torte, lahko pa jo
oblo`imo {e z zmletimi le{niki in
okrasimo s smetano.

VANILIJEV
SLADOLED
Potrebujemo: 1 l mleka, ~etrt
stroka vanilije ali 4 vanilijeve sladkorje, 2,5 dl sladke smetane, 25
dag sladkorja, 5 jajc, 1 dag {kroba.
Priprava: V malo vrelega mleka
damo vanilijev strok ali vanilijeve
sladkorje. Dodamo razme{an
{krob, smetano, polovico sladkorja in preostalo mleko. Med
me{anjem zavremo. Cela jajca in
preostali sladkor rahlo ume{amo.
Tej zmesi po~asi prilivamo prevreto mle~no me{anico. Na vro~em
{tedilniku me{amo, da se zmes
zgosti. Nato jo v mrzli vodi ohladimo, jo vlijemo v stroj za sladoled,
ga vklju~imo in zmes zamrznemo.
Pripravil: Ivan Flaj{man

27. junij 2000

Ob~an - 9

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJŠE
Poskusi izdelati pisane papirnate vetrnice.
Prave, velike vetrnice z lopatami lovijo veter
in tako poganjajo mlinske kamne, da lahko
meljejo `ito, poganjajo vodne ~rpalke in celo
proizvajajo elektriko. Tak{ne male vetrnice
pa so samo zabavna igra~a. Mo~no pihaj
vanje! Kako hitro se vrtijo! Ob lepem vremenu jih vzemi s seboj na prosto in opazuj,
kako se vrtijo v vetru.

4. Z buciko prebodi vse zavihke; buciko nato
vdeni skozi koraldo in jo zapi~i v radirko na
svin~niku.

Potrebuje{:
-bucike z velikimi glavicami
-majhne koralde
-svin~nike z radirkami
-barvast papir
-ravnilo
-{karje
-svin~nik

IZDELAVA
1. Vzemi dva razli~no obarvana kosa papirja,
z ravnilom izmeri in nari{i dva enako velika
kvadrata.

5.Pihaj v vetrnico, da se bo zavrtela. Kdaj se
bolj vrti: kadar piha{ od strani ali od spredaj?
Jakost vetra
Z vetrnico lahko ugotavlja{, kako mo~an
veter piha. ^im mo~nej{i je veter, tem hitreje
se vetrnica vrti.

2. Z ravnilom nari{i na kvadratih po dve diagonali. Sekata naj se v sredini. Nato zare`i po
~rtah, a le dve tretjini dol`ine do sredine.

Simona Koletnik
Gradivo:
Imenitna knjiga za de `evne dni; Angela Wilkes

KMETIJSKI NASVET
Zelena dela v vinogradu

3.Polo`i kvadrata enega na drugega. Papir po
prerezanih ~rtah zavihaj do sredine,( kot ka`e
slika), in s prstom zadr`i vse zavihke.

V vinogradu je v tem ~asu, ko je najbolj bujna
rast, kar veliko dela. Isto~asno ko mladice
zatikamo med `ice, tudi plevemo. Vedno
odstranjujemo mladice na starem lesu-deblu.
Zalistnike odstranjujemo v coni grozdja, preostale zalistnike proti vrhu mladice pa pustimo. Nikakor ne odstranjujemo zalistnikov v
celoti, kot je bila navada pred leti, ker imajo
zalistniki tudi pozitivno lastnost, saj je listje
zalistnikov mlaj{e in ima ve~jo fotosintetsko
vrednost (oz. mlado listje ustvari ve~ sladkorja kot staro). Prav tako vr{i~kamo ve~krat kot
smo v~asih.
Prvi~ vr{i~kamo, ko mladice zrastejo 20 cm
nad zadnji par `ic. S tem ukrepom odstranimo veliko listne povr{ine, ki je prav tako
mlada (glede na fotosintezo). Pomen je ravno
v tem, da zalistnike, ki nadomestijo listno
povr{ino, pu{~amo na vrhu.
Prav tako na kvaliteto mo{ta oz. vina pozitivno vpliva ostranjevanje listja v coni grozdja-`e v tem ~asu - konec junija. Odstranimo tri
liste na mladico, da je grozdje bolje osvetljeno, s tem pa je nanos fitofarmacevtskih
sredstev bolj{i.

Nikakor pa ne smemo odstraniti preve~ listja
- v primerjavi s septembrskim odstranjevanjem.
Vsi ti ukrepi vplivajo na bolj{o kakovost vina.
[KROPLJENJE
5.redno {kropljenje: jagode so za grah debele
PERONOSPORA - izberemo enega od
pripravkov
-BAKRENI ANTRACOL
-BAKRENI EUPAREN
-ANTRACOL
-EUPAREN
OIDIJ
-COSAN
-KARATHANE
-KUMULUS-MO^LJIVO @VEPLO
SIVA GROZDNA PLESEN (gniloba)
-TELDOR SC 500
-SUMILEX
-MYTHOS
-SWITCH
Proti sivi grozdni plesni {kropimo na~eloma
enkrat, tik preden se jagode sklenejo, ~e pa
smo se odlo~ili za drugo {kropljenje, ga
opravimo v ~asu meh~anja jagod.
Nata{a ^EH, in`.agr.

27. junij 2000

Ob~an - 10

MAJ - MESEC [PORTA
U~enci in u~enke vseh treh {ol so se udele`ili
ob~inskega tekmovanja v atletiki in dosegli
nekaj dobrih uvrstitev; Nina Murko je bila druga
v metu `ogice, Laura Mur{ec pa druga v skoku v
vi{ino.
Kar devet u~encev se je uvrstilo tudi na regijsko
tekmovanje v Slovenski Bistrici, kjer je Laura
Mur{ec dosegla odli~no drugo mesto s
presko~enimi 151 cm, kar je izena~en
medob~inski rekord.
Udele`ila se je tudi dr`avnega tekmovanja in
med petnajstimi najbolj{imi dosegla osmo
mesto.
Fantje so se v tem mesecu pomerili v malem
nogometu, uspe{nej{i so bili u~enci tretjih in
~etrtih razredov, saj so v konkurenci devetih
ekip dosegli tretje mesto.
Na proslavi ob dnevu {ole smo podelili pokale
najbolj{im {portnikom. Med fanti je najve~ to~k
in s tem prvo mesto dosegel Mitja Puk{i~, drugi
je bil Sa{o Kramberger in tretji Darjan Kajzer.

TRILOBIT

Med deklicami je bila najbolj{a Laura Mur{ec,
druga je bila Mihaela Burina in tretja Lidija
Le{nik.Vsem {e enkrat iskrene ~estitke.
Vesna Kabaj

Foto: OŠ Destrnik
Laura Mur{ec “flop”

DOBROTE SLOVENSKIH
KMETIJ
V minoritskem samostanu na Ptuju je od 11. do
14. maja potekala 11. tradicionalna razstava
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, ki so jo
organizirali Mestna ob~ina Ptuj, Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z
Upravo RS za pospe{evanje kmetijstva in
Kmetijska svetovalna slu`ba pri OZV@ Ptuj. Na
njej so sodelovale kmetije s kru{nimi, mle~nimi
in mesnimi izdelki, kisi, olji, `ganji, vini in
suhim sadjem.
Na razstavi je sodelovalo 583 slovenskih kmetij
z 828 izdelki, od teh je bilo ocenjenih 781. Zlata
priznanja je prejelo 215, srebrna 202 izdelka,
132 pa jih je prejelo bronasto priznanje.
Priznanja iz ob~ine Destrnik so prejeli: bronasto priznanje za kruh z dodatki Katarina Sever iz
Drstelje, bronasto priznanje za bu~no olje toplo stiskano Majda Koro{ec iz Desenc, Anton
Sever iz Drstelje je prejel zlato priznanje za
slivovko in srebrno priznanje za sadjevec –

ZAHVALA
V imenu DU Sv.Urban - Destrnik se iskreno
zahvaljujemo Gasilskemu dru{tvu Destrnik
za dvorano, v kateri smo organizirali ob~ni
zbor na{ega dru{tva. Zahvaljujemo se tudi
Turisti~nemu dru{tvu za mize in klopi in
Rde~emu kri`u za prte. Program so
popestrili u~enci O[ Destrnik pod vodstvom u~iteljice Bojane Kolenko in ljudske
pevke TD Destrnik. Vsem hvala za sodelovanje.
Posebna zahvala je namenjena {e g. Ivanu
Simoni~u, gospodarju GD, ki je pomagal
pri izvedbi ob~nega zbora, po kon~ani
prireditvi pa je nekaj na{ih ~lanov {e odpeljal domov.
Upravni odbor in predsednica DU:
Julijana ^ernezel

razli~na jabolka, Marjan Lovrec iz Jir{ovc je prejel srebrno priznanje za vini la{ki rizling in beli
pinot, kmetija Lovrec iz Jir{ovc pa zlato priznanje za la{ki rizling, srebrno priznanje za vino
zvrst je prejel Jo`e Mohori~ iz Levanjc.
Leto{njo razstavo si je ogledalo okrog 10 tiso~
obiskovalcev. Razstavo je spremljal tudi bogat
kulturni in strokovni program – letos je bil
poudarek na pravilniku o proizvodnji in
prometu `ivil `ivalskega izvora ter, promociji in
tr`enju dobrot.

U~enci 6.a in b razreda O[ Destrnik smo se v
ponedeljek, 5.6.00 ob 7h zjutraj zbrali pred {olo.
Nato pa smo se polni pri~akovanj odpeljali proti
Jesenicam in naprej do javorni{kega Rovta. Ko
smo prispeli do odcepa, kjer se je pot nadaljevala do doma TRILOBIT, smo morali vzeti vsak
svojo potovalno torbo ter pot nadaljevati pe{.
Ko smo kon~no prispeli do cilja, smo zagledali
prelepo hi{o ter prekrasno jezero. Tam so nas
~akali u~itelji, nas lepo pozdravili in nas
porazdelili po sobah. Te so bile ~iste, velike in
lepo opremljene. Najprej smo zlo`ili obla~ila v
omaro, nato pa pripravili postelje. Ko smo bili
pripravljeni je pri{el u~itelj in nam razdelil liste,
na katere smo narisali maskoto sobe. Nato smo
dolo~ili reditelje za vsak dan. Sledilo je kosilo,
nato pa kraj{i pohod, ki ga je vodil Jo`e. Vrnitev
nas je utrudila, zato smo pove~erjali in {li spat.
Naslednje jutro nas je prebudil zvok ogrlic. Nato
smo se zbrali pred domom in odpeljali so nas
na dalj{i pohod. Vodili so nas Jo`e, Klemen in
Irena. Bil je zelo dolg, saj je vodil vse do avstrijske meje. Tam so nas presenetili ~rni oblaki,
zaradi katerih smo se morali hitro vrniti domov.
Po vrnitvi nas je `e ~akalo kosilo, zatem pa predavanje o `ivalih, ki ga je vodila Irena, in o
kamninah, ki ga je vodil Toma`. Po predavanjih
smo {li veslat ter plezat po umetni plezalni steni.
V sredo je na `alost de`evalo, zato smo bili
dopoldan v ko~i. Ko je prenehalo de`evati, smo
{li z Ireno k potoku, kjer smo raziskovali
poto~ne `ivali in kamnine. Popoldan je bil {e
posebej lep, kajti vozili smo se s ~olni ter streljali z loki. Naslednji dan je bil zelo lep, zato smo
sklenili, da gremo do rudnika. Preostali del
dneva smo se odlo~ili, da bomo ve~erjali na
prostem-ob tabornem ognju. Ta ve~er je bil {e
posebej zanimiv, saj smo po ve~erji imeli {e
disco, kar je bil za nas najzabavnej{i dogodek
tega tedna. V petek smo po zajtrku najprej
pospravili prtljago, zatem so nam {e razlagali o
prvi pomo~i in o pripravi kope. Sledilo je tekmovanje v prvi pomo~i in v veslanju. Po tekmovanju smo se zelo razveselili, kajti pripeljali
so se na{i so{olci, tako, da smo preostali del
dneva pre`iveli skupaj in to tako, da smo
obiskali Bled in Pre{ernovo rojstno hi{o. Bilo je
zelo zanimivo, kajti veliko je bilo takih, ki so bili
prvi~ tam. Sledila je vrnitev domov, kjer so nas
nestrpno pri~akovali na{i star{i.
Karmen Koser in
Urbanja Kekec, 6.a

Zmago

SANJE
(domi{ljijski spis)
Zve~er se umijem, oble~em v spalno srajco in
se skrijem pod odejo. Nekaj ~asa se {e
premetavam po postelji, nato pa le padem v
globok spanec.
Kmalu se mi v glavo prihotopijo sanje, kako
je `e jutro in se u~im nem{~ino. V roke vzamem zvezek za nem{~ino in za~nem brati
tuje besede. Berem jih in jih na glas izgovarjam. Kmalu se pojavi beseda, ki mi nikakor
ne gre pravilno iz ust. Nau~im se, jo
posku{am izgovaoriti, jezik pa se mi kar zatika. Zaspim ob zvezku.

V sobo pride mama, me zbudi in vpra{a, ~e
sem se `e vse nau~il. Odgovorim ji: Ne vsega,
ampak za pozitivno bo. Mama me jezno
pogleda in re~e: Vse se mora{ lepo nau~iti,
ne le za ubogo dvojko. Sanje izginejo.
Zjutraj, ko se resni~no zbudim, o svojih sanjah povem mami, o~etu, babici in sestri.
Radovedno me poslu{ajo, mama pa me
objeme in vsi skupaj se nasmejimo.
Sebastjan Muraj, 4.b.
O[ DESTRNIK

27. junij 2000

Ob~an - 11

PREJELI SMO

KORK DESTRNIK NA IZLETU
Krajevna organizacija Rde~ega
kri`a Destrnik je organizirala
izlet na Debeli Rti~ in bolnico v
Valdoltri. V lepem in spomladanskem jutru nas je 14. maja
na avtobusnih postajah pobral
avtobus turisti~ne agencije
Le{nik iz Lenarta in skupaj s
kombijem, ki je bil prav tako
poln izletnikov, iz Destrnika krenil ob 5.45 uri proti Ptuju in po
prelepi [tajerski do Tepanja. Tam
smo imeli prvi postanek, da smo
se malo sprehodili in okrep~ali.
Pot smo nadaljevali proti
Postojni in malo pred Postojno
imeli drug postanek. Od tu smo
nadaljevali pot proti Debelemu
rti~u, kjer so nas lepo sprejeli.
Pozdravila nas je receptorka, in
nas vodila do odprtega bazena
na obali, kjer nam je v kratkem
orisala zgodovino mladinskega
zdravili{~a in letovi{~a RKS
Debeli rti~.
Leta 1955 je RKS pod vodstvom
predsednika RK in ministra za
zdravstvo, dr. Marijana Ah~ina,
na{el in izbral sedanje mesto, 7
ha neizkori{~enega zemlji{~a ob
meji s Trstom in dober kilometer
neurejene in zapu{~ene skalnate
obale. S prispevki zbranimi po
vsej Sloveniji, ga je za~el urejati v
stalno bazo za zdravljenje in letovanje otrok. Prva izmena otrok je
prispela 13. junija 1956 - rojstni
dan zdravili{~a. Za~elo se je zbiranje sredstev s pomo~jo loterije
RKS, ob~inskih solidarnostnih
akcij in skladov socialnega
zavarovanja. Zbrana sredstva so
omogo~ila intenzivno gradnjo.

Do konca leta 1964 so zgradili
funkcionalno stavbo z upravo,
zdravni{ko ordinacijo, lekarno,
telovadnico ter dva zdravstvena
(v vsakem je 72 postelj) in dva
poletna paviljona (v vsakem je
90 postelj).
Na za~etku so za dobro po~utje
otrok skrbeli prostovoljci, leta
1964 pa je kolektiv `e {tel
osemdeset stalno zaposlenih
delavcev, prete`no zdravstvenega in vzgojnega profila. Delovala
je tudi O[ z IO u~itelji. Debeli rti~
je bil tako pripravljen na delovanje. @e isto leto je bilo na
zdravljenju skupno 2400 otrok.
Mladinsko zdravili{~e Debeli rti~
le`i na najlep{em delu slovenske
morske v obale v neposredni
bli`ini Ankarana, Kopra in Trsta,
med planta`ami in nasadi vinogradov. @e dolgo je znano po
svoji zdravilni klimi in je edina
obmorska ustanova te vrste za
otroke in mladino v Sloveniji.
Zdravijo otroke, za katere je
osnova zdravljenja klimoterapija.
Zdravili{~e razpolaga z 800
le`i{~i (170 za zdravili{ki del in
630 za letovanje)- v paviljonih in
novem ( B kategorije ), z ambulanto, s centralno kuhinjo, pralnico in kurilnico. Poleg tega ima {e
varno urejeno kopali{~e na 500
metrih obale, dva sodobna
bazena z morsko vodo, {tevilna
otro{ka in {portna igri{~a ter
sprehajali{~a. Leta 1997 so z
izgradnjo novega namestitvenega objekta ponudbo obogatili {e
z lepimi 2- in 3- posteljnimi sobami, notranjim bazenom z ogre-

vano morsko vodo, fizioterapijo,
savno, masa`o in bifejem.
Izredna naravna lega s svojstveno mikroklimo je zelo koristna za naravno zdravljenje otrok z
obolelimi
dihali. Obmorska
klima je zmerna zaradi bli`ine
Alp, kljub veliki son~nosti in
majhni koli~ini padavin. Bujna
mediteranska vegetacija (ro`marin, oljke) in urejeni nasadi v
parku dajejo otrokom senco,
bla`ijo
u~inek
naravnega
son~nega sevanja in otroci tako
niso izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam.
Po predstavitvi zgodovine,
dejavnosti in zmogljivosti nam je
predstavnica {e razkazala zaprti
bazen, spalnice, gostinske prostore ter jedilnico, potem pa smo
imeli {e dobro kosilo v njihovi
lepo urejeni jedilnici. Po kosilu
so nam (na `eljo ve~ine ) organizirali vo`njo z ladjo od
Debelega rti~a do Izole. Tam
nam je lastnik, ki je bil obenem

tudi krmar ladje, pokazal
popravljalnico-servis za ladje in
nam razlo`il njihovo delo. Iz
Izole smo se peljali v Valdoltro.
Vo`nja po morju je trajala dve uri.
V Valdoltri smo obiskali na{ega
doma~ina Franca Kokola iz
Jane`ovc, ki je tam na terapiji, in
nam je razkazal bolnico-bolni{ke
oddelke. Po ogledu smo krenili
proti domu. Imeli smo spet dva
postanka in ob 22.uri sre~no
zdravi prispeli domov. Vsa zahvala za tako dobro organiziran
izlet in dobro po~utje na izletu
gre
organizatorjem
KORK
Destrnik ter predsednici gospe
Mariji Stöger ter vozniku avtobusa g. Le{niku, ki je bil obenem
na{ vodi~, in nas je zdrave
pripeljal domov.
Mislim, da smo bili z izletom vsi
zadovoljni, in si jih {e `elimo, saj
je bilo med nami nekaj takih, ki
so bili prvi~ na morju.
Milan Muraj

Prvi petek v juniju
Dan se je za~el z `vrgolenjem pti~kov, son~ni
`arki so pokukali na bolni{ko posteljo v
bolni{nici Valdoltra, ki je zgrajena tik ob
morju. ^udovit je pogled na na{e malo slovensko morje. V pristani{~e Koper je plula
velikanska ladja, tu in tam se je na valovih
pozibaval kak{en ~oln. Galebi in druge ptice
so se spreletavale in posedale na velikanska
drevesa, ki rastejo okrog bolni{nice. Lep park
in ~udovit vrt, v katerem cvetijo vrtnice vseh
barv. Kar omamijo te in ob~utek ima{, da te
pozdravljajo.
Ko sem se prebudila, sem prvi pozdrav namenila svojim “cimram” na bolni{kih posteljah.
Pomaha{ izpod bele rjuhe in sre~na sem, ko
mi vrnejo nasmeh, ~eprav vsaka v srcu skriva
svojo bole~ino. Z mislimi pohiti{ domov k
svojim dragim. Je vse v redu? So vsi zdravi?
Tiho pride v sobo medicinska sestra. S toplo
besedo vpra{a, kak{na no~ je za nami. Moram

povedati, da je osebje zelo prijazno, in to je
za bolnike najve~. Vsak dan je dolg, no~ {e
dalj{a, ~eprav se vedno kaj dogaja.
V bolni{nici so uredili kapelo, kjer ma{ujejo
duhovniki koprske `upnije vsak torek, petek
in nedeljo ob 17. uri. Vhod je prilagojen bolnikom z vozi~ki. K ma{i pridejo tudi bli`nji
stanovalci in ljudje, ki so bili zaposleni v tej
bolni{nici. Ta petek je v prvi vrsti sedela
upokojena zdravnica, o njenem biv{em,
mo`u prav tako zdravniku te bolnice, pa je
spregovoril duhovnik. Ni ga poimenoval,
navedel je le njegova dobra dela za bolnike,
ki jih je znal potola`iti v te`kih trenutkih.
@eni so drgetala ramena in z rob~kom si je
brisala solze.
Duhovnik nas je nagovoril s prijaznim nasmehom. Povedal je, da je presene~en, ker je
ob tako lepem dnevu kapela polna ljudi.
Pred ma{o sem obiskal bolnike po sobah in

le nepokretni so ostali med {tirimi stenami.
Vsi ostali ste se greli na soncu in prepri~an
sem bil, da bo kapela prazna. Povedal vam
bom o nebesih, ki si jih vsakdo lahko naredi
tukaj na Zemlji. Nebesa ali kaj leprega si
lahko ustvari vsak. Pojdi med prijatelje, med
svoje drage. Zapoj si in s pesmijo polep{aj
dan sebi in drugim. Pomagaj svojemu
“cimru” na bolni{ki postelji, daj mu to, kar
zmore vsak: toplo besedo, prijazen iskren
nasmeh. Primi ga za roko, potola`i, da bo
kmalu bolje, saj je z nami Bog, ki nas varuje.”
S pesmijo Je angel gospodov oznanil Mariji
smo kon~ali ma{o. Z lahkimi koraki smo se
vrnili v bolni{ke sobe, z mislimi, da bo jutri
znova lep dan, da bo znova sijalo sonce in
odgnalo sence, ki nas spremljajo v na{em
`ivljenju.
Julijana ^ernezel

Ob~an - 12

27. junij 2000

DESTRNI^ANI NA BLEDU

Utrinek iz povorke
V okviru 32. kmetijskega kongresa ICAR 2000
(Mednarodni komite za kontrolo produktivnosti
v `ivinoreji), ki je potekal na Bledu od 14.-19.
maja, so v nedeljo, 14. maja, pripravili kme~ki
praznik. Prireditve smo se udele`ili tudi ~lani
Turisti~nega dru{tva Destrnik.
Tega dne je pred hotelom Park potekal sejem

doma~e in umetne obrti, na nogometnem igri{~u
pa so pripravili razstavo avtohtonih pasem
`ivine, med katere sodijo lipicanci, posavski
konj, slovenski hladnokrvni konj, cikasto govedo, bov{ka ovca, istrska pramenka, belokranjska
pramenka, jezersko sol~avska ovca, kr{kopoljski
pra{i~, {tajerka, kranjska ~ebela, nekatere pasme
psov in so{ka postrv.
Ob 17. uri pa se je pri~el mimohod 48 skupin s
500 udele`enci, ki so prikazali ko{~ek tistega
pozabljenega, da bi mlaj{im rodovom pokazali
stare kme~ke obi~aje in navade. Predstavile so se
folklorne skupine, konjeniki, ko~ija`i, plan{arji,
`anjice, predice, perice, kosci, pridelovalci hmelja, lon~arji, holcarji, izdelovalici sira, medenjakov, ~ipk, skodel, preva`ali so kremen~ev
pesek, z volom preva`ali seno… ^lani
Turisti~nega dru{tva so predstavili zimsko ve~er
na vesi, lu{ili so ko{ice, pleli korpe, z `ico ople-

tali kropn`co, v stopi phali ajdo, dogajanje pa je
spremljala ljudska pesem in harmonika.

Na Bledu nam je izkazal dobrodo{lico stari
Urban~an Franci Visenjak
Obiskovalci mimohoda so na{o ekipo sprejeli z
burnim aplavzom in besedami:”Glej jih,
[tajerce!”
TD Destrnik

GODBA GASILSKEGA DRUŠTVA
DESTRNIK NA GOSTOVANJU V SEVNICI

V soboto, 5. junija, se je gasilska godba Destrnik
udele`ila sre~anja gasilskih godb Slovenije, ki
sta ga `e 19. organizirala gasilsko dru{tvo ter
ob~ina Sevnica. Razen 23 godbenikov se je
sre~anja udele`ila delegacija, ki so jo sestavljali:
`upan Franc Puk{i~, pod`upan Branko
Zelenko, predsednik Sveta Podravske regije
Franc Simeonov, predsednik GZ Janez Irgl,
poveljnik GZ Marjan Irgl, predsednik PGD
Marjan Zelenik, poveljnik dru{tva Sre~ko
Puk{i~ ter ob~inski svenik in na~elnik CZ
Branko [irec.
V Sevnici smo prispeli okrog 15. ure popoldan
in moram re~i, da smo do`iveli enkraten sprejem. Pri~akali so nas `upan in pod`upan ob~ine
Sevnica, direktor ob~inske uprave, na gasilski

ravni pa podpredsednik in podpredsednica GZ
Slovenije.
Sledila je predstavitev godb, vsaka je pripravila
po tri skladbe. Sodelovalo je sedem godb iz
Slovenije in ena iz Hrva{ke. Moram priznati, da
se je na{a godba dobro izkazala, da so dobili
dolg in mo~an aplavz in da so po nastopu
~estitke kar de`evale. Zato {e enkrat, tudi v
mojem imenu, vse ~estitke godbi in njihovemu
vodji g. Marjanu Rusu. “Kar tako naprej!”
Po kon~ani prireditvi so vse godbe skupaj
zaigrale nekaj skladb.
Vzdu{je je bilo nepopisno. Vse to pa sta
dodobra izkoristila tudi oba `upana in v prijetnem vzdu{ju izmenjala nekaj koristnih in
pou~nih izku{enj.
In `e je bila ura 21, ko smo krenili iz Sevnice.
Tudi na avtobusu je bilo vzdu{je prijetno in

POMLADNA ORFEJ^KOVA PARADA
V okviru 2. ob~inskega praznika, 27. maja, je bilo na Destrniku tudi pomladna Orfej~kova
parada, ki sta jo vodila Danica Godec in Ljubo Huzjan. Oddajo sta organizirala Radio Ptuj in
PGD Destrnik.
V oddaji so nastopili ansambli Igor in Zlati zvoki, Dinamika, Rogla, Tine Lesjak s pevkami s
Pohorja, pevka Andreja, humorista Luka in Pepi ter seveda doma~ini: Ljudske pevke iz
Destrnika, trio – Matej, Miran in Milan ter seveda na{a gasilska godba. Svoj recitatorski vlo`ek
pa je dodal {e gost g. Tone Kuntner. Oddaja je potekala dve uri in jo je Radio Ptuj v `ivo snemal.
Nastopajo~i so pustili dober vtis nad ob~instvom, ki je bilo kar {tevilno, pa tudi nastopajo~i so
bili zelo zadovoljni z gostoljubljem in lepim sprejemom ob~instva.
Vse to je dalo spodbude nam gasilcem, ob~anom Destrnika pa lep zaklju~ek ve~dnevnega
praznovanja 2. ob~inskega praznika.
Marjan Irgl

skupno mnenje je bilo, da smo delo opravili
ve~ kot odli~no in Destrnik predstavili kot se
spodobi, kot pravi ambasadorji.
Moram {e zapisati, da je prevozno storitev
opravilo podjetje Certus z visokorazrednim
avtobusom in odli~nim {oferjem.
Marjan Irgl

Telefon: 02/753-55-51