Poštnina plačana - Spedizione in abbonamento post. Il gruppo Leto I. štev. 30 Trst, 15. avgusta 1946 Cena 5 lir - 3 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA: VIA CARDUCCI, 6 Mar anlltaSlsfl nc smejo, |e ncota-šistom dovoljeno Zadnja svetovna vojna je dala zgodovini nekaj pomembnih , dnevov, ki pomenijo pravi okret zgodovinskega razvoja. Gotovo je eden izmed najpomembnejših dnevov zadnje svetovne vojne 25. julij 1943, ko je bil zrušen fašizem, kot posledica zmag na bojiščih Sovjetske zveze, Balkana in Afrike, oziroma Sicilije. Bilo je takrat že jasno, da osne države ne morejo vel zmagali in zato so gotovi politični in vojaški krogi v Italiji smatrali za koristno končati igro fašizma. Pri tem niso igrali vlogo načelni nagibi, temveč je bilo to izvedeno z željo, da rešijo Italijo posledic poraza in da omilijo kazen za njeno krivdo pri osnovanju zarote proti miru, ki jo je zasnovala /-talija skupno z Nemčijo. Padec fašizma je bil za zaveznike velik moralen uspeh, ker je dejansko pomenil zlom ne samo osi, temveč zlom ideološke osnove politike osi Rim — Berlin. Rimski fašizem je bil zibelka vseh ostalih nacionalističnih-fašistič-nih pokretov po svetu, od nacizma do falangizma, zato jeJbil njegov padec tembolj pome uh e n dogodek. • \ Zato je razumljivo, da so posebno tisti narodi, ki so največ trpeli pod fašizmom, praznovati oziroma hoteli praznovati ta zgodovinsko pomembni dogodek. Najvztrajnejši borci proti fašizmu so bili Slovani na Primorskem, ki so voddi neizprosno borbo proti fašizmu od njegovega nastanka in tudi, ko je prišel na oblast, do njegove propasti. V tej borbi so se Slovanom Primorske pridružili, posebno po zlomu Italije, tudi demokratični italijanski antifašisti. Ne samo za te, temveč tudi zd vse zaveznike bi morala biti obletnica zloma fašizma slavnostna obletnica, ako je res, kar trdijo, da so vodili borbo za demokracijo in za popolno uni iene j e in iztrebljenje fašizma. Vendar pa demokratično antifašistično ljudstvo Trsta in cone ,,A“ Primorja ni moglo slavnostno proslaviti to pomembno obletnico, ker zato ni dala svojega pristanka Zavezniška vojaška uprava. Navedemo pa lahko še en primer. Tudi 10. obletnico upora v Španiji, ki so jo po vsem svetu proslavljali v znak protesta proti Francovemu režimu, ni smelo proslaviti antifašistično ljudstvo Trsta in čope „A“ Primorske. V utemeljitev prépovedi obeh protifašističnih manifestacij je navedla ZVU razlog, da sploh ne dovoljuje manifestacij. Pač pa je dovolila praznovanje druge obletuice in sicer zavzetja Gorice po italijanskih okupatorjih 9. avgusta 1916. Pri tem je pa treba še upoštevati, da ni Italija vstopila v prvo svetovne) vojno zato, da bi branila kake višje ideale, temveč zato, da bi vodila osvajalno in imperialistično vojno na strani tistega, ki nudi več. Impe-rialstični londonski pakt je bila cena za njen vstop v vojno na strani antante. (Nadaljevanje na 2. str.) Tudi Italija se je borila proti skupnemu sovražniku... V TRETJEM TEDNU MIROVNE KONFERENCE Italijo ne sme nikoli več predstnullnti imperinlistlčne nevarnosti za slovanske sosede De Gasperijeve imperialistične zahteve so prejele zaslužen odgovor . Po zaključeni debati o proceduri je prešla pariška mirovna kon ferenca na svoje redno delo. Pričela ga je z zasliševanjem zastopnikov premaganih bivših sovražnih držav. Obenem pa se je vnela pravda za pripustitev Albanije k mirovni konferenci. Ta predlog jugoslovanske delegar':o je nalete) na ostro opozicijo zlasti britanskega delegata, ki Albaniji na more odpustiti, da si je upala z nekaj topovskimi streli opozoriti britansko križarko, .da ne sme pluti po albanskih teritorialnih vodah, kot pač velja za vse ostale države na svetu Jugoslovanska .delegacija je odločno zagovarjala pravico Albanije, da sodeluje na mirovni konferenci, saj je bila ena prvih žrtev fašistične napadalnosti v Evropi in je mnogo doprinesla k skupni zmagi. Isto stališče je zavzemala tudi sovjetska delegaci la. Vendar bodo o pripustitvi Albanijo razpravljali skupno- z enakimi prošnjami nekaterih južno-ameriških držav in Egipta, ki nimajo druge zasluge, kot da so Italiji formalno objavile vojno. De Gasperi noče biti obtoženec Kot prvi zastopnik premaganih držav je nastopil vodja italijansko delegacije Ue Gasperi Pokazal je veliko samozavest in zvračab vso krivdo za j italijansko udeležbo .v vojni na Mussolinija. Obenem' pa so ni niti najmanj potrudil, da b\ obsodil fašistično imperialistično politiko, da bi obsodil grozodejstva italijansko vojske na zasedenih ozemljih. Molče je prešel preko Vsega tega in razpihoval so-, udeležbo Italije v zadnjem razdobju vojne na strani zaveznikov. Nastopiti je hotel kot zaveznik in zahteval reparacije od Nemčije. K njegovemu nastopu pripo- minja newyorški list »New York Herald Tribune«, da Italija he sme pozabiti, da je vodila vojno na strani Nemčije in da se mora za svojo krivdo pokoriti. Italijanski imperializem se še ni unesel To je dokazal poleg drugega De Gasperi v svojem govoru pred mirovno konferenco. Skliceval se je glede razmejitve v Julijski Krajini na Wilsonovo črto, ki so jo zavrgli celo ameriški delegati v mednarodni komisiji; skliceval se je celo na Rapallo Še več. De Gasperi je popolnoma zamenjal vlogi: Italija ni bila nikoli napada-lèc, pač pa jo sedai ogroža slovanski 'imperializem Zaradi tega potrebuje sedaj v Julijski Krajini strateško mejo. To zahtevo je postavi) pač zato, ker mu manjkajo za dosego njegovih imperialističnih' ciljev vsakršni prepričljivi razlogi. Poleg tega je De Gasperi predlagal, naj še odloži reševanje vprašanja Julijske Krajine in Trsta za eno leto, to pai z očitnim namenom — kakor je v svojem odgovoru poudaril Molotov — da bi' izigral nasprotja med zavezniki, ki bi sé v takem slučaju lahko pojavila, in tako dosegel zase čim več.. • ■ - Kardelj je odločno razbil vse italijanske trditve V ponedeljek se je prijavil k besedi vodja jugoslovanske, delegacije Edvard Kardelj in odgovoril na izvajanja italijanskega mi-, nistrskega predsednika De Gaspe- rija. Njegov govor je vzbudil sploš no pozornost. Izjavil je, da je treba v prvi vrsti podpreti mir, zato je nastopil proti vsem težnjam, da se Italija za vsako cono podpre proti Jugoslaviji. Kardelj je nato izrazil priznanje italijanskim antifašistom, ki so pridružili svoje sile jugoslovanskim partizanom, odločno-pa je razkrinkal imperialistične namere Mussolinijevega fašizma, ki se skrivajo v De Gasparijevih zahtevah. Odgovornost za vojno ni mogoče pripisati samo Mussoliniju, kajti ni mogoče reči, da bi bil Mussolini zašel v vojno samo slučajno, ali pa da'bi nastala samo zato, ker bj jo bi) samo on hotel. Odgovornost za vojno je treba pripisati-italijanski državi kot taki, italijanskemu narodu pa pritiče dolžnost, di kaznuje one, ki so ga pognali v to katastrofo. Italijanski imperializem se ni v ničemer izpremenil Kardelj j; v podrobnosti obravnaval italijanske argumente. .0-pozori! je na m, da je italijanska meja potekala leta 1914., v.;o dalje proti zapadu in da je vendar Italija napadla in .ne nat obe Italijanski' razlogi o stratešej varnosti so . torej ničevi, . nasprotna, francoska, črta daje Italiji pozicije, ki odpirajo vrata v Jugo$lavi-,io. De Gasperi ponavlja taktiko, ki so se je posluževali italijanski Tako si predstavlja naš karikaturist politiko ravnotežja.., zastopniki v prvi svetovni vpjni; to je omogočilo Mussolipjevo, imperialistično prodiranje v Jugoslavijo in na Balkan. .To ponavljanje starih razlogov ni slučajno. Priznati je .treba zasluge italijanskih antifašistov za zavezniško stvar. Toda ali ima De'Gasperi pravico zahtevati za plačilo tuje ozemlje? Do Gasperi se sklicuje nadalje na narodnostni položaj na Primorskem in se pri tem opira na fglzificiranb ljudsko štetju iz leta 1921., da bi tako potvarjal resnično stanje. Italijanski ministrski predsednik je govoril v, nasprotju z Mazzinijem in Cavourjem, nasprotno pa sc je' povsod skladal z načeli Mussolinijevega agresivnega duha. Kardelj se je končno odločno uprl italijanskemu predlogu, naj se ureditev vprašanja Julijske Krajine in Tršla odgodi za, leto dni. Vsako odlašanje hi bilo potuha imperializmu. Vsi prisotni so sledili Kardeljevim izvajanjem z največjo pokornostjo. ! zlasti . angleški delegat Dnff Cooper, kj sj je od časa Alo časa delal zapiske. Plenum konference je Kardeljevemu govoru glasno ploskal, Molotov razkfinkuje ■ Na torkovi seji plenuma je govoril o De Gasperijevem izva.ianiu vodja sovjetske delegacijo Molotov. Poudaril je, da so italijanske imperialistične zahteve nasprotne dejanskim interesom italijanskega naroda. Italijansko liudstvo bo brez Trsta in zapadne .Istre prav' tako lahko živelo, močno pa gai bodo pri lem ovirale nekatere.gospodarske določbe mirovne pogodbe, ki so prišle vanto kliuh prizadevanju sovjetske delegaci io. da' se Italiii ne naloži pretežko gospodarsko breme. Vendar o tem De Gasperi skoraj ni imel besede. To priča, da je De Gasperi v svojem govoru nameraval dejansko opravičiti eksnanzionistične zahteve stare Italije. Zanj je Istra še vedno izhodiščna točka za pohod ha Balkan. S tem je De Gasperi dokazal, da je sedanja italijanska vlada še daleč od one preusmeritve v demokracijo, kot sj jo 'vsi želimo. Spričo tega tudi nt mogoče dopustili da bi se take'zahteve postavljale v imenu novo demokratične Italije." . Tudi govor Molotova je bi] sprejet z živahnim aplavzom. Delo konference Konferenca je nadaljevala razpravo O občih vprašanjih dnevnega reda in izvolila tajništvo konference. V tajništvo so bili izvoljeni, delegati Jugoslavije, Kitajske, Brazilije in Avstralije, za getje- (Nadaljevanje na 2. sir.) Čitajte - sodite! Glasniki ljudstva V zvezi z divjanjem italijanskih fašistov v Gorici, prinaša »Primorski dnevnik« na uvodnem mestu sledeče: ^Goriško ljudstvo je ves čas delovanja ZVU, kakor tudi že prej sko-osvobodilnc borbe jasn.o pokazalo, z| vsu Igta antifašistične in narodne da ne mara ničesar več slišati o italijanskem gospodstvu. Kljub temu je ZVU dovolila manifestaciip v spomin vkorakanja italijanske vojske za časa prve svetovne vojne v Gorico. Ta manifestacija peščice itnportiranih Italijanskih elementov in nosilcev pretekle italijanske tiranije, je bila za soriške množice naičistejša provokacija. Zato ic jasno, da mora nositi ZVU moralno in dejansko odgovornost za vse posledice izzivalnih nesramnosti, katere Je dovolila. Vse dogajanje zadnjih dni v tej pokrajini, ves herojski neomajni odpor našega ljudstva proti atentatom na njegove najsvetejše pravice lu svoboščine, bi moralo biti odgovornim činiteljem že zdavnaj koristna šola. Posebno pa bi iim morali biti zadnji dogodki na Goriškem najzgovornejši opomin. Množice našega prebivalstva so pokazale, da se nikoli ne bodo uklonile podobnim krivicam.« « V zadnji številki je bil pomotoma zamenjan stavek. Kar Je bilo pod rubriko »Glas zaveznikov« spada pod sVo-ce libero« in obratno. Delo konference (Nadaljevanje s 1. strani) talnega tajnika konference pa je bil soglasno izvoljen francoski delegat .Dopare. Sestala sta se tudi odbora za proučitev političnih, teritorialnih in gospodarskih določb •i ■/. Italijo. Za predsednika je bil na sovjetski predlog izvoljen južnoafriški delegat Liéf Egeland. za podpredsednika pa na angleški predlog ukrajinski delegat Manu-ilski. V torek jo govoril zastopnik 'druge premagane države, romunski zunanji minister Tatarescu, ki je poudaril, da je nova demokratična Romunija izbrisala nečastne sledove preteklosti. Isto sta poudarila tudi sovjetski delegat Višinski in češkoslovaški delegat Masaryk. Grški ministrski. predsednik Tsaldaris je v svojem govora obsodil imperialistično politiko Dalije, poleg tega pa je še enkrat poudaril grško zahteve po severnem Epiru, ki pripada Albaniji. To je storil kljub temu, da je jugoslovanski delegat Maša Pijade pred konferenco razkrinkal grško imperialistično politiko, ko je sporočil nesramni grški predlog jugo-slovanski vladi, naj hi si Grčija in Jugoslavija Albanijo med seboj razdelili. Jugoslovanska delegacija jo ta predlog ogorčeno odbila. Manifestacije za Jugoslavijo onstran „francoske črte“ Medtem ko v Parizu prav v teh dneh razpravljajo (po logiki zapadnih velesil) ali naj se Italijo nagradi za njeno protizavezuiško borbo na strani nemškega zaveznika, ali naj se je dobrohotno opomni, kot otroka, na njene pregrehe, ali naj se morda z njo le postopa kot z nemškim satelitom,^ se je primorsko ljudstvo in v sedanjem položaju še posebno prebivalstvo za francosko črto, že davno odločilo: Pod Italijo ne več, pa naj bo fašistična ali pa. katerekoli drugo oblike fašističnega izvora Medtem ko v Parizu Belgijec Špank — daleč od vsako realnosti — kvasi, da je malim narodom vseeno na kateri strani meje so, prebivalstvo onstran francoske črte dan za dnem priča, da je to izmišl jena'imperialistična laž in dan za dnem manifestira za Jugoslavijo pod geslom: Tu ne sme več biti Italija! Zastonj je. če razni, italijanskemu oziroma, sploh imperializmu naklonjeni politiki, stiskalu De Gasperiju roko. ko brani na račun svobode (njega ljudstva imperialistične itali- janske meje, zastonj, kajti (ukuj je ljudstvo, ki ne lio nikoli priznalo kakršnekoli odločitve, ki bi ga opeharilo za Jugoslavijo. To je pokazala zadnja mogočna manifestacija slovenskega in furlanskega ljudstva v Tržiču, to dokazujejo vsakodnevne manifestacije v Brdih, ki jih ne moreta preprečiti čeprav se trudita na vse načine, ne civilna ne vojaška'policija; to dokazuje lepa manifestacija za Jugoslavijo v Krvnimi o priliki oddolžitve spomina padlemu borcu Maražu — najnovejši žrtvi hvali-sane civilne policije Tako govori ljudstvo, ki mu grozi po zaslugi zapadnih vojnih zaveznikov novo suženistvo, strašnejše kot je bilo petindvajsetletno. Tega bi konferenca miru ne smela preslišati, če je mir res njen glavni cilj. Vera trpečega primorskega ljudstva v to je sicer velika, vendar ne tolika, da ne bi v nasprotnem primeru nadaljevalo svoj vztrajni boj za priključitev k Jugoslaviji s poslednjimi sredstvi, ki jih ima ljudstvo, kadar so brani svoje smrti. Države, ki jim sodijo v Parizu g ^ | ^ V boju imperialističnih sil za gospostvo na Balkanu je bila usoda bolgarskega ljudstva najbolj žalostna. Trikrat ga je politika njegovih vladajočih krogov zapeljala na pot vojne z njegovimi sosedi. V zadnjih 40 letih je bila Bolgarija trikrat poražena v vojni Prvič leta 1913. ko so je njen kralj Ferdinand spustil v vojno proti ostalim balkanskim državam, v vojno, katere glavni namen je bil uničenje srbsko-bolgarske zvezo, skovane v borbi proti turškemu osvajalcu. Ta zveza je bila mrena na očesu avstro-ogrske in nemške protislo-vanske diplomacije Drugič je bila poražena v svetovni vojni 1914—1918. ko se je postavila na stran centralnih sil in tretjič v drugi svetovni vojni, ko je tudi bila nemški satelit. Nesreča je hotela, da se je Bolgarija povezala s tujo dinastijo, ki se je pokazala kot prostovoljna agentura nemštva in ki je. namesto, da bi služila bolgarskim nacionalnim interesom, počenjala vse mogoče, da bi podredila Bolgari io v političnem in ekonomskem pogledu nemškemu osvajanju in načrtom na Balkanu. Ta dinastija je znala izkoristiti vse momente da je zasejala mržnjo med Bolgari in njenimi sosedi Ali so je bolgarsko ljudstvo prostovoljno podredilo temu usodepolnemu delu? Politična borba, ki se je razvjiala v Bol erari ii posebno po katastrofi leta 1913 in 1918, drzni korak pokojnega Aleksandra Stambolijskega, borba bolgarskega delavstva, ki je dalo delavskemu razredu vsega: sveta velikega borca za socialno pravico Borisa Dimitrova, teror in nasilja med volitvami leta 1938. in 1940., vse to kaže, da so bile v Bolgariji že pred to vojno sile, ki so se upirale protinarodni politiki režimov, ki so se vrstili drug za driigim v škodo resničnih bolgarskih interesov. Tem silam se mora bolgarsko ljudstvo zahvaliti, da je bila v tej vojni premagana samo njegova vladujoča kasta in da je ljudstvo izšlo iz nje prav zmagovito. Bolgarska vlada navaja v svojem memorandumu mirovni konferenci, da sc je med vojno uporniško gibanje tako razširilo, da je morala, tedanja vlada pozimi 1943 poslati proti partizanom samo v eno pokrajino, v Srednjegorje, 20.000 vojakov rodne vojske, poleti 1944 pa je vlada v isti namen uporabila cele divizije posebej izbrane iz sestava redne vojske Okrog 50.000 partizanov ter njih somišljenikov in aktivistov je bilo ubitih. Nad 2000 hiš pristašev odporniškega gibanja je bilo požganih Kl jub temu pa se je gibanje širilo, ker je naletelo na simpatije in podporo pretežne večine bolgarskega ljudstva, ki se je hotelo rešiti hitlerjevske diktature. In res, 9. septembra 1944 se ie Bolgari ia s pomočjo prodirajočo Rdeče armade in ob aktivnem sodelovanju partizanov dokončno osvobodila verig Prišel je čas. da ljudstvo samo vzame svojo usodo v svoje roke. Sestavi iena je bila vlada Domovinske Fronte vseliudske organizacije, ki je sestavljèna iz 5 naprednih strank Ta vlada je pridružile napore Bolgarijo naporom deinokrntčnih narodov 450 000 borcev je bilo poslanih pod poveljstvom maršala Tolbnhina proti hitlerjevskim osvajalcem. ki so se še zadrževali v Srbiii Takoi po zaključku vojnih oneraci! na iugu ie bolgarska vlada prostovoljno formirala posebno armado 100000 mož. ki je bila poslana na Madžarsko. Že pred koncem vojno in posebno po njej je Bolgarija nadallevala likvidacijo starega reda ter preosnovo družbenega življenja in državnih ustanov na resnično demokratičnih načelih. Odstranjen ie bil sleherni vpliv dinastije: vsi, ki so bili krivi, da se je zapletla. Bolgarija v vojno na strani Nemčije, so bili kaznovani Čeprav stoji za to fronto pretežna večina bolgarskega ljudstva, pot demokratičnega razvoja ni bila in ni lahka. Se so v Bolgariji protiliudski elementi, ki skušajo zavreti ta razvoj in se pri tem delu opiraio na reakcionarne sile v zapadnem svetu. Tem silam je demokratična Bolgarija trn v peti Zaradi tega skušajo izkoristiti položaj premaganca, v katerem se nahaja Bolgarija, da bi izsilili koncesije svoiim političnim in gospodarskim interesom. Toda bolgarska vlada, ki priznava poraz v voini, je pripravljena sprejeti samo mir, ki bo ščitil njeno državno neodvisnost in demokratični razvoj. Kar antifašisti ne smelo |e neofašistom dovoljeno (nadaljevanje s I. strani) Za Slovence in Hrvdte Primorja, ki predstavljajo večino naroda, pomeni ta dan simbol 25. letneneusmiljenega zatiranja, jTre-ganjanja in poniževanja. Slovenci Gorice in okolice so upravičeno pokazali, da takega izzivanja ne bodo trpeli, akoravno je bilo to izzivanje odobreno od strani „Zavezniške11 vojaške uprave. Ob tej priliki so se pred očmi oblasti ponovili dogodki, ki so bili pr a-' vi programi na Slovence in na antifašistične Italijane in njihovo imetje, kakor ob najbolj črnih dneh fašizma. Ponovno so aretirali napadene — še celo težko ranjene — medtem, ko ie napadalec lahko mirno odšel. Bila je ludi smrtna žrtev in spet je bil io antifašistični borec. Ta postopek je prava sramota 'za tiste, ki nosijo odgovornost. S tem je ZVU pokazala popolno nerazu- mevanje za razmere na Primorskem in tudi popolno nerazumevanje pomena osvobodilne borbe našega naroda proti fašizmu. Dejansko je pa to še vel, ker s lem, da so dovoldi to imperialistično proslavo na ozemlju, ki je sporno, je ZVU težko prekršila prevzeto obvezo nepristranskega upravljanja. Ali ne bi mogoče vojaška aprova tudi dovolila, da praznujejo reakcionarni italijanski neofašistir obletnico napovedi vojne Britaniji in Franciji leta 1940? Ako bi jim ne škodovalo, bi tisti, ki so hoteli v Gorici praznovati obletnico vkorakanja italijanske vojske v Gorico, praznovali tudi to obletnico, ker dejansko ti krogi v svojih srcih hudo obžalujejo, da fašizem ni zmagal. Politika prilizovanja je pa od njihove sirani čisto navadna špekulacija z naivnostjo drugih. Ta neenak postopek od strani ZVU je pomanjkanje vsakega psihološkega čuta in tep- tanje vseh osnov skupne borbe zaveznikov in vseh svoboščin proglašenih v atlantski lisiini. Nastaja sanw vprašanje: ali je jwlì-tika, ki jo vodi tukajšnja vojaška uprava skladna z navodili vlad Združenih držav in Velike Britanije, ali samovoljni izraz reakcionarnih elementov lokalne oblasti? Odgovor na to vprašanje prepuščamo vladama. Zopet enkrat velja stari latinski pregovor: „Quod licei Jovi, non licei bovi'1 (kar je dovoljeno enemu, ni dovoljeno drugemu). Ta pregovor je naše! svojo /jopolno uresničitev v coni „/4“ Primorske, kjer mu pa damo lahko še bolj točen izraz: „Kar je dovoljerw neofašistom, ni dovoljeno antifašistom." Naše ljudstvo pa ve, da je v težki borbi zmagalo in da bo znalo braniti sadove le borbe proti komurkoli. Dr, K- C. Doma in po svetu Naznanite fašiste SlituSni ukaz St. 53 XVU -določa, kaznovanje za fašistične zloCinn, izvršene pred 8. 9. 1913. Ore za vse fašistične zločine proti ljudskim .svoboščinam, proti antifašistom in njihovi lastnini ter za vsa izvršena nasilja proti osebam in antifašističnim ustanovam. Naznaniti je tre. ba vse one, ki so organizirali fašistične skva-dre, ki so povzročili ali rodili drtavni udar 3. januarja 1925. in one ki so kasneje s znatnimi dejanji pripomogli, da se je vzdrZal fašizem. Visle ti morate, da so bila preklicana vsa zastaranja fašističnih zločinov in vse ammesti, je, ki Uh je izdal fašistični rezini za te stotine. Tudi dejstvo, da ni bil splošni ukaz št. 53 javno prdglašen, ne sme ovirati vseh onih, ki pričakujejo zadoščenje za mučenje, trpin Cefi je in nasilje po fašističnih zločincih za Casa njih terorja in zatiranja. O tem obveščamo javnost in opozarjamo na. splošni ukaz št. 53, da. ga vsi antifašisti pre. HCijo, da bodo lahko nastopili proti fašističnim zločini etn. Naznanite po vaših antifašističnih organizacijah zlorabe, nasilja in škodo, ki ste jih utrpeli. Ne dajte miru fašistom, ki se skušajo pod krinko samozvane „obrambe italijanstru” opomoči, da bi zapel gospodovali, kakor so po. slednjih 25 let. Naj ras pri tem ne obvladalo neutemeljena čustva odpuščanja. Kaznovanje fašističnih zio-lincei' je osnovna stran v obrambi delavskih mnoiic iv. nnobhodni pogoji za ustanovitev de-mokratiCne fronte vseh protifašislov. O Šef predstavništva zavoda za izredne nabave v Trstu je dal dopisniku Tanjuga naslednjo izjavo: »Gospod La Guardia je podat svojo izjavo na osnovi popolnoma točnih informacij. Tatvine UNRRA-inega blaga za Jugoslavijo v Trstu in cor^ »A« s0 v poslednjem času zavzele ogromen razmah Navedel bóm Samo nekaj najznačilnejših primerov 'tatvin našega blaga, katerih ni iznesel gospod Vasic v svoji izjavi' tisku 7. t. m.: V razdobju od 9 do 12-aprila t. t. so bili v rajonu železniške postaje Sv Andrej-Trst nasilno odprti vagoni, natovorjeni z našim sladkorjem, iz katerih ie bilo ukradenih čez 19 ton sladkorja Po uradnih podatkih naših organov v Divači sta prispela v Divačo 10. VI. in 27 VI dva prazna vagona, ki so iu v Trstu bili napolnili s kavo in sladkorjem. 14. juniia so nas naši organi obvestili, da ie bilo na železniški postaji v San Sabbi pred očmi šefa postaje in ostalega osetua u-kradenih iz vagona in naloženih na kamion 380 vreč sladkorja. Pii tej tatvini ie sodelovala tudi civilna policiia Še.mnogo slabše se dogala s paketi' in vrečami s pošto, katere nam pošiljalo po--am°zne osebe in institucije Tudi za. tatvine teh pošiljk naj navedem nekoliko primerov: Dno 3. junija je bilo ukradenih iz dveh vagonov 24 paketov. 4. julija pa io bilo ukradenih 109 vreč pošte in paketov. Število ukradenega blaga se je vsak dan večalo in ie iako n. pr. 26. julija bilo ukradenih iz enega vagona že 29 vreč o Iz Beograda se je vrnil v Ljubljano pred. svilnih vlade F Ut J maršal Tito, ki se .je po kratkimi postanku na kolodvoru odpiVjal na CtOirnjsko, kjer ho nadaljeval svoj oddih. O Zunanje ministrstvo Pf.H.T je naslovilo na poslaništvo -/.draženih narodov protestno noto •zaradi preletavanja zavezniških iu še posebej ameriških letal preko jugoslovanskega ozemlja. ITed dnevi so eno ameriško letalo prisilili k pristanku v Ljubljani. O I'ruga, 10. — Zadnja pogajanja med Poljsko in Češkoslovaško so priiiomogla k 'izboljšanju odmruijer med obema državama. Češkoslovaški minisler v l tiršnri je ml imiti ml r Prai/o, kjeh se bo t ti ' portirju / o na pon du ni prijatelj ski in zavezniški pogodbi. /,i bo podobnu oni ki je Itila sklenjena med .Jugoslavijo in Poljsko. O Praga, 9. (VZN). — Češkoslovaški zunanji minister .Tun Masaryk je Časnikarjem potrdil vest, da so v teku pogajanja za obnovo prijateljskega pakta med Francijo in Češkoslovaško. 15. avguste 1946. JCiuušatki imišniđk Naša slovenska šola še ni prišla do zadnje postaje svojega križevega pota. Še ima »varuhov«, ki jo mačehovsko povijajo v pretesne povoje. Toda ti povoji ji nikakor ne bodo zavrli njene svobodne rasti. Saj je bila naša šola dolga leta zakopana in s sedmimi pečati zapečatena, a je vendar zopet vstala. Ob svojem preporodu pa. kakor je bila nebogljena in šibka, je preživela preizkušnje, kakršnim ni bila zlepa podvržena šola kateregakoli drugega naroda Skozi ogenj in kri, skozi deportacije in smrt je naša slovenska šola na Primorskem rasila in se spopolnjevala, ker je bila volja primorskega ljudstva po kulturnem dvigu močnejša kot ves teror nacifašistov. Sicer so nam že tedaj Nemci ponujali Sole. Bilo je to leta 1943 in Fribi so mislili, da bodo prepričali Primorce, da so jim oni prinesli več svobode kakor Italija. Toda naš narod je bil dovolj dozorel, da je odklonil tako »slovensko« šolo Kot nujna posledica vsega duhovnega preporoda slovenskega človeka, ki je v borbi ojeklenel in se mu je hrbtenica zravnala, je nastala med nami svobodna slovenska — partizanska šola. V teh zadnjih dneh. oh novem udarcu po našem šolstvu, se mi spomin često vrača na Vse one težke čase. ko je primorska šola v viharju partizanske borbe kljubovala vse hujšim preizkušnjam. In .vem, da nisem sam, da smo vsi. ki čutimo in vemo: tudi to bo šlo mimo nas: naša šola pa se bo svobodno razvijala in mi bomo še za eno spoznanje bogatejši. Ko je Italija kapitulirala, je bila Slavka še korim petnajstletno dekletce. Kljub svoji rosni mladosti je doživljala velike dni z globokim občutjem in ko je v veselje mlade .svobode planil glas. da, prihajajo iz Postojne Nemci, se je dvignila vsa vas in odhitela na Razdrto. Tudi Slavka je bila tam, -tudi ona, petnajstletna, je bila na fronti s puško v rokah. Potem so ustanovili v vasi šolo Tudi Slavka je postala učiteljica. Otrok med otroci, toda učenci so jo vzljubili kot starejšo sestro in starši šobili z mlado učiteljico zadovoljni. Prav gotovo ni bilo njeno delo povsem v skladu z vzgojnimi in metodičnimi načeli: toda učila je z navdušenjem in ljubezen do slovenske svobodne besede ji je pomagala, da je premagala vse težave. Ko so prišli spomladi 1945 v njeno vas četni kj^in tam tudj ostali, da so pretaknili vsako luknjo, odkrili vsako skrivališče, popivali in žrli, je Slavka pr enei rala s poukom. V okupatorjevi postojanki, pod kontrolo izdajalskih četnikov, ni mogla obstojati svobodna slovenska šola. V drugačni šoli pa Slavka ni hotela učiti. Toda že naslednji dan je župnik pridigal v cerkvi o šoli, hodil po vasi in prigovarjal. V njegovih nedeliskih pridigah Sa bile denuncijacije, v njegovih pogovorih prikrite grožnje. Četniška nadloga je bila vsak dan težja in otroci so morali v šolo, da ne bo hujše nesreče. Spočetka je župnik prihajal dan za dnem k Slavki, da jo pregovori, da pr ide zopet v šolo. Ni uspel. Nato je priče) prihajati domobranski častnik, domačin iz bližnjega trga. Toda Slavka je ostala trdna, v šolo ni šla. 1‘otenr pa so prišli četniki in ji zagrozili, da jo zakoljejo, če ne pojde v šolo. Mati je zajokala, Slavkini sestri, ki je živela z možem izven vasi, so četniki izropali prav vse; brat in svak sta se skrivala; oče je pre-očito izpovedal svoje mišljenje o četnikih in so ga ti imeli na piki in uboga mati se je tresla za usodo vseh svojilt. Slavka se je vdala materinim prošnjam in je šla v-šolo. Sram jo je bilo, ko je šla po vasi in niti otroci višjih razredov, ki so jo pred šolo pozdravili z veselimi vzkliki in nato zahtevali, da jilt uči Slavka, je niso razvedrili. Ta dan so ji bile šolske ure večnost; zdelo- se ji je, da je v jetnišnici. da imajo vse sferre ušesa. Iskrena beseda ji ni mogla iz težko preizkušenega Srca. K0 je končate pouk. je skoro bežala domov. »Naj se zgodi karkoli, v šolo ne pojdem več!« je sklenila. In rri šla več. Slavka, je imela srečo; več sreče kot njena tovarišica Božena v sosednji vasi. Kmalu potem so četniki odšli. Vzela jih je noč, toda Se v zadnji noči, na begu, niso mogli zatajiti svoje kol jaške narave: odgnal i so mlado uči- ...3 ^.-- Junaška rast naše šole | ji daje najvišje spoštovanje | teljico Boženo in jo nekaj sto metrov od domače hiše zaklali. Slavka je sedaj na učiteljišču. Slavka je skromno dekle, toda kdor jo pozna, je ponosen nanjo, K0 bo postala učiteljica, bo vzgajala poštene, junaške in odločne rodove. * ❖ * Tudi v naši zapuščeni Istri je ljudstvo dvignilo glavo. Od pamtiveka zatiran in zapostavljen istrski kmet se je zavedel svojega dostojanstva. Mladina je tudi tu dokazala jalovost fašističnih naporov za potujčenje našega rodu. Brez pomisleka se je vključila v narodnoosvobodilno borbo. Težko je bilo partizanovo življenje, dvakrat, težko p0 golih istrskih gričih sredj goste mreže okupatorjevih postojank. Tovarišica Alvira -je bila aktivistka. Istrska ak- Votovec Aivira iz Ceržafev v isirl tivistka: opravljala je vse težavne dolžnosti delavke na terenu; tako je zbrala tudi naše male iz Cerarjev in jih je učila. Okupator je besn0 preganjal zlasti aktiviste: žrtev tega besa je postala tudi partizanska učiteljica Vatovec Alvira, ki so jo komaj dvajsetletno ustrelili 5 septembra ,1914 v Pehanih. sje >Js ;J: Tovarišica Berta je učila ha Preserjih pri Rihenberku. Trudila se je, da bi otrokom dala čim več. V počitniškem tečaju je bila najmarljivejša. Vsako minuto je imela knjigo v rokah. Zavedala se je, da zna malo, premalo, da bi bila dobra učiteljica. Vsakokrat mi je-tožila o svojem neznanju in vsakokrat sem se ob njeni vnemi spomnil Kosovelove pesmi. Malo spremenjen verz je veljal za Berto: »Tako malo imam, a vse, a vot bi vam hotela dati.« In je Berta zares dala vse, prav vse, kar je imela! še svoje mlado življenje. «s * * Pod Čavnom je bila šola z ilegalnim imenom Smreka. Tam sem bil na roditeljskem sestanku. Vse je bilo v redu; le nekatere družine niso pošiljale otrok redno v šolo. Navzoči starši so se ' dogovorili, da bodo prepričali starše nerednih učencev, da morajo otroci v šolo. »Morda pa je vzrok izostonkov teh otrok dejstvo, da je učiteljica preprosto domače dekle?« sem se zanimal. »O ne«, je bil odgovor. »V našo učiteljico imamo vsi veliko zahpanje. Naučila je otroke v enem letu več, kakor prejšnje »gospodične« v stari šoli v treh letih!« «• * * Seja Roditeljskega sveta: šolo so zažgali Nemci. Sedaj se stiskajo otroci v tesni sobi. Okna so premajhna, deske v podu so stare in izjedene; pod »učilnico« je hlev in med poukom prodira skozi strop mukanje živine in rožljanje verig, šolske table ni in učiteljica piše na vrata. Roditeljski svet je sicer naročil novo tablo pri mizarju v vasi ob glavni resti, (oda glej smolo! Ko jo bila tabla gotova, se je v bližini vasi vnela, med nemško kolono in partizani bitka. Nemci so potem zažgali nekaj hiš in zgorela je tudi delavnica z novo tablo. Toda Roditei iški svet je sklenil, ila naroči drugo tablo. Ne, mi ne odnehamo! Potem jo Roditeljski svet še razporedil matere, ki se bodo vrstile pri čiščenju in pometanju skromne učilnice Treba je bilo rešiti tudi vprašanje nabave zvezkov. V Gorici so jih imeli, toda iz mesta jih je bilo težko prenesti. Kdor je nosil večjo količino papirja ali zvezkov in jo bil na bloku preiskan, je bil gotovo aretiran. Torej je bilo treba tudi dobavo zvezkov organizirati. Pomagali bodo vsi, tudi tisti, ki nimajo šolskih otrok v družini. Vsakdo, ki pojde v Gorico, bo prinesej nekaj zvezkov. Ostane še zadeva učiteljice. Plače ne pričakuje: kdo bi v času borbe mislil na plačo; toda živeti mora Gospodarska komisija ji bo nakazala živila; česar pa ta nima, bo Roditeljski svet zbral pri prebivalstvu. * * * Primorska šola je vzrastla iz ljudstva. Pokrajinski NOO in SNOS pa sta mislila na izpopolnjevanje in izboljšanje šolstva. Imenovani so bili okrožni in kasneje okrajni nadzorniki. Nadzorniki so bili neprestano na poti. Obiskovali so šole, dajali navodila ih učili pomožne učitelje in učiteljice. Zelo pogoste so bile učiteljske konference. 22. februarja 1944. jo bila konferenca Idrijskega okrožja na Ledinah. Popoldne sia odhajala z Ledin okrožni nadzornik Drago Pustišek in okrožni prosvetni referent Crto. Vzpenjala sta se po zasneženi poti in v sohcu bleščeči se sneg jima je jemal vid. Bližala sta sc neki hiši Pred hišo sta dva moška žagala drva Prosvetna funkcionarja sta opazila, da jima moža hočete s kretnjami nekaj dopovedati. V tem sta zagledaa močnejšo nemško patrolo Skočila sta s ceste. toda. bila sta na čistini in do gozda je l>il0 še predaleč. Zapeli so Šarci in nadzornika Draga je pokosil rafal, referent Črto pa je bi) ranjen v roko in ujet. Smrtno ranjenega Pustiška so Nemci ubili s strelom v glavo. * * * V februarju 1944. je bila sklicana učiteljska konferenca za Vipavsko okrožje v Gabrju. Učitelji so pravkar prihajali v vas V tem so priletela tri letala in bombardirala vas. Porušenih je bilo več hiš, 12 letna učenka ubita, večje število vaščanov ranjenih Tisti dan se konferenca sieer ni vršila, toda žo štiri dni na io, se je vršila druga .konferenca. * * * V Gorjanskem je imel svoj sestanek učiteljski študijski krožek. Učiteljice iz Volčjegagra-da ni bilo na sestanek. Zvedeli smo, da so tja prišli Nemci in učiteljica ni mogla iz vasi. Sestanek smo imeli v hiši. kjer je bil primeren bunker. Torej nič strahu. Sestanek se lahko mirno vrši. Med sestankom je prišlo poročilo, da so Nemci tudi v Ivanjemgradu. Torej smo obkoljeni. Toda obveščevalna služba je bila dobra (Kraševci so sploh imeli odlično obveščevalno službo), pa se sestanek lahko mirno nadaljuje. V najbližjem razdobju naše zgodovine smo vključili v našo borbo tudi boj za svobodo našega duha, za svobodno rast domače, slovenske kulture, ki naj se razvija iz živih virov samoniklega ljudskega duševnega življenja. Slovenska partizanska šola je najzgovornej ša manifestacija naše volje po kulturni svobodi. V krvavem spoznanju gramozne jame in nemških krematorijev, v gladnem umiranju tisočerih na Rabu in v dimu naših požganih domov, se je kot fata morgana razblinila pred našimi očmi v nič veličina naših sosedov, ki «mo jih nekoč v svoji nebogljenosti občudovali. V trpljenju in bolečinah so spoznali svojo lastno kulturno silo in za nje svobodni razmah smo bili pripravljeni »a enake žrtve kot za osvobojenje naših tal. Iz krvi in žrtev je zrastla tudi svobodna slovenska šola. Pretežko ceno smo plačali za to svobodno šolo, da bi se ji sedaj na ljubo kogarkoli odpovedali' ile sj.no jo znali braniti pred nacifašističnim terorjem, jo bomo znati ubraniti tudi sedaj. Pahor Drago. » Čitajte - sodite ! Okupacijska oblast... Gospod polkovnik Bowinan je ime! na zaključni proslavi tečaja za nove člane civilne policije govor v italijanščini. Med drugim ie dejal: vi ste prva skupina, ki je imela ugodno priliko za nekoliko daljši in temeljitejši pouk za pripravo policijskih agentov . . . Zaradi vsega tega pričakujemo od Vas večjo izpopolnitev. Izobrazbo, znanje, višjo mero vsega, kar smo mogli ob zaključku tečajev pričakovati od tistih, ki so bili pred vami. Pozivam vas, da se izkažete vredne naših pričakovanj in našega zaupanja. Nekateri izmed vas^so bili verjetno žc člani policije, toda večina izmed vas, mislim, stopa prvič v policijski poklic. Tistim iz prve skupine-pravim: »Odvržite vaše stare ideje. To Je novi zbor iu različen od prejšnjih; zbor, kakršen je bil dozdaj ne-t poznan na evropskem kontinentu!« Nekaj sličnega ie bilo žc v fašistič--ni Italiii, zato ta slavni policijski zbor ni tako nepoznan na evropskem kontinentu. Soglašam in to popolnoma, da tem ljudem manjka vsake policijske izobrazbe, predvsem pa jim manjka šole o demokraciji; zato je vse prezgodaj pozivati, da naj sc izkažejo vredni pričakovani in zaupanja, kajti ^jcer se ta poziv lahko dokaj nerodno tolmači. V kurzivu na prvi strani lahko beremo: »Agencija Reuter obvešča, da so voditelja jugoslovanske kmečke stranke, dr. Dragoljuba Jovanoviča, v soboto Izključili iz' njegove stranke, ker je v parlamentu kritiziral notranjo in zunanjo politiko vlade maršala Tila.^ V Jugoslaviji pa res ni dentokr*- čije . .? ! ' Poglejmo no, če je resini... Ljubljanska »Pravica« piše med drugim o tem tako: »Več poslancev ljudske skupščine je ponovno podčrtalo sovražno in izdajalsko stališče, ki ga je zavzel tir. Jovanovič do naše ljudske oblasti, in pridobitev narodno-osvobodilnč borbe. Član njegove stranke, Nikola DŽo-pič pa je delal: »Pričakoval sem, da bo mol dosedanji voditelj prvi razvil zastavo borbe in se postavil na čelo ljudskih množic v njihovi borbi za svobodo. Toda on se je danes postavil na čelo pogrebnega sprevoda reakcije in fašizma . . , Dokaj zlonameren naslov: »Ker je kritiziral politiko vlade maršala Tita« — kaj ne? in fašisti... Pod naslovom: Kardelj locutus est — piše: »To so prav njegove besede, ali vsaj besede iz poročila. Mi pa vemo, da je De Gašper! zahteval samo, da sc ohrani italijanska suverenost nad delom ozemlja pokrajine, kt še danes politično pripadajo naj pravijo karkoli — k italijanski republiki. Je to bač .običajna bedasta, igra, pripisovati nam imperializem, ki je v krvj tujega osvajalca naše zemlje samega, spričo jasnosti dogodkov samih, čeprav inj z bolestjo pristajamo na pogojno odpoved Reke in Zadra, dveh popolnoma italijanskih mest. Govore o našem imperializmu, hkrati pa hočejo izbrskati naši državi . . .« Pristajajo torej ita pogojno odpoved Reke in jčadra . . . Znmatt se trudijo pri Voce liberi prikrivati italijanski Imperializem, ki je pa tako globoko vsidran v njih, da jim mimogrede uide izpod peresa. Pogojno — to se pravi: z novo vojno bomo spet prisvojili italijanski Zadar in italianissimo Reko, kjer pa se je med drugimi tudi La' Guardia naučil Hrvaško. Sprijaznite se že enkrat z 'dej-, sivom, da je to, kar ni vaše pač od drugih in mislite raje na demokratizacijo vaše fašistične dedščine, kot pa na nove imperialistične pustolovščine. ___ _ . ------------------------------- ^ ^ j J ^ {mì mJU£Jmilc ZdAuzetiiA loahacLav Kiasna je Albanija. Tisti, ki so potovali p:, njej, pripovedujejo o njenih slikovitih gorah in jezerih, o bogatih dolinah polnih cvetja m vinogradov, o starodavnih mestih in o prelepi nbah modrega Jadrana... Lepe in zanimive so albanske vasi, ki so ohranile še svoje stare, živopisane narodne noše, stkane iz volne in svile. Znana so stara mesta F.lbasan in Skadar, stara trgovska 'središča, kjer vidiš na kilometre daleč same trgovine in male delavnice, le od časa do časa se dvigne kak minaret nad njimi ali sc prkaže hiša brez oken na ulico, — tu je živel nekdaj begat meščan. In na teh trgih, ki te spominjajo po svoji pestrosti na Vzhod, dobiš vse, kar ti poželi srce, od tobaka, osličkov, pa do okraskov iz francoskega srebra. Tirana je glavno mesto Albanije. Mesto se deli v staro in novo. Stara Tirana je ohranila karakter starih albanskih mest. nova Tirana ali novi del mesta pa je bila zgrajena za časa italijansko okupacije in p0 svojem stilu spominja s svojimi razkošnimi dvorci in širokimi trgi na arhitekturo italijanskega fašizma. 'Albanci so po svojem izvoru potomci pred-rlmskih narodov na Balkanu, Ilirov in Trača-nov. Jezik se je razvil na tistem delu Balkana, kjer so živeli mešano Iliri in Tračani. Etnično najbolj sorodni današnjim Albancem so Romuni. Ob prihodu Rimljanov na Balkan so Iliro-Tračane deloma romanizirali in iz njihovega romaniziranega jezika se je razvil današnji romunski jezik. Iliro-Tračani pa, ki niso bili romanizirani, so dali narodnostno In jezikovno osnovo današnjim Albancem. Tako so Albanci prav tako star narod na Balkanu kakor So Grki. Pò govorici delimo Albance v trj skupino: prva skupina živi v sožitju z Jugoslovani, druga z Grki, v tretjo skupino pa spadajo tisti Albanci, ki so se odselili iz domovine. Značilno za te skupine je, da govore dvojezična Možje govore v jeziku svojih sosedov, na severu v makedonsko-srbskem narečju, na jugu p:{’ v grìkò-epFrsltem.' žene pa doma ljubosumna gojijo in čuvajo svoj stari jezik Ó albansk*em jeziku so začeli pisati šele zelo pozno, v šestnajstem stoletju. Danes pa imajo Albanci že svoj knjižni jezik, razvito žumali-stiko in svoj jezik za šole in državno upravo. Albanska literatura je pa še mlada in lahko rečemo, da je šele v rojstvu. Vzrok je predvsem v tem, ker so jih dolgo zatirali Turki in jim niso priznali jezika. Prav tako so italijanski fašisti sistematično ovirali nacionalni razvoj Albanije (kar spomnimo se, kako so delali 25 let italijanski fašisti v Julijski krajini). Šele osvobodilna borba jim je prinesla nacionalno svobodo. Znani sodobni pesniki so Parno Kodra, najboljši pesnik Albanije, in dva mlajša pesnika, Aleks Čači in Stori Spase. Albanci v borbi proti okupatorju Hraber narod so Albanci. Osvobodili so se sami. 19. decembra je NOV vkorakala v Tirano. S tem dnem ec začne za Albance novo življenje. Italijanski imperialisti so Albanijo napadli leta 1938 Albanija jo bila prva izmed balkanskih držav, ki je postala plen italijanskega imperializma. Sest let se je albansko ljudstvo samo borilo proti fašističnemu okupatorju in nobena evropska država ni takrat pomagala Albaniji, četudi je Albanija predstavljala za imperialistično Italijo najvažnejšo postojanko za njihov roparski pohod na Balkan. Z okupacijo Albanije so Jugoslaviji zapili Jadran, neposredno preko Albanije pa so ogrožali Grčijo in Jugoslavijo, Istočasno se je albansko ljudstvo brezkompromisno borilo proti okupatorjem, borilo se je tudi proti vsem-klabora-cionistom in izdajalcem y'domovini. V tej vojni je albanski narod dal velike žrtve. 50.000 Albancev so fašisti odvedli v Italijo 28.000 je padlo borcev za skupno zavezniško stvar Italijanski okupator je pustil za seboj opustošene in požgane vasi ter razrušene mostove. Preko 20% naselbin jo bilo popolnoma uničenih. Albanska narodno osvobodilna vojska je štela 50 do 70 tisoč borcev. Ta vojska se je borila tako hrabro, da je bila deležna priznanja visokih vojaških osebnosti zavezniških armad. Tako je imela albanska narodno osvo bodilna vojska nalogo, da skupno s pomočjo ameriške mornarice prepreči sovražniku prehod čez Otrantski preliv. To nalogo je uspešno izvedla Že 1. 1942. je vlada Vel Britanije izjavila, da čuti veliko simpatijo do Albanije, ki jo bila prva žrtev fašistične Italije ter da želi čimprejšnjo osvoboditev Albanije izpod italijanskega jarma. Cordell Huli, bivši minister za zunanje zadele ZDA. je dne 10. decembra 1942. izjavil, da ameriška vlada spoštuje doprinos albanskega naroda za skupno stvar in ima popolno razumevanje za trpljenje albanskega naroda. 12. novembra 1944 je pa Wilson, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju izjavil v neki depeši, ki jo je poslal generalnemu polkovniku Enver Hodži: »Občudujem uspehe, ki jih je narodno-osvobodilna vojska dosegla proti skupnemu sovražniku za skupno stvar.« Zgodovinski dnevi Albanije Po težkih in krvavih borbah si je albanski narod zagotovil demokratične pridobitve na-rodno-osvobodilne borbe. 2. januarja 1945. so bile volitve v ustavodajno skupščino, na ka terih je 93% Albancev glasovalo za Demokratsko fronto. S tem,je bil zadan dokončen poraz domači reakciji in vsem tistim temnim elementom, ki so v zgodovini Albanije igrali tako bedno vlogo. Demokratska fronta je danes izraz volje albanskega naroda. 10. februarja 1945. je albanska ustavodajna skupščina proglasila Albanijo za narodno republiko. Albanija se je s tem še bolj čvrsto povezala z Jugoslavijo in danes sta Albanija in Jugoslavija nerazdružljivo povezani. Sedaj Albanci z vsemi silami gradijo in obnavljajo svojo domovino. O požrtvovalnosti albanskega naroda je dal izjavo predsednik albanske vlade in narodni junak Albanije, generalni polkovnik Enver Horlža: »Naš narod Palača, v kateri zasedajo te dni Združeni narodi — Luksemburška palača — leži na levi obali Scine. Pariz deli Seina v dva dela — dve obali, desno in levo, Leva južna obala je mnogo skromnejša kot desna: tam je takozvana latinska četrt — študentska četrt, Sorbona itd. Vsem onimr\ki so študirali v Parizu, jo luksemburška palača poznana vsaj na zunaj, ker leži prav ob študentski četrti. Obdaja jo istoimenski park. ki je največji in prav gu-tovo tudi najlepši v Parizu. Luksemburški park je poln krasnih nasadov, redkih dreves in raznih marmornatih in bronastih spomenikov. V parku je vedno polno otrok, študentov iz vsega sveta in zanimivih upokojencev, ki v malih gozdičih igrajo svojo najljubšo igro »Kriket«. Sama palača, ki leži v severnem delu parka, se odlikuje po svoji obsežnosti in skladni lepoti. Palačo je 1 1615 začela graditi Maria Medicis. V sredini mogočnega poslopja se dviga elegantni stolp — kampanila. Zgradba je po svojem splošnem načrtu slična francoskim dvorcem: v sredini dvorišče, okoli pa krila osrednje zgradbe, paviljoni,-galerije itd. V začetku 19. stoletja so luksemburško palačo prezidali za zgornji dom in senat. Vsa takratna oprema je spravljena v velikem pa riškem muzeju Louvre. Ob luksemburški palači je luksemburški muzej. To je muzej sodobnih; francoskih umetnikov. V tem muzeju izbirajo umetnine za dela brez prestanka in doprinaša ogromne žrtve, da bi dovršil delo, katerega je zmožen dovršiti v tako kratkem času edino narod, kakršen je naš, poln življenja in volje tor samo-odpovedi. Zato so že lepi uspehi za nami, in prav tako je doba sreče pred nami « Albanija in pariška konferenca S svojimi' neštetimi žrtvami v borbi proti okupatorju ter z žrtvami za skupno zavezniško stvar si je Albanija priborila pravico, da postane enakopraven narod z vsemi ostalimi. Na pariški mirovni konferenci je jugoslovanska delegacija predložila resolucijo z zahtevo, da se Albanija povabi na mirovno konferenco. Ta zahteva jugoslovanske delegacije pa je naletela pri nekaterih državah zapadnega bloka na odpor. Nekateri delegati teh držav so nastopili proti temu predlogu odkrito, drugi pa so hoteli z raznimi formalnostmi, glede postopka onemogočiti ali pa vsaj zavleči pristop Albanije na mirovno konferenco. O tej državi. ki je toliko žrtvovala kot zavezniška država, da zasluži občudovanje vseh demokratičnih držav, je šef grške delegacije, Caidai-Ls, govoril žaljivo in njegov govor je bil izraz teženj grških imperialistov, ki hi si hoteli Albanijo na novo razdeliti. Jugoslovanska in sovjetska delegacija sta na mirovni konserenci v Parizu nastopili kot odločni zagovornici pravic države, kakor je zavezniška država Albanija. S tem so pokazale jugoslovanska in sovjetska delegacija vsemu svetu kdo je tisti, ki se bori za mir ter za pravice in enakopravnos': malih narodov. Žan. Louvre: dela sodobnih slikarjev se po pravilih prenesejo 10 let po njihovi smrti, če predstavljajo posebno vrednost v Louvre, sicer pa v provincijske muzeje in zbirke. Tako je luksemburški muzej vedno sodoben. Sedaj je luksemburška palača prazna, ali bolje rečeno, na razpoloženju. V njej je od sprejema francoske ustave 1. 1875. stalno zasedal senat. Danes senata v Franciji še ni. Napredni francoski elementi so bore za enodomni sistem. Senat je bil vedno velika in pogosto kvarna ustanova za zakonodajstvo. poleg tega pa je bil tudi steber reakcionarnih slojev. Sedaj se tam vršj mirovna konferenca in tako stopa palača zopet v strani svetovno zgodovine. Nekoč je bila luksemburška palača na skrajnem robu Pariza. Bila je izven obzidja mesta, ki je šlo preko dapašnjega bul vara St. Ger-main. Pariz je medtem rastel in se razširjal vse bolj proti jugu, tako, da sta danes palača in park v samem središču mesta. Dalje proti jugu je Mont Pai-nasse, ki je, čeprav jo že mnogo izgubil na^svoji originalnosti boemskih tradicij, še vedno v marsičem četrt boemov, književnikov in privatnih nočnih lokalov. Sedaj v poletnih dneh je v parku zelo živahno. Pariz je kozmopolitansko mesto in v luksemburškem parku so sprehajajo ljudje vsemogočih narodnosti in ras. Pariška javnost, je navajena na obiske visokih gostov in za niih prihod, zve ponavadi'šele iz časopisov. Mnogi od teh odličnih gostov so prišli vsaj na kratek izprehod v luksemburški park ali pa so iz radovednosti obiskali luksemburško palačo. Sedaj imajo parižani priliko videti kako prihajajo vsako jutro v palačo( ministri. Molotov. Višinski. Byrnes. Bevin. njihov Bi-dault, Kardelj, Masaryk in drugi. In vendar teče življenje v parku, kot da se ne bi v njegovi sredini ničesar dogajalo, mirno dalje. Ljudje v pariškem parku se niti najmanj ne zmenijo za to, da se za visokimi renesančnimi okni palače kujejo težke in u-sodne odločitve. • Zato pa so oči in misli sveta in predvsem slovenskega človeka ob jadranski obali s tem večjim zanimanjem obrnjene tja, kjer mu krojijo bodočnost. Luksemburška palača - * ( i , ,, ■j v teh dneh 'pozornost vsega sveta ■n- i Nekaj zanimivih pogledov v različne vede Umni Kitajci 2e# stoletja sem razbijajo Kitajci skale brez orodja in brez razstreliva RgzKrcjejo skalo in nato oblijejo s vodo. Prav tako so 'delali tudi Stari Grki. * Čebelin pik in skrnina (revmatizem) Učinkovitost premnogih domačih zdravil, ki jih ljudstvo uporablja ža stoletja, le potrdila moderna medicinska veda. V boju proti revmatizmu so zdravniki opazili, da ta bolezen nc napada čebelarjev. Ugotovili so, da zabraiijule čebeiin strup njen pojav. Ker pa ni šlo, da bi se spustili foli čebel na bolnika, so skušali dobiti strup umetno, kar le tudi S uspelo. Z njim zdravijo protin v ledjih, trdovratno živčno bolezen in bolečine v mišicah. Strup, ki sc vbrizgne bolniku, je zelo razredčen. ? Najmanjši motorček Inženir Amadeo Tomassiui je sestavil najmanjši motorček. Ta tehta 0.16 g, na en kg bi prišlo torej 625Ó takih motorčkov. Uporabilo se jc zanj 20u delavnih ur. Premer motorja je 3.6 mm, sestavlja ga 46 posameznih delov, napravi 25.000 obratov v eni minuti in razvija 0.0008 konjskih sil. Zlato z neha 0 škah. da ne odtrgamo peclja, kei za izvozno sadje je zelo važno, da jo lepo. Sadje ne smemo obirati v zgodnjih jutranjih urah. kada. je Se rosa, niti ga ne smemo po dežju namočenega shranjevati v skladiščili. Kot pri obiranju, moramo tudi pri prevozu iz sadovnjaka V skladišče paziti, da se sadje ne po škoduje. Če sadje prevažamo z vozovi, je najbolj prav. da ga poprej naložimo v posebne zaboje, ali pa da vložimo pod sadje lesni volno. Slabo, zmečkano in črvivo sadje Se pusti pod drevesom, kjei «e pozneje pobere Pravilno je, da boljše sadje vložimo v zaboje že kar pod drevesom in, ga v teh ■ spravimo v skladišče Tu lahke postavimo 8—10 zabojev drugega vrb drugega. Med vsakim žabo jem mora ostati po nekaj centi metrov prostora. To omogoči, da pride svež zrak do sadja in da vlažen zrak izhlapeva iz zabojev V skladišču ne sme biti prevelik prepih, ker bi to sadje preveč po sušilor nasprotno pa se v neprezračenih prosterni zaradi močnega izhlapevanja sadja nabere preveč vlage, kar povzroča plašen in to gnitje sadja. Ne smemo pa tlage v shrambi zamen lavati s jfjotènjeni:1 Če namreč sadie naložimo v zaprtem hramu na 1 m visoke kupe. opazimo čez malo časa, da se je toplota in vlaga prostora zvišala. S tein, da leže velike množine sadja skupaj, na stane toplola. ki jako ugodno vpliva na zorenje sadia. Zunanjost sadia, ki se je spotilo, postane lepše, barva živahnejša in sadje, ki se je prej vležalo in spotilo, daje boljši mošt Iz tega vzroka puščajo na Tirolskem vse sadie 8—14 dni na 80 cm visokih kupih Po potenju se tudi malo poškodovano sadje lažje sortira, ker dobi rjave lise. Na vsak način, posebno če nimamo prav velikih količin' sadja, je bolje, da se to vloži v zalioje in se tam spoti. V prostorih, kier sc hrani sadje, ne sme mo shranjevati drugih sadežev, n-pr. krompirja in pridelkov, ki lahko okužijo zrak. Sadie se prav lahko naleze slabega duha. Konč no je omeniti, da morajo biti sadne shrambe dobro zasenčene, ker prevelika svetloba v skladiščih povzroča hitro zoritev in razkroj sadja. Prej ko naložimo sadje v skladišče, moramo prostore dobro o-čtetiti in razkužiti; dobro jc če pobelimo strop in stene z apnenim mlekom in 3% raztopino klora. Razkužimo lahko sadne shrambe tudi tako. da prostore hermetično zapremo in v njih zažgemo na vsakih 100 m* prostornine 3 kg žvepla Izvrstno ra-z-kuževalno sredstvo je »Forma lin«. (1 liter Foijmnlinn na 10 1 vode). če želimo, da nam sadje poprej dozori, ga shranimo v toplih in močno razsvetljenih prostorih. Končno prebiranje In odpošiljanje sadja Na osnovi statistike odpade pri nas na enega prebivalca samo 12 kg sadja na leto. Ako bi povečali ‘domači konzum jabolk v državi samo za nekaj kg letno na osebo, bi sedanji pridelek sadja koma} zadostoval za kritje domačega trga. Namizno sadje postaja v trgovini izredne gospodarske važnosti. Od uspešnega trgovanja in od dobre državne kontrole zavisi razmah našega sadjarstva in vir novih dohodkov našemu kmetu. Pred vojno je Jugoslavija močno zaostajala v te.m pogledu za drugimi državami in to predvsem za Italijo, Ameriko in tudi nekaterimi drugimi balkanskimi državami, Amerika, čeravno prekooceanska dežela, nam jo delala močno kon karenco na nemškem trgu. Vzrokov temu je več ali glavni je pravilno sortiranje in prevoz sadja v najbolj primernih zabojih S tem dejstvom moramo tudi mi računati. Trgovino z namiznim sadjem najbolj ovira nepripravna posoda za razpošiljanje. Tirolski trgovci so že več kot pred sto leti spoznali to prednost v razpošiljanju sadja in vpeljali enakomerno vkladanje sadia Namizna jabolka naj hi se izvažala le v normalnih ali holandskih zabojih, gospodarsko sadje v 50 kg normalnih sodih »Alla rinfusa« pa se izvaža le moštno sadje in kvečjemu manj vredno gospodarsko blago Kaj $e še potrebuje pri vkladanju sadja Pri vkladanju sadja pride v poštev še lesna volna (topol, ali druga listnata drevesa). Volna iz borovega in smrekovega lesa ima duh po smoli. Pri polnjenju zabojev moramo vodno uporabljati poseben papir za ovijanje sadja. Pri: n»ifinejšem sadju se rabijo tudi odrezki svilnatega papirja. Sadje v sodih pa se ne ovija. Zavito sadje lepše izgloda kakoi nezavito ali vloženo samo v lesno volno Snažno in lepo ovito (po sebno namizno) sadje jc lepšo videti na trgu in tako se mu zviša prodajna vrednost Pri zavijanju in vkladanju sadja moramo zelo paziti na vsa omenjena priporočila. ker potrošniki zelo pazijo, kako se sadje na trgu ponuja. Paziti moramo, da je sadje trdno vloženo v zaboje, tako, da se pri prevozu ne premika in poškoduje Sadje ne sme prihajati na tuja tržišča prepozno, ker se predvsem zaradi predolge vožnje kvari; obenem pa, zahteva trg dnevno določeno količino sadja in kor se tržne razmere spreminjajo, je treba voditi točno evidenco vseh pošiljk. To je potrebno v slučaju eventualnih reklamacij. Sadjarske zadruge V bližnji bođočuosti se mora vsa naša izvozna trgovina sadja postaviti na zadružno podlago; to je nujno potrčimo, ker je ravno pri oddaji sadja naš kmet zapadel v roke raznim izkoriščevalcem. Kmet-sadjar-producent je bil prisil jen vedno odda iati sadje po nizkih krivičnih cenah, a konzument delavec ni mogel priti do sadja, ker. so špekulanti po svoji volj; diktirali trgu previsoko cene. Kot pri vseh zadrugah je potrebno za uspešno delovanje zadrug predvsem disciplinirano in pošteno članstvo, vzgojeno v nesebičnem pravem zadružnem dùhu. Dr Franc fm-iševič Ali bomo imeli letos dovolj žito no svetu Hmetiishi svetovalce odgovarja Vprašanje: Jeseni imam. namen nasaditi nekaj sadnega drevja in v ta namen si nameravam nabaviti potrebne drevesne kole. Katero drevo je najbolj primemo it« kako postopati s koli. da bi čin« več let trajali? (Ivan M. Brkini' Odgo* * * * vor: Najboljši drevesni koli so smrekovi, ker pa. teh ni na razpolago, lahko uporabimo tiste, katere imamo v okolišu na razpolago. Koli morajo biti na vsak način pravočasno posekani, obe Ijeni in dobro presušeni. Ko so popolnoma suhi. se pooštre na de bele jšem koncu in večkrat‘nama žejo s karbolinejem. Dobro se o hranijo tudi koli namočeni v raz topini modre galice. Cie slučajno nimamo na razpolago nobenega razkuževalnega sredstva, obžgemo kolce, kakor je to navada pri telefonskih dragih. Vprašanje: To leto mi ost: moč no napadajo še nezrele hruške. Kako uničiti te škodljivce? (F. Kalc — Padriče). Odgovor; Najbolj uspešno sredstvo za pobijanje os in sršenov je pokončavanje zalege v gnezdih. Kjer v bližnji okolici ni čebel, lahko pripraviš osem iz zmečkanega v vodi namočenega sadja strupene arzeniške vabe Pri uporabi strupa pa moramo paziti, da ne trpe pri tem druge živali, ali 'pa da pride strup v dotik s sadjem na drevesu. Arzenikovi preparati, kj pridejo v poštev, so vedno tisti, ki se uporabljajo v vodni razto- Proizvajalce žita lahko delimo na tri skupine. K prvi skupini spadajo države, ki žito izvažajo, kakor Argentina,, Kanada in Avstralija. Te države Izvažajo več kakor pa same potrosijo. K drugi skupini držav spadajo: ZIM ZSSR, Madžarska, Rumuniia in Jugoslavija, ki Izvažalo samo presežek potreb prebivastva. Tretja skupina držav pa obsega države, ki uvažajo: (Franclja, Nemčija, Italija) toda manj, kakor proizvajajo same: Anglija in Skandinavske države uvažajo več, kakor proizvajajo same, laponska pa praktično sploli ne proizvaja žita V splošnem se jc proizvodnja 4 velikih proizvodnikov dvignila od >375 na 460 milijonov kvintalov. Ako se upoštevajo še zaloge, potem je v teli državah 696 milijonov kvintalov žita. Ako Sdšteiemo lastno potrošnjo, potem ostane /a izvoz .355 milijonov kvintalov, kar bi moralu zadostovati svetovnim potrebam do prihodnje žetve. V normalnih časih požanjejo v E v rop j 435 ntiijonov kvintalov žita In potrošijo tri četrtine svetovnega Izvoza. Med vojno je proizvodnja žita padla na 200 milijonov kvintalov. Ker v mnogih krajili rabijo Sc rž pri izdelovanju kruha, Je tr$ba prišteti Še proizvodnjo rži. ki znaša 225 milijonov kvintalov. Skupno j*' torej potrebovala Evropa 750 milijonov kvintalov žita in rži. Priinanjkliaj znaša torej 90 milijonov kvintalov. Ce pa še upoštevamo padec v proizvodnji pšenice, potem znaša primanjkljaj žita v Evropi 350 milijonov kvintalov. Razumljivo je, da veliki proizvajalci n# morejo v celoti zadovoljiti vsem potre bani, ako upoštevamo, da tudi druge izvanevropske države potrebujejo žito. V Italiji so izračunali, da bodo imeli primanjkljaja 30 milijonov kvintalov žita. Od UNRRA ali pa fiuti od kake druge organizacije, ki bi stopila na njeno mesto, pa ni pričakovati', da. bo dobavila pini (1% raztopina .svinčenega arzenala) Vprašanje: Ali naj se izkopani krompir takoj spravi v zimske shrambe (kleti) ali je bolje pustiti nekaj časa, da leži in se presuši na zraku? Pri nas ga spravijo čim ga prepeljejo z njive, kor trdijo, da mu škoduje luna če ostano nekaj dni na prostem tudi ponoči in da zaradi tega poslane zelen in steklen? (F IV. iz M.) Odgovor: Izkopani krompir mo ramo na vsak način pustiti nekaj dni na prostem (najbolj prikladni so za to skednji ali pa lope), da se posuši iu da v njem dozori škrob. Krompir /.adobi tako boljši okus in pozimi ne. gnije. Luna nima nobenega škodljivega vpliva na krompir, pač pa ga sonce, če ostane več časa na prostem, nare di steklenega in zelenega. ZNANSTVO V članku pod naslovom »Vse-mirska vloga rastlin« smo v predzadnji številki »Ljudskega tednika« ugotovili, da zelene rastline s pomočjo sončne svetlobe proizvajajo snovi, ki služijo kot hrana ne samo rastlinam, ampak tudi živalim in človeku. Sklicujoč se na omenjeni članek bomo danes skušali pojasniti dejstvo, da ima vsa energija, kj jo opažamo na zemlji svoj izvor v soncu. Verno, da uporablja zelena rastlina za proizvajanje organskih snovi sončno svetlobo. Zapomniti si pa moramo, da se pri tem svetlobna energija ire uniči, temveč se kopiči v nevidni obliki v tistih .«•ganskih snoveh, ki pri tem nastajajo, n. pr. v škrobu (moki) in lesu. Spomnite se Senebirjevih besed v prejšnjem članku: »Ko drva gorijo, vračajo toploto in svetlobo, ki so jo prejela od sonca.« Ta pojav nam jasno in slikovito pojasnjuje Timirjazev takole: Nekoč je nekje padel na zemljo sončni žarek Ni padel na neplodna tla, temveč na zeleno rastlino, pšenico, oziroma na klorofilno zrno. Ko je žarek trčil vanj. je prenehal biti svetloba, rti pa izginil. Zarek se je samo uporabil pri notranjem delu, pretrgal je vez med delci ogljika in kisika, ki tvorila ogljikov clvokia. Sproščeni ogljik sc je spojil z vodo iir ustvaril škrob, to je moko. Na ta način je sončni žarek prešel v sestavine kruha, s katerim se hranimo. Pretvorii se je v naše mišice in živce. Pri dihanju pa sprejemamo v naše telo kisik itt pri tem delci ogljika v našem telesu težijo, da sc ponovno spoji s kisikom, ki ga kri prenaša po tele; su. Sončnj žarek, ki je Iril dosedaj pritajen v ogljikovih spojinah, ponovno dobiva obliko.proste energije. Ta sončni žarek nas greje, z njegovo pomočjo se gibljemo: ta trenutek morda trepeta v naših možganih. Hrana služi našemu organizmu kot izvor moči samo zato. ker ne predstavlja nič drugega kot konzervirane sončne žarke. Vsak ve iz lastne skušnje, da daje hrana telesu moč. Na primer, ko se naješ kruha, postaneš krepkejši. Sedaj pa vemo, da. ta moč izvira od sonca, s posredovanjem zelenili rastlin — pšenice, krompirja in drugih. Pred napornim (Jelom dajemo konjem namesto seria, oves, ker' je v ovsenih zrnih skrite več sončne energije kot pa v senu Poglejmo malo, kaj se dogaja okoli nas v živem svetu! Učenjak se je poglobil v reševanje znanstvenega vprašanja'. Dijak rešuje nalogo. Kovač udarja s kladivom p(J razbeljenem železu. Ogromen kit sc skriva v morskih valovih pred sovražniki. Klica pšenice si prebija pol iz zemlje k svetlobi. V .vseh živih bitjih, kar jih zemlja nosi, opažamo proces gibanja in spremembe energije. No. vsa energija, ki je potrebna za te pojave, izvira od sonca, s posredovanjem zelenih rastlin. Vendar pa sončna energija ne služi samo živim bitjem, temveč j0 človeštvo uporablja tudi v razne tehnične svrhe. Omenili smo že, da je premog nastal iz zelenih rastlin in prav isto velja tudi za nafto in bencin. Oe* je Stephenson nekoč Sonce - vir življenja vso količino. Letošnja žetev v Italiji lio mnogo boljša od lanske, vendar bo še mnogo zaostajala- za predvojno. Edini izhod iz položaja je strogo racio« niranje potrošnje, nadzorstvo nad rezervami in istočasnem zatiranju črne borze. Vse te probleme je"' Jugoslavija rešila vzgledno. Sam T.a Guardia ie čestital Ju* goslovanski vladi, da je zatrla črno borzo. Le na ta nfcčin Je možno priti do boljšega položaja v pogledu preskrbe in v pogledu proizvodnje žita. Sporazum o izmenjavi blaga med FLRJ v Holandiji Dne 3. t. m. je bil v Beogradu v ministrstvu za zftnanio trgovino podpisan sporazum o izmenjavi blaga, kakor tiuh* začasni plačilni sporazum, med FLRJ in Holandsko. Sporazum o izmenjavi blaga jc bil sklenjen za dobo do iuuija 1947 in vsebuje seznam predmetov, ki prihajajo v poštev za izmenjavo. Seznam je prcccl obširen, tako. da se bodo liste blaga po potrebi še lahko izpolnile. Pogoji za izmenjavo so zelo ugodni in predvidevalo mnogo večjo izmenjavo, kakor pa Je bila med obema državama v predvojni dobi. Za uvoz iz Holandske prihajajo v poštev: barve, predivo za uine-tno svilo, elektrotehnični in medicinski aparati, stroji, razne kemikalije in specialni polizdelki. Sporazum o plačilnem prometu Je bil iz tehničnih razlogov sklenjen samo do konca 1. 1947. Vendar so že sedaj dani vsi pogoji za sklenitev novega sporazuma. ki bo zamenjal sedanjega. Znižanje cene kruhu j. Urad za cene iwl Predsedstvu vlade UR Slovenije ie znižal ceno enotnega kruha iz mešanice nu din 6,25 za kg v prodaji na drobno. Brezposelnost v Ital ji MILANO, 1. avgust; — Po nahtoveišili podatkih je brezposelnost v milanski provinci narasla na 120.252. Posebno Marasca brezposelnost v mehanični in težki industriji, ki znaša 44.000 ljudi. V tekstilni industriji je 14.540 brezposelnih, v kemični in steklarski 5.558 brezposelnih, v kmetijstvu pa 1.457; Brezposelnih ie 10.681* nastavtjenccv in 10.556 v trgovini. K tem ljudem, ki so popolnoma brez vsake zaposlitve je treba prišteti še 137.042 deloma brezposelnih. Tudi v Srednji Italiji narašča brezposelnost. Lacij in Umbri!, invita /a mesec april porast brezposelnosti od 16.000 na 56.679 ljudi, Od teli it 27.172 industrijskih delavcev iu 6.850 poljedelskih delavcev. Te številke niso po polne, ker breznoselnost še vedno na rašč». rekel, tla giblje vlak sončna svei-lobav lahko danes trdimo isto za letala Knk0 je mogoče, do kopiči rastlinstvo v sebi tako velike količine sončne energije? Pomisliti moramo, da je površina zelenili rastlin na zemlji ogromna. Timirjazev računa tako: Površina zelenega listja detelje na enem hektarju znaša 26 ha. pri lucerni celò rio 85 ha. Po strokov-Tiih podatkih je površina vseli zelenili rastlinskih delov na zemlji UK) 500 krat večja od površine zemlje same. Ne smerno pozaliiti, da se tudi v morjih nahajajo o-sromni travniki rastlin (alg), ki lovijo sončno svetlobo s pomočjo listnega zelenila. Znanstveniki so ugotovili, da vse zelene rastline na zemlji uporabijo za pripravljanje—organskih, snovi samo do 3% one sončne energije, kj pada nanje. Kljuh tenni pa nakopičijo zelene rastline tekom enega leta okoli 162 tisoč bilijonov kalorij*; to je o-gromna zaloga sončne energije za človeštvo in ves živi svet. * Kalorija je tista količina toplote, ki je potrebna, da temperatura enega litra vode naraste za eno stopinjo Celzija. lò. avgusta: tOitS. 7 X'itMdmM tedni» F I Z K U LT URA M LJUDSKA MODROSÌ V PREGOVORIH Drugo kolo za pokal «Delavske enolriosti» V drugein kolu nogometnega turnirja za pokal „Delavske Enotnosti11 so bili doseženi sledeči tehnični rezultati: Skupina A. Sv. Marko - Roianeze '2-1 Dugolin - Redivo 3-0 Rafinerija - Col 4-0 Rocol Kraljič 2-0 Skupina B. Ponzianina - Costalunga 8-0 Gaslini - Bisoni 1-0 Čebulec - Kavčič 4-3 Montebello - Skedenj 1-1 (0-1) V nedeljo popoldne je bila na igrišču Sv Ivana odigrana finalna nogometna tekma za pokal „Coverlizze“ med Monte-bellom in Skednjem, ki se je končala neodločeno. Obe enajstorici sta. v to tekmo vložili vse svoje tehnično znanje in vso borbenost ter se je tekma kljub hudi vročini do končnega sodnikovega žvižga odigrala v peklenskem tempu. 90 minut nogometne igre, polne tehničnih fines in borbenosti, polne hitrosti in živahnosti je navdušilo številno občinstvo, ki je na- ves glas vzpodbujalo 22 športnikov, ki so s svoje strani doprinesli vse, da so zadovoljili občinstvo in mu nudili res izreden športni užitek. Športne zanimovosH Nogometno moštvo CD/A „Partizan'1' je odigral v Moskvi svojo tretjo tekmo na turneji po Sovjetski zvezi, to pot s slavnim moštvom „Dinama14, ki se je toliko proslavilo s tekmami v Angliji. Pred stotisoč gledalci se je tekma kljub premoči „Partizana11 končala z rezultatom 4-1 za „Dinamo11. V soboto 10. t. m. je bila \ Tlnlisu odigrana nogometna tekma med moštvom CD J A „Partizanom11 in „Dinama11 iz Tbilisija, ki je sedaj na drugem mestu tablice za nogometno državno prvenstvo SZ. „Partizan11 je po lepi in nadmočni igri zmagal z rezultatom 2-1 Meškov in Bojienko v Bratislavi: Najboljša prsna plavalca sveta, sovjetska plavalca Meškov in Bojčenko sta v Bratislavi nastopila ob priliki češkp-slovaškega državnega plavalnega prvenstva^ na točki 100 m prsno. Meško je dosegel čas 1.09.8, Bojčenko pa 1.10.8. Evropski rekord hrvaških plavalcev: Ob priliki hrvaškega državnega prvenstva v plavanju so plavalci „Primorca11 v postavi Klemen, Kurtini, Štrucelj in Defilipis dosegli najboljši povojni evropski rezultat v štafeti 4 x 200 m prosto — moški v času 9.95. ® Lahko-atletsko prvenstvo Evrope: V dnevih od 22. do 25. t. m. se bo v Oslu vršilo lahkoatletsko prvenstvo Evrope, za katerega se je doslej prijavilo 17 držav s 100 tekmovalci „Davis cup'' v namiznetn tenisu. Kongres mednarodne zveze za namizni tenis v Londonu je sklenil prirediti tekmovanje za evropski pokal v namiznem tenisu (ping - pongu) po pravilih „Davis cupa11. Države so razdelili v dve skupini, zapadno in vzhodno. Vzhodna skupina je veliko jačja, ker je sestavljena iz držav, ki prvačijo v svetu v namiznem tenisu kot so Madžarska, Češkoslovaška in Jugoslavija in je težko reči. kdo bo zmagovalec. Sovjetska lahkoatletinja Tatjana Se-verjukova je izboljšala svetovni rekord v metu krogle na 14.89 m. Miti ttrrs rollili icanproti. iioTcliH pati s m hoj! * Ifco hoteti kopo spomniti, tla j mu oblust! * ■I ko praviru ne poinnytt, kricica ne ho. * Ameriški denar jo samo sa eno leto, kakor ulani ni k. * Itati se ni treba, pop pa biti oprezen. * Il esenta dolu dela. * Miinji pes je najhnjši. * Hodi tnoj beseda! * Hop je rekel: Pomapaj si sam. in ja: ti bom poma pai. * c Boljku je domača .pruda, ko na tujem zlata ruda. Naša beseda mora biti lepa Znano jo, ila imajo nekateri sainosta.niUi samo množino (itlnralia taninih), Vrsta last. nth inum ima le mno/insko obliko : Štorje, Dutovlje, Voglje, Sejni!je, Senožeče itd. Naletite včasih na sklanjatev : V Storju so postaviti slavolok, so imeli proslavo. To je prav tako zgrešeno, kakor če bi pisati : V Dti-toviju, v ScnpžcSu in podobno. Pri nas je Se precej zmede v takih stvareh. Zanimiva je beseda človek, ima namreč ednino, tudi še dvojino: dva človeka sta se srečala na življenjski poti — nima pa množine. Cloveki ne moremo več reči, ampak pravimo povsem drugače: ljudje. To je v resnici danes množina za človek. Pred tri. sto leti, v Ki. stoletju, se je beseda v množini - Cloveki — še uporabljala. Vendar pa čujete včasih, posebno v kakšni otroški pripovedki, besedo človečki, — 'to so majhni ljudje1. Svojevrslen je izraz: človek in po), kar pomen ju nenavadnega, »sitnega človeka«, ki telesno in umsko presega druge. Samo množino ima precej Samostalnikov vseli treh spolov na pr. : smuči, sani, gosli, jasli, svitili, prst, obresti, ee"J> prazniki: binkošti, božiči, ali pa klešče, škarje, koli-' ne, možgani, jetra, pljuča itd. Tudi samostalnik starši, ki ga včasih hr. vatijo z roditelji, ima le množino. Vendar im je v rabi tudi starša. IM tej besedi je paziti, da ne pišemo st ariše kot se pogosto, ma vidi, ampak brez i, torej starši. Starše spoštuj : Starši skrbijo zate. Ko jih ne boš več imel. boš vedel kaj so starši. V množini se rabijo tudi imena tistih de. lov telesa, ki jih imamo po dvoje : roke, no. ge, lica, ušesa, olirvi itd. Nekaj stavkov : Delavec je zgrabil železni drog z rokami. < lina, sicer te dve roki in bi se reklo v dvojini: z rokama), železo mu je padlo na noge (in ne; na nogi). Vendar ivi pravimo: Po. Sodovani sta težko obe nogi. TIporablja mo včasih dvojino : obe nogi, obe roki, kadar hočemo nekaj izrecno jiovedati. Tildi pri besedi ušesa ne deHarno dvojine. Nihče ne govori: »Poslušaj z ušesoma«, ampak »Poslušaj z ušesi:« Kakor imamo nekaj samostalnikov le v množini, imamo nekatere le v ednini (sin. gularia tantum): Taka so predvsem vsa lastna imena, ker imamo le en Trst, eno Corico, le eno Ljubljano, le en Bled itd. Tudi pri nekaterih skupnih in osnovnih imenih ne. morete tvoriti množine. Pravimo meso, kri, grozdje, divjad, perjad množine ni. * Šesti sklon ednine (orodnik) spravlja človeka pogosto v zadrego tudi pri predlogu. Ali udari konj s kopitom, ali z kopitom, ali zapišeš s peresom ali z peresom, ali strižeš s škarjami ali z škarjami? Kdaj torej pišemo s ali z? Kdaj pišemo s, kdaj zl Najbolje jo, če se ozirate na govorico, na izreko. Nihče ni v dvomih, ali se piše z ali s mlekom. Pred m mora stati z, govorimo ■/. mlekom in tako tudi pišgmo. Le poskušate še dalje besede, kj se začeivajo z m, kaj vidite? Z mesom, z močjo, z mrvo, z mahom — pred začetnjja gi rabimo vedno predlog z, prav tako tudi pred nekaterimi drugimi črkami. Toda pred katerimi, da ne bo zmede? Prej pridemo do konca, če poskušamo, kdaj je treba pisati predlog s. Nekaj primerov: s cepcem, s črnilom, s fajfo, s hrbtom, s koso, s polenom, s sirom, s slovo, s trnjem. Mislim, da sem naštel vse. če beseda začne sc, č, f, h, k, P. s, š, t — pišemo v orodniku predlog s. f) glasov je pa preveč da bj si jih zapomnili. Pomagajte i brezposelnim ! Objava Vse svoje cenjene odjemalce, okrajne in krajevne kolporterje, agencije, komisionar-je in posamezne naročnike obveščamo, da smo s L julijem L L pooblastili podjetje »LJUDSKA ZALOŽBA« z. z o. z., kolpor-lažni oddelek, Trst, via Carducci 6, --a kot naš edini in izključni koncesionar in glavni komisionar za vse kraje opravlja razprodajo in vplačevanje naših listov »PBI-MOBSKI DNEVNIK« »SOSKI TEDNIK«, »LJUDSK1 TEDNIK« in »GLAS MLADIH«. Vplačila za vse naše posle sprejemajo neposredno blagajna kolnortaže »Liudske Založbe« in njeni pooblaščeni nameščenci. Za nakazila so odprti sledeči čekovni računi na ime »Liudske Založbe«: Trst, 11-5156, Reka i5 30L Ljubljana, 20-016 in tekoči račun na ime »Ljudske Založbe« pri Gospodarski banki za Istro, Reko in Slovensko Primorje. Svoje poslovanje je »Ljudska Založba« pričela s 1. avgustom t. L za mesec julij kot prvi obračunski mesec. Naprošamo vse naše odjemalce, da se odslej obračajo za vse odjemne posle izkUučno na »Liudsko Založbo« in njene podružnice odnosno kolporterje. Oglase In vse posle ▼ zvezi z oglaševaniem sprejemalo in opravljajo še vedno noed