Amerikanski
-m
HI -SS
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico i« resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA $ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO.) 22

:
i


CHICAGO, ILL., SOBOTA, 31. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 31, 1942
T
=

LETNIK (VOL.) LI.
ZADNJE KRITIKE SE OB GLASOVANJU RAZBLINILE
Britanski parlament pokazal, da ima v Churchilla popolno zaupanje. — Min. predsednik povdarjal, da se bo konflikt ugodno končal. — Proslavljal ameriške čete.
London, Anglija. — Kritika, ki se je tekom zadnjih dni slišala v angleškem parlaVnertu proti min. predsedniku Churchillu in njegovi vladi in, ki je bila mestoma prav ostra, se je ta četrtek pokazala v pravi luči, namreč, da je bila le nekaj zunanjega in, da ni z njo nihče niti zdaleka mislil, doseči kaj res-
EKONOMSKA KONTROLA
Vladi, dana nadaljnja oblast nad gospodarstvom dežele.
Washington, D- C. — Senat je zadnjo sredo odobril in po-
nejšega, kakor na pr. vreči slal poslanski zbornici predlog, Churchilla z njegovega mesta. Omenjeni dan se je namreč na zahtevo Churchilla saipega vršilo v nižji zbornici glasovanje o tem, ali naj se izreče min. predsedniku zaupnica, in režul-
s katerim-se daje vladni administraciji nadaljnja in daleko-sežna kontrola nad gospodarstvom dežele. Tako se v njem dovoljuje vJadi, da lahko zaseže osebno lastnino, ki leži na
tat je bil spričo zadnjih kritik kaki, že prej zaseženi lastnini.
naravnost presenetljiv: Za zaupnico je bilo oddanih 464 glasov, proti pa samo eden.
In Churchill mi za zaupnico niti _najmanje moledoval. Nasprotno,
naravnost nepriljudne, ko je dejal: "Ne bom izrekel nikakih izgovorov ali opravičil, niti ne bom delal nikakih obljub." S tem je hotel povdariti, da je bilo doslej njegovo ravnanje tako, kakor se je njemu najbolj prav zdelo, ter, da za bodočnost ne obljublja nikakih senzacijonel-nih uspehov, in »je nato dostavil: "Končujem. Naj vsakdo zdaj stori tako, kakor misli, da je njegova dolžnost." Izid njegovega govora je bil, kakor rečeno, popolna zaupnica.
Med svojim govorom se je Churchill izrazil, da ima zdaj večje zaupanje kakor kdajkoli prej, da se bo sedanji konflikt končal tako, da bo ugoden za interese Britanije in za bodočnost celega sveta. Še posebej je pov-daril, da je prihod ameriških čet razblinil Hitlerju zadnje upanje, da bi mogel kdaj uspešno napasti britansko otočje, pripravljenost ameriških čet, da aktivno stopijo v bojno akcijo,, pa je povrhu zadal udarec njegovemu upanju na končno zmago.
Enako se lahko zasežejo tudi vsake vrste stroji. Povrhu je dal senat federalnim rezervnim bankam pravico, da lahko kupujejo vladne bonde direktno od namesto aa odprtem trgu, kar so kritiki označevali kot korak k taki inflaciji, kot jo je imela Nemčija po zadnji vojni.
--o-
VSEAMER1ŠKA KONFERENCA SE RAZŠLA
Rio de Janeiro, Brazilija. — Konferenca, na kateri je bilo zastopanih 21 ameriških republik, je zadnjo sredo končala svoje zasedanje in se razšla. Se prej pa so delegati podpisali 40 resolucij, s katerimi so se določile razne vrste sankcij proti državam osišča.
-o-
ZAPUŠČENEGA OTROKA
NAŠLI NA PRAGU Chicago, III. — Na pragu svojega stanovanja na 3318 No. Menard ave. je Wm. A. Unger, ko je v sredo odprl vrata, našel ležati en dan starega otroka, dečka, ki je pa bil toplo zavit. Unger jeva žena je poklicala policijo, ki je vzela cječka v sirotišnico sv. Vincenca. Ungerjevi, ki so brez otrok, so se izrazili, Ha bi bili pripravljeni, vzeti dečka za svojega.
DOHODNINSKI DA VEK
(Na tem mestu bodo priob-5ant kratki izvlečki iz določb ) sestavljanju izkazov za pUi-Hlo federalnih dohodninskih iu v kov.)
Izkaz o dohodninskem davku mora izpolniti vsaka samska oseba, ki je imela tekom leta 1941 skupnih dohod-* tfov $750 ali več, in vsaka pomočena oseba, ki živi s svojim zakonskim drugo m w katere skupni dohodki so znašali $1,500 ali več. Izkaz o dohodkih in plačilo davka se mora izvršiti najkasneje do vkjučno 16. marca 1942 in se poslati na federalni davčni urad v distriktu, kjer oseba stanuje. Priporočljivo je, da ?e to stori čimprej int d(\ se skrbno preštudira tiskovina, predno se izpolni.
- ',-; -:'- .-'vi'.1


H PRISILJENI K UMIKU NAffALAJI IN V LIBIJI
Utrjevati pričeli skrajni južni del polotoka Malaje, da kaj branijo Singapor. — Osiiče pod vzelo na IS
VESTI 0 DOMOVINI


tam-libijski
fronti protiofettzivo in ogr oža mesto Bengazi.
Neki jugoslovanski uradnik, ki se mu je posrečil pobeg iz Srbije, pripoveduje o bojih četnikov proti "tretji" Hitlerjevi fronti in prosi za pomoč. — Razne druge vesti o domovini.
FARMARJEM SE OBETA IZBOLJŠANJE STANJA
CHURCHILL IMA MENDA VEDNO PRAV
London, Anglija. — Beaver-.brook, britanski minister za naloge, je -v sfcjjem radio go- ^^^
voru, ki ga je imel v sredo, ^a-pel pravi slavospev min. predsedniku Churchillu^ češ, da se je doslej pokazalo, da so njegove odločitve takorekoč vedno pravilne. Govornik je povdarjal posebno uspeh, ki ga je imel Churchill s tem, ko je dosegel, da se ameriške čete pošiljajo na britanske otoke, češ, da se je njegovim prepričevalnim besedam zahvaliti, da se je predsednik Roosevelt s svojim vladnim kabinetom odločil za ta korak. Glede politike, ki jo vo^i Churchill, je dejal Beaverbrook, da je tako razumna, da se ni doslej se nikoli zmotil, češ, da "bil je je na pravem v svojih odnosa -jih s predsednikom in ministri, na pravem, ko je prosil in dobil milijon pušk v naši uri nevarnosti, na pravem v svoji odločitvi, da se odstopijo baze na severnem Atlantiku, na pravem, ko je odšel na No\ o Fund-landijo za sestanek s predsednikom, dvakrat na pravem, ko je riskiral odnošaje z Ameri-kanci glede odločitve popolne, brezpogojne, neomejene pomoči za Rusijo, in nadvse na pravem, ko se je začetkom decembra odločil, da gre v Washington."
Washington, D. C. — Sedanja vojna obeta, po izjavah nekaterih gospodarskih izvedencev, prinesti farmarjem tako blagostanje, kakoršnega še niso uživali v zgodovini. To bo nekaj ravno nasprotnega od u-činka, ki ga je imela za nje zadnja vojna, ko jih je napol bankrotirala.
Kot pričakuje urad za poljedelsko gospodarstvo, bodo letos znašali skupni dohodki farmarjev okrog 14 miljard dolarjev; lanski dohodki so bili znatno od 12 miljard dolarjev, j i dohodki 14 miljard bo-sicer enaki doliodkom v letu vendar pa bodo pomenili farmarje več, in sicer zaradi znižanja površine obdelane zeffl-
KRATKE VESTI
—	Corpus Christ^, Tex. — A. Bernhard, poveljnik tukajšnje mornariške zračne postaje, je v sredo razodel, i da se je opazil neki podmornik, bržkone nemški, ob obrežju države Texas, kakih 15 milj od Port Arnasas. Odposlani so bili aero-plani in ladje, da ga izsledijo.
—	Bern, Švica. -«— Na Grškem vlada taka lakota, da je
enem dnevu pomrlo od gladu samo v Atenah do 2,000 oseb in, da se kruh prodaja po $15 za hlebec. Tako je v sredo objavil neki tukajšnji list na podlagi nekega pisma, ki ga je prejel iz Grčije. Ljudje na cesti so kakor okostnjaki, pravi pisec.
—	Vichy, Francija. — V ne-
ponavljajo nemiri vsled lakote n v sredo so prihajala poročila o novih demonstracijah,. vpri-zorjenili od žensk, ko ne morejo dobiti živil. V vsakem slučaju so sledile policijske preiskave in aretacije.
-o-
PRODAJE GASOL1NA PONOČI NE BO
Chicago, 111. — Združenje prodajalcev gasolina v Chicagi se je zadnjo sredo odločilo, da izvrši korake, da se gasolin v nočnih urah, namreč 3 med 7. zvečer in 7. zjutraj, preneha prodajati. S tem, pravdo, bi se prihranilo na elektriki in na izdatkih za plače uslužbencev. Zborovalci so sklenili, da se bodo obrnili na župana Kellya, naj se sprejme mestni zakon, ki bi omejil čas prodaje gasolina.
EKEZPLAČNA PCŠTA ZA VOJAŠTVO
Washington, D. C. — Štora j enoglasno je senat zadnjo sredo sprejel predlog, s katerim se dovoljuje neaktivnemu vojaštvu, dokler je v aktivni službi, pra- 'na Norveškem, ali nekaj podob-
London, Anglija. — Poročila z dveh front, na katerih se bojuje britansko vojaštvo, so zadnje dni dokaj neugodna, kajti na obeh se morajo britanske sile umikati. Prva taka fronta je na malajskem polotoku, druga v Libiji.
Na Mala j i je postal položaj za Britance že tako resen, da so se podvzele priprave za obrambo Singapora samega. Kakor znano, leži Singapor na skrajnem jugu od malajskega polotoka ter ga loči od celine komaj miljo širok preliv. Na severlii strani preliva, torej na skrajnem koncu polotoka, so pričeli v četrtek v daljavi ene milje izseljevati civilno 'prebivalstvo, da se bodo tamkaj lahko zgradil utrdbe, ki'bodo služile britan skim četam za zadnjo obrambo.
tem, ker Japonci s takim uspehom nadaljujejo prodiranje po polotoku navzdol, da so od Singapore oddaljeni le komaj 30
milj.
Na drugi fronti, v Libiji, se je zadnje dni položaj za Britance zasukal, da so morali zopet stopiti v obrambo. Osiščne sile, katere so do nedavnega preganjali proti Tripolitaniji, so se nenadno tako ojačile, da so uspešno udarile nazaj ter prisilile Britance k takemu umiku, da je zdaj mesto Bengasi ogroženo.
-o--
IRSKA IZRAŽA PROTESTE
Belfast, severna Irska. — Proti izkrcanju ameriških čet na ozemlju severne Irske je že prej izrazil protest min. predsednik južne, neodvisne, Irske, de Valera, a zadnjo sredo se mu je fv tem oziru pridružil tudi eden članov severnoirskega parlamenta, po imenu P. Maxwell. Dejal je, da smatra izkrcanje Amerikancev kot direktno agresivnost proti Ircem, in, da to je isto, kakor izkrcanje Nemcev
vica, da sme pošiljati pisma nega, bi bilo, ako bi se japonske brez poštnine, ne glede, v kate- j Čete izkrcale v zasedeni Fran-rem delu sveta se nahaja. 'ciji, da bi pomagale Nemcem.
INDIJCI V BRITANSKI VOJNI SLUŽBI
lje.
Od vlad^ dobivajo farmarji zdaj priporočila, ki so ravno nasprotna tistim, ki so jim bila dajana v 1917. Tedaj se jim je svetovalo, naj si nakupujejo več zemlje, več mašinerije in več živine, da bodo lahko več producirali. Posledica tega je bila, d^ se je cena za aker zemlje, ki je prej stal $50, dvignila na $500. Ker* produkti na tej zemlji še zdaleka niso bili toli-1 ko vredni, zlasti po vojni, da bi pokrili to ceno, so farma rji* zašlo v gospodarski polom. Zdaj pa nasprotno priporoča vlada farmarjem, ne, naj kupujejo zemljo, marveč, naj porabijo zvišane dohodke za odplačevanje svojih dolgov in za bonde.
Slika kaže dolgo vnlo malih transportnih irukor, katar® vosljo vojaki is Indija in, ki »loja na neki časti proti Mala j L pripravljam za pravoz vojaštva na fronto v obrambo trdnjava Singapor.
Potreba orožja za *'"tretjo fronto" v Jugoslaviji
London, (ONA-JČO) — Uradnik jugoslovanske vlade, ki je pred kratkim pobegnil iz Srbije je zahteval, naj se čimprej pošlje orožje in potrebščine čet-nikom, ki se bore, da bi mogli ustvariti "Tretjo fronto" proti Hitlerju.
"Jugoslavija ni izgubila vojne", je izjavil dr. Miloš Seku-lič, ki je prispel v London po nevarnem potovanju in je sedaj z jugoslovansko vlado v izgnanstvu.
Poročevalni družbi Ovearseas Ag. je izjavil v posebnem in-tervjuu: "Kadar se bo razpravljalo o vprašanjih pošiljanja ^ trebščin silam, ki se borijo pfo-ti skupnemu sovražniku, se ne sme pozabiti na pomoč jugoslovanski vojski, ki se bori v Srbi-
Poudaril je, da ima "Nemčija /orvo bojišče na zahodu ii? dru-7;o na vzhodu. Obstoja pa še jtretje bojišče na jugovzhodu — v Jugoslaviji."
"Napad na Jugoslavijo je bil samo prvi del vojne. Ko je trideset nemških motoriziranih divizij nenadno prodrlo čez taeje naše domovine, so vojaki in kmetje po kratkem odporu sprevideli, da se je treba organizirati za drugi del, namesto v odprtem vojskovanju i brezupnih okolščinah izgubiti ^se. •
"Deset tisoči so vzeli s seboj puške in strojnice in streliva, kolikor so mogli, ter poskrili po poljih in gozdovih."
"Kar se je dogajalo, se je v svetu zdelo kot strašna zmešnjava po izgubljeni bitki. Nam oa, ki smo bili na samem mestu,' se je položaj zdel drugačen."' Odločili
smo se, da se nikdar ne vdamo in da napravimo vse, kar je mogoče in uničimo sovražnikov iztrebljevalni načrt. Kakor po nagonu smo se skrivaj začeli pripravljati za drugi del vojne".
Ko so nemške motorizirane divizije v maju in v začetku junija začele izginjati druga za drugo proti Rusiji, smo priložnost, ki se nam je ponudila spričo dejstva, da smo bili pod isto vrsto avstrijske in nemške pehote, ki smo jo uničili v prejšnji vojni, takoj izkoristili."
"Takoj so prišla povelja, da se borba začne vnovič. Žačel se je drugi del vojne. Nemci so s zasom bili prisiljeni umakniti svoje sile iz raznih krajev Srbije. V mnogih pokrajinah naše domovine se danes komaj še pomikajo. To so dosegli četni-ki."
"Neprestano si moramo prizadevati za pomoč njim in za pripravljanje na \ težko dolžnost, ki je pred njimi."
Po svojem prihodu z bojišč v srbskih planinskih predelih je bil Sekulič imenovan za atta-chee-ja jugoslovanske vlade v [Londonu.
Ljudje, ki se borijo do smrti
Nekaj posebnega je bil prizor v planinskih utrdbah tam nekje v Srbiji, ko je bivši major Mi-hajlovič, sedaj general, položil roko na pravoslavno sv. pismo in prisegajoč zvestobo kot jugoslovanski vojni minister obljubil, da se bo boril do smrti.
On je tisti vojščak, ki je zbral vse navdušene in odločne može, ki so prav. tako pripravljeni boriti se do smrti, kar jih je bilo mogoče zbrati po nemirih, ki so nastali radi divjaškega Hitlerjevega dvora v njegovo domovino. Objestni naciji so prepustili Italijanom in Hrvatom, naj z njimi obračunajo. Pa se jim ni posrečilo.
Potem so poslali divizijo svojih vojakov, za njo še tri, štiri: tudi te so bile odbite. Temu (se pravi "$imski umik". Miha j-
čudeža. Borili so se in ži
na svojih tleh. Prav je bilo, da ga je jugoslovanska vlada v izgnanstvu končno imenovala za voditelja te borbe.
Poiskus je obupen. Mihajlo-vič in četniki so zmožni, da ga izvrše. Oni so kal tistega, kar se bo razrastlo čez tisoče milj v Evropi, čim se bo ponudila priložnost pohojenim in mučenim narodom, ki komaj čakajo dne, ko bodo mogli spremeniti v prah Hitlerja, njegov gestapo in Kvizlinge.
(Philadelphia Inquirer, 14 (1. — 1942.)
"Beneška in Rimska Dalmacija"
Italijanski kralj 'imperator je sprejel predsednika italijanskega iredentističnega društva "Dante Alighieri", ki mu je izročil iredentistično propagandno knjižico z naslovom "Dalmazia veneta e romana".
V tej knjigi seveda ni slavne zgodovine narodne Dalmacije, temveč zlonamerni podatki, s katerimi se je društvo "Dante ^Alighieri" že tolikokrat 'proslavilo' z zavijanjem dejstev za propagando, ki za našo Dalmacijo še sedaj ni prenehalo v Italiji. Pa tudi ta propaganda ne bo pomagala, kakor tudi ne tista ki jo vodijo italijanski "proti-fašisti", da bi svetu dokazali, da so kraji, ki so naši, jugoslovanski, po nekaki rimski morali italijanski. Dalmacija je bila, /a in bo naša, jugoslovanska, pa najsi jo Pavelič tako "velikodušno" izroča italijanski vojski, da ropa po Dalmaciji in ubija naš narod.
Narodni poslanci na čelu narodnih borcev
Nemška poročevalna družba T. O. poroča, da so na čelu "komunistov'' v Srbiji osebe, ki so imele v Jugoslaviji visoke položaje in da je med njijni tud* veliko število narodnih poslan-crv.
"Širite amer. slovenca*

fAMERIKANSKI SLOVENEC
m najsUrejH slovenski Ust 9 iinriW
Uts 1891.
pone-
Isdaja in tiakm:
EDINOST PUB US
HING CO.
1S49 W. Cermak Rd., Chicago. Tjkfcm: CANAL »44
Ma.nl.> »al
jxarocnini:
tm odo leto
pol leto . Z« fietrt 1** ft Za odo
Z« pol leta--
Za Četrt leto_
Posamezno številka
_$6.00
5.00
T--— V* in Evropo:
_17.00
_1.50
_ 2.00
_ 3c
The firet and the Oldest Slovene . Newspaper in America.
Established 1891.
leaned doily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: v
EDINOST PUBLISHING CO.
Addreea of publication office: 1849 W. Cermak RcL, Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscript1! OP •
For one year ______
For half a year	.
For three month«
J$6.00
. 3.00 _ 1.7S
Chicago, Canada aad Europe: For oae year 17.00 For half a year _ 3.50
For three months Single copy -
2.00
3c
Itopfai reJnega pomena aa hitro objavo morajo bid podani na uredniitvo veaj daa fat pal pred dnem, ko iaide Mat — Za »dajo Itevflko t tedna Jo čas do Četrtka dnpoMno. — Na dopise brea podpisa se ne ozira. —- Rokopisov med-atttvo na vreča.
Entered as seeoad class matter, November 10, 1925 at the poet office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
P. Bernard Ambroži* OFM.:
PAPEŽEVO 0R02JE
papež hotel dati svojim besedam. In da papež ne more in ne sme obsoditi kateregakoli celega naroda, je dovolj jasno. Papeštvo je vesoljna ustanova, kakor je vesoljna ustanova Cerkev. Papež ima duhovno deco po vseh delih sveta, v vseh deželah pod soncem. Vsem mora biti in hoče biti oče.
Papeževo orožje, žal, ni vedno zmagovito. Zlasti v naših časih se zdi, da njegovo orožje kar nič ne more opraviti. Svet je preveč zaverovan v svoj način vojskovanja in se zanaša preveč na svojo lastno "moralo", češ, da bo zadostovala za dosego zmage. In oba tabora si obetata isto. In to je ravno hudo. Oba tabora hočeta imeti prav. Recimo, da imata res oba prav, postavimo, da bo tista vojna "morala" res na obeh straneh držala "do konca" — potem ne bo prej konca, da bo konec ne samo vojske, ampak tudi narodov. Kje bo potem zmaga? Kje bo potem mir? Kvečemu bo — mir smrti...
! Papeževo orožje ni tista "morala", ki za vsako ceno hoče vzdržati do zmage. Je nekaj neskončno večjega. Zato papež ne obupuje, ko mora gledati, kak© brez moči je vsaj na videz in vsaj zasedaj — njegovo orožje. Zato suče svoje orožje naprej in naprej. Spet in spet se oglaša. Na tihem ve, da so po vsem svetu razkropljeni ljudje dobre volje in imajo dostopna srca za reči, ki slone na večnoveljavnl moralnosti. Zlo more le od časa do časa prevpiti dobro, za zmerom to ni mogoče.
Zato je papeževo orožje najboljše, ki si ga moremo misliti za uporabo v današnji — in vsaki — vojski.
Ce se papež udeležuje vojske, mora vsekako imeti pripravljeno za boj nekako orožje. Brez orožja nihče ne more voditi vojske, še manj more upati, da jo bo pripravil do kakega konca, ki bo zanj ugoden.
Zadnjič smo poudarili, da papež ne „ vodi vojske na frontah, kjer grmijo topovi in si tanki med seboj lomijo kosti. On vodi vojsko na "domači fronti". On skrbi za toliko potrebno moralo. In ne skrbi samo za to, da bi se ustvarila med narodi neka morala, ki bi zdržala do konca vojske in prinesla zmago. Zene se za to, da bi nastala med narodi taka morala, ki bi vojsko sploh odpravila in bi odpravila celo tudi zmago. Njemu ne gre v prvi vrsti za zmago. Gre mu za vse nekaj vec, gre mu za — mir! Papež potemtakem skrbi za toliko potrebno moralo — v obeh sovražnih si taborih...
In to je ravno tisto čudno, kar ljudem ne da mirno spati. Razni poročevalci, ki pošiljajo svoja dognanja iz večnega Rima po vsem svetu, so polni ugibanja in zagonetnih namiga van j. S katero stranko v tej vojski prav za prav papež drži? Kakšnega orožja se poslužuje, da bi dvignil moralo vojskujočih se narodov? Namreč moralo, ki naj bi ne prinesla le zmage tej ali oni stranki, ampak obema strankama — mir!
To slednje je vprašanje za nas. Tisto vprašanje, s katerim taborom v tej vojski papež drži, le prepustimo z mirnim srcem preiskovanju in ugibanju raznih reporterjev. Saj si morajo s težkim delom služiti vsakdanji kruh. In tisti kruhek, ki si ga zaslužijo z golim ugibanjem, je za življenje ravno tako dober kot oni, ki pride iz solidne peči dognanih dejstev in zgodovinsko trdnih dognanj.
Papež torej skuša utrditi moralo. Tega dela se je lotil celo že poprej, preden se je vojska začela. Takrat je skušal dvigniti moralo med vladajočimi. Zakaj od teh je bilo odvisno, Če bo vojska izbruhnila ali ne. Saj narod sam ne •more drugega ko slediti volji vladajočih, ali pa napraviti prevrat. V diktatorskih deželah niti tega ne more.
Papež je storil skoraj več kot je mogel, da bi vojsko preprečil in že v kali zatrl njene korenine. Seveda ni mogel svojega prepričanja ubijati v trmaste glave po vojski hlepečih 'Voditeljev", govoriti je mogel samo na srce. Žal, pokazalo se je, da so bila srca prav tako kamenita, kakor so bile trmaste glave. Na neko Rooseveltovo pismo je odgovoril papež: Kot namestnik Kralja Miru na svetu smo se trudili od prvega dne našega papeštva, da bi se ohranil mir, pozneje pa, da bi se zopet upostavil. Poslušali so nas, ubogati nas niso...
Da je bilo res tako, ve pač ves svet, pa čeprav bi ne bil papež tega sam tako na kratko in jasno povedal.
Toda zakaj papež ne pokaže s prstom na tistega, ki je nalašč preslišal očetovski glas, preden je vojska izbruhnila? Zakaj ne obsodi javno in odločno Hitlerja in Mussoli-nija?
Ali je to res tako potrebno? Kdor ni zaslepljen, vidi s svojimi lastnimi očmi, odkod je vojska prišla, ne da bi papež s prstom kazal na krivce. Tisti del sveta, ki mu je za resnico in pravičnost, obsoja vojne krivce brez papeževe javne obsodbe. Zaslepljene! bodo pa spregledali itak šele takrat, ko bodo zgrmeli skupaj v svoji lastni pogubi, druge pomoči zanje ni.
Pa je še nekaj drugega. Pogosto razpravljajo v tiskani besedi na primer, Če izrazi Hitler, nazizem in Nemci pomenijo eno in isto ali ne pomenijo. Če je Mussolini isto kot fašizem in laški narod. Nekateri pravijo, da ni dovolj, boriti se le proti nazizmu, treba se je boriti proti Nemcem. To kaže, da si demokratični svet ni na jasnem, če je Hitler Nemčija ali ni. Mnogi obsojajo Hitlerja, pa ne varčujejo z z lepimi besedami kadar govore o nemškem ljudstvu.
Recimo, da bi papež javno obsodil Hitlerja in izrekal nad njim prekletstvo. Zaveznikom bi bilo seveda dobrodošlo. Toda mnogi bi to tako razumeli, da je padla papeževa obsodba na ves nemški narod. Isto bi veljalo za kak drug narod, če bi papež odločno obsodil njegovo vodstvo.
Tega si papež nikakor ne more in nesme privoščiti, da bi izpostavljal svoje besede toki nevarnosti. Namreč nevarnosti, da bi jim kdo pripisoval drugačen pomen, nego ga je
NARODNI SHOD KLUBA
"LJUBLJANA" V CHICAGI
North Chicago, 111.
„ V nedeljo 25. januarja sem se z več drugimi VVaukegančani vdeležil zgoraj omenjenega shoda tudi spodaj podpisani. Shod je bil aranžiran in izpeljan v vsestransko zadovoljnost onih, ki so se tega shoda udeležili. Veliko so pa zamudili oni, ki so od tega shoda izostali. — Ne bom opisoval, kaj se je vse videlo in slišalo na tem shodu, Jeer bo to prav gotovo storil kdo drugi, ki je v takih stvareh bolj zmožen poročati. Omeniti moram to, da sem bil dossolz gi-njen, ko sem videl, da' je moj mali slovenski narod tako velik, kar se tiče kulture, da se lahko kosa z marsikaterim velikim narodom. 2e samo slovenska pesem mora človeka ganiti, ako ima le še trohico narodne zavesti in ako si predstavlja, v kako veliki nevarnosti se sedaj nahaja naš slovenski narod.
Kdor je slišal jugoslovanskega ministra g. Snoja, ki nam je obširno orisal trpljenje in nevarnost našega naroda v stari domovini, se mora vprašati: Kaj je storil ta krotki in ponižni narod, da ga tako kruto trpinčijo? .
Da rešimo naš slovenski narod narodne- smrti, bo treba veliko žrtev, duševnih in gmotnih. Mi se moramo ob času pripraviti, nesmemo čakati na druge, da bi se drugi brigali za naš narod, ker dolžnost je naša. Ako ostanemo brezbrižni v tej zadevi, lahko pričakujemo ostro kritiko od našega naroda v stari domovini. Kličem vsem slovenskim vodilnim osebam v Ameriki : Takoj na delo za rešiti naš slovenski narod!
Povrh vsega duševnega užitka, ki smo ga bili deležni na tem shodu, smo imeli tudi prav okusen ljubljanski gulaš. Hvala
kuharicam. — Ob enem sem se pa tudi sestal z mojim starim pTijaiyjjem Frank Roth-om, s katerim se nisva videla že 40 let. Prav veselo sva se j>ozdravi-la in pokramljala, kolikor nama je čas dopuščal. Ob enem sva si obljubila, da 'se v bodoče večkrat sestaneva. — Hvala lepa tebi Frank, in tvoji ženi, za prijazni sprejem.
Klub "Ljubljana" in vsi so-trudniki omenjenega shoda pa zaslužijo največje priznanje za tako bogati program!
John Zalar
-i-o-
KAJ PRAVIJO O "BARAGOVI PRATIKF* V JUŽNI AMERIKI?
Guayaquil, Eucador
Naj tudi jaz tu na jugu izrazim svoje mnenje o prvem letniku "Baragove Pratike":
Baragova pratika je predvsem viden izraz slovenske duše napram našemu velikemu božjemu služabniku Frideriku Baragi. Je lepa, je krasna v svo-3 i zunanji obliki in privlačna v vsej notranji snovi. Se mi zdi, da lepše si ni želeti ne sedaj, ne pizneje. Meseci s svojimi posebni zaščitniki je prava slovenska navada, stari kakor naši pradedje, sveta, kakor je svet njihov spomin. Pratika je tudi zanimiva radi svojih slik, katere kličejo posebno pozornost. Pogled na svet, kronike in drugo ni le važno vse samo za sedanjost, pač pa tudi bodočnost v kateri bo pratika pripovedovala, kaj se je v njeni dobi godilo, za časa te krvave vojne v svetu. Jaz sem jo z velikim veseljem sprejel in sem jo že skoro desetkrat prebral. Med tujci, ko ne čuješ nikdar domače besede, te taka le slovenska knjižica razveseli, da se ne da popisati.
K sklepu zapišem: Baragova £u-atika naj živi mnogo vrsto
let in naj bo naš neprecenljiv zaklad!
Pozdrav tudi vsem Slovencem Severni Ameriki! P. Bogomil Trampus,
. misijonar med Kivarci. --o
PROŠNJA NESREČNEGA SLOVENCA
Chicago, III.
Spodaj podpisani se priporočam in prosim vse tiste zavedne Slovence širom Amerike, ki imajo kaj srca do svojih rojakov ki so v takem položaju, kakor sem jaz, ako bi bilo mogoče, kateremu izmed vas, meni kaj pomagati, najsibo z večjo ali manjšo finančno podporo. To bo meni veliko pomagalo, da bi spet prišel do tistega, ki si vsak človek najbolj želi — do vida, na svoje lastne oči. Potem bi si mogoče spet še enkrat služil vsakdanji kruh, katerega si sedaj ne morem. Izgubil sem eno oko že 16. septembra leta 1939, drugo mi je bilo pa jak& pomečkano pri ravno isti eksploziji v tunelu v Chicagi. — Tako me sedaj že muči nesreča za nesrečo od začetka leta 1939. — Dne 17. januarja 1939 sem izgubil edinega sina, ki sva ga imela s svojo ženo. Komaj sem malo pozabil ta težki udarec, pa qje doleti druga nesreča, da mi je iztrgalo eno oko popolnoma ven, drugo pa j ako poškodovalo, da sedaj vidim na njega deset odstotkov (107< ). ,Četudi sem bil na to oko že dvakrat operiran in so nanj dejali novo mrenico, še ni take dobro, da bi lahko sam hodil ali pa zaslužil za vsakdanje potrebe, za preživeti sebe in svojo ženo, katera je tudi bolna na skoro neozdravljivi sladkorni bolezni.
Iz tega, sedaj dragi rojaki, lahko sprevidite, da sem v resnici revež, da ni treba večjega. Zato se obračam s prošnjo do vas, kateri imate kaj občutkov v "srcu, če bi kateremu izmed vas bilo mogoče priti meni na pomoč, da bi potfun skušal iti v mesto New York, N. Y., kakor so mi svetovali najboljši čikaški očesni zdravniki, ki so rekji, ete je tam eden zdravnik, ki pravi, da bom dobil drugo oko in tako prišel vsaj do 50% vida, kar mi bo pomagalo, da bom dobil ^ako cjelo. jKajti denar, katerega sem prejel kot odškodnino za poškodbo, sem potrošil večinoma za zdravnike, kakor tudi za

Dogodki
Obisk is Minooiot;
Chicago, HI.' Zadnji četrtek.29. januarja so posetili naš urad in si ogledali tiskarno Mr. in Mrs. Michael Jerich ter Mr. Anton Intihar, iz Ely, Minnesota. Prišli so v spremstvu Miss Jennie Roblek, tukajšnje mlade rojakinje, hčerke Mr. in Mrs. Roblek iz 22nd Place, ki se bo danes, v soboto 31. januarja, poročila. — Hvala vrlim Minne-sotčanom, ki se niso ustrašili zime, za obisk! — Mladi nevesti pa želimo vso sre»;o v no-~.em zakonskem stanu!
Iz bolnišnice so m vrnili
Cleveland, O. Iz bolnišnice -se je vrnil na svoj dom na East 63rd Street rojak John Sraj. — Prav tako je zopet doma iz bolnišnice rojak John Jevnik, ki stanuje na East 61st Street, in se zahvaljuje prijateljem I za številne obiske. — Iz St. Alexis bolnišnice se je tudi vrnil na
di precejšnje število vas, ki bi mi pomagali, da bi bila moja prošnja uslišana, da bi mogel še enkrat gledati na svoje oko in se sam preživljati. Zato pa, vsi tisti, ki bi hoteli poslati kako pomoč, četudi najmanjše darilo, za katero vas prosim in za katero se vam že v naprej naj-iskrenejše zahvaljujem, pošljite na naslov:
John English, 2222 So. Drake Ave.
Chicago, 111.
(Oglas)
-o-
VOJAKOM ZABRANJENO PROSITI ZA VOŽNJO
Kot se poroča iz Washingto-na, vojaki lahko sprejmejo po-nujano jim vožnjo, v avtonaobi-.
lu, če jim jo prostovoljno ponudi posameznik ali skupina. Toda vojni department je opomnil vojake v uniformah, da je prošnja za prosto vožnjo za vojake prepovedana. Poveljnikom je bilo ukazano, da ustavijo tako imenovan "thumbing", ko prosilec za vožnjo s palcem in zamahom roke ustavlja voznika
________na cesti, da mu da vožnjo, ker
vsakdanje potrebe in za zdravila1 d* Je to nečastno za vojaka v za ženo, ki jih vsaki dan potrebu-l uniformi in v nekaterih držaje. Sedaj pa, ko vidim le še edi- ie že itak protipostavno.
no pot, priti do zaželjenega vida na svoje ostalo oko, pa sem finančno izčrpan injie morem nikamor drugam, kot čakati doma. — Mogoče se vam bo ogrelo vaše srce dragi rojaki širom Amerike in mi boste po svojih močeh pomagali, kolikor vam bo pač mogoče, da bi še enkrat videl svoje domače, prijatelje in znance in mogoče tu-
• Listen to ^ *
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of *
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the DUO
MOTORISTI POZOR!
V ponedeljek, 2. februarja je zadnji dan za avtomobile, trake in motorna kolesa, ki uporabljajo javne ceste, ko so smeli po teh cestah voziti brez zvezne znamke (Federal use tax stamp). Znamka se nabavi za $2.09 v kateremkoli poštnem uradu, kakor tudi v kateremkoli uradu davčnega kolektor-ja. — Lastniki ali vozniki motornih vozil, kateri si niso preskrbeli omenjene znamke do 1. februarja, so podvrženi kazni, katero predvideva zakon za ta prestopek.	.	.
Kakor pravi statistika, se v Združenih državah konzervira na leto 3,642.000 zabojev *tuna' ril). V vsakem zaboju je 48 kovinskih posod, katerih vsaka drži pol funta.
svqj dom John Bradač iz 19620 Ormiston Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. — Iz Glen-ville bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Pauline Balish iz East 175th Street.
Smrtna koaa
Livingston, 111. — Tukaj je pred kratkim umrl Viktor Pal-senberger, v starosti 69 let. Bil je star naseljenec te naselbine. Doma je bil v Frižah pri Št. Vidu na Koroškem.
Nov grob v Cleveland*!
Cleveland, O. — Po kratki in mučni bolezni je v Mestni bolnišnici preminul mladenič Ray-mund Lunder, star komaj 18 let, stanujoč na Parmalee Ave. Zapušča starše, tri brate, katerih eden (Edward) je pri vojakih .v državi Texas, tri sestre in več drugih sorodnikov. Ker je umrl za nalezljivo boleznijo, se je vršil pogreb privatno iz Zeletovega pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče zadnji ponedeljek popoldne, sv. maša se je pa darovala v sredo, v cerkvi sv. Vida.
Smrt kosi v Penni
Midway, Pa. — V bolnišnic! v Pittsburghu je pred kratkim umrl tukajšnji rojak Anton Penko, v starosti 56 let. Doma je bil v Turnu, pri Premu nr. Krasu. Zapušča ženo, dva sina, sedem hčera, sestro ter več vnukov in vnukinj.
N« operacijo
Cleveland, O. — V Glenville bolnišnico se je moral podati zaradi operacije rojak John Debel j ak iz Saranac Rd. — Iz bolnišnice kjer je prestal operacijo na nogi, se je zopet vrnil na svoj dom rojak Andrew Uran-kar s Cardinal Ave., kjer ga prijatelji vlahko obiščejo.
Se en grob v Penni •■Midway, Pa. — Dne 22. januarja je umrl tukaj poznani rojak Anton Hribar, v starosti 71 let. Doma je bil nekje z Dolenjskega. Zapušča več sinov in hčera, ki so raztreseni po raznih državah Amerike. £
Zopet nov grob
Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo 25. januarja zjutraj je v mestni bolnišnici zatisnila trudne oči rojakinja Frančiška Ma-rinčič, rojena Kline, po domače Pavličeva, v starosti 60 let. Pokojna je bila doma iz Kamnega vrha, pri Zagradcu in je prišla v Ameriko pred 45. leti. Zadnjih 15 let je živela v Euclidu, na Ivan Ave., poprej je pa družina stanovala v Newburgu. Bila je članica podružnice Slov. ženske zveze št. 47. Zapušča tri sinove in eno hčer. Pokopana je bila zadnjo sredo 28. januarja iz cerkve sv. Lovrenca.
Iz Južne Amerike
Buenos Aires, Argentina. — Poročila sta se nevesta Marija Mavec, doma iz Trsta in ženin Luka Dobrojevič, ki je doma iz Šipanjske luke v Dalmaciji. Priči sta bila Anton Rožanc, brat nevestine matere in ženino va sestra Lukrecija. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Magdalene in jo je opravil slovenski izseljeniški duhovnik Janez Hladnik.
NEVAREN PONOS
(380)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
FROM BEHIND, T WE HUNGRY LION BOUNDED INTO THE CIRCLE OF A PES.
THIS WAS TOMMY'S CHANCE TO ESCAPE BUT HE SPURNED IT. HIS SUCCESS IN THE JUNGLE HAD FILLED HIM WITH PRlDE.
NOW HE WAS GRIPPED BY THE ENTHUSIASM OF A WAftftlOB-HUNTEfi, EAGER TO PROVE HIS PROWESS.
HE RAISED HIS BOW TO FlRfc, FORGETFUL OF THE HURRICANE FURY OF WOUNDED LIONS.
Od zadaj je pridrvel lačen lev in »e zagnal v opičji krog.
Vse prestrašene so se opice raibc-lale na bližnja drevesa, le ena je jstala, katero je bil lev pograbila
Tukaj je imel Tommy priliko da bi se rešil, toda odbil je to misel. Ponosen. je postal zaradi dosedanjih njegovih uspehov.
Prevzelo ga je navdušenje vojnega lovca. Da se prepriča o svoji moči, je dvignil lok-in nastavil pšico, pozabljajoč razkačenost ranjenega leva.
BPRAT IMENOVAN PODPOL-KOVNIKOM
Veleč. g. župnik Franc S. Mažir je štabni častnik-kurat pri novemu 4. pespelku illinoiške rezervne milici je s Činom podpolkovnika:
TRANSPORTNI "LETEČI ČOLN" POSTAVILI V 8LUŽ BO
m&zm^te •^•^-er ■ *
Veleč, gospod župnik Franc S. Mažir, rodom od sv. Ane v Slovenskih goricah na Štajerskem, je že mnogo let župnik v Lillyville-Sigel, Illinois. 2upnija
Li. Colonel (podpolkovnik) kura* FRANC S. MAŽIR
ima krasno v gotičnem slogu zidano cerkev, zidano moderno župnišče, novi moderni sester-ski samostan, lepo dvorano in mežnarijo. Šola je sicer javna, a po uplivu veleč. g. Mažirja jo vodijo šolske sestre iz Jolieta že sedem let.
rodne garde ter se povspel do čina podpolkovnika. Lani je dosegel postavno starost 64 let, vsled tega 'ga je zvezni ameriški vojni department upokojil. Vojni department države Illinois pa mu je takoj poveril službo štabnega častnika kura-jta pri novoorganiziranem 4. peš polku illinoiške rezervne milici je s činom podpolkovnika. Naloga državne rezervne mili- I cije je, da straži strategične ' točke, kakor velike važne mostove, municijske tovarne itd.
V škofiji je g. Mažir direktor katoliške rural ne konference. Že 20 let (je član društva sv. Jožefa, K. S. K. J., član Kolumbovih Vitezov, Kiwanis Kluba; Elks Lodge in še drugih organizacij. .	t	» %
Kljub 42 letne duhovno-pa-stirske in mnogoletne vojaške službe in mnogobpojnega delovanja v javnem življenju je veleč. g. Mažir še vedno pri čilem zdravju in zmeraj veselega slovenskega duha.
Naš list mu iskreno in prisrčno čestita v napredovanju in k vsem velikim uspehom, ki jih je dosegal v svojem duhovni -
Prizor, ko so prod aoroplansko tovarno v Stratford. Conn., "krstili" novi orjaški transportni aaroplan Excalibur. O tam aoroplanu sa trdi. da i* smoian najdaljšega vzdrinaga po lata od vseh
letaL kar jih j a bilo ie zgrajenih.
vlado nasilja in osumničevanja, ki je prišlo do vrhunca, ko se otroke uči špijonstvo proti lastnim staršen. Kakor vi sem siguren, da taka vlada mora pasti".
Biddle je pohvalil upornost, ki jo še vedno pokazujejo svobodoljubni ljudje v zasedenih deželah Evrope, zlasti Jugoslovani, in poudaril, dt taka vztrajnost je slična ameriškemu duhu.
"Mi v Ameriki", izjavil je, "se zanašamo na orožje in se dobro oborožujemo. Ali, kolikor je to važno, ne mislim, da to je vse. Ne verujem, da naša sedanja in pričakovana oborožena sila je ono, kar tvori podlago te-
Gospod Mažir je služil 22 let škem in v javnem življenju, ga našega prepričanja, da v voj-
il ____" i_____j. mu______I V T — z -__n--z:..: s. ____ —	> «i	mini mi nfltnpmn svobod-
kot vtoyni kurat illinoiške na-1 Na j ga Bog živi še mnogo let
BIDDLE ZA CIVILNE SVOBODE TUJERODCEV
Generalni pravdnik zagotavlja varovanje ljudskih pravic
za časa vojne, obenem pa preti strogo postopanje pro-,	ti vsakemu nelojalnemu počen j an ju.
V jasni izjavi o ravnanju ju-stičnega departments je generalni pravdnik (Attorney General) zagotovil Amerikance inozemskega rojstva, da se bodo ustavne svobode skrbno varovale, da bo pa potrebno strogo postopati proti poedincem, ki bi skušali duševno razoreževati ameriški narod s svojim upornim delovanjem.
Biddle je govoril v Detroitu pred ameriško slovansko konferenco ob isti uri, ko so japonske bombe padala na pacifično posest Združenih Drfcav.- Rekel je zastopnikom desetih miljonov Cehov, Poljakov, Rusov, Jugoslovanov in Ukrajincev, da bo justična oblast sicer lovila zga-garje, ali ščitila druge proti zatiranju in zapostavljanju.
Generalni pravdnik je poudaril, da najmogočnejše orožje proti totalitarnemu nasilju sta narodna sloga in združena volja
vere ali inozemskega rojstva. V pomoč in vzpodbujo sovražniku je, ko neki nekdanji narodni junak se spušča na ne junaško nižino javnega ščuvanja na plemenski predsodek. V pomoč in vzpodbujo sovražniku je, ko se napoveduje bojkot proti malemu trgovcu, katerega edini zločin je, da njegovi starši ali predniki so bili Nemci ali Italijani oziroma Japonci. V pomoč in vzpodbujo sovražniku je, ako tovarnarji z obrambenimi kon-trakti za orožje, ki naj brani demokracijo, nočejo dajati dela Črncem.
"To duševno razoroževanje, o katerem govorim, nam preti vsled samega obstoja vigilant-nih, po noči jahajočih in tajnih organizacij, ki tako rade bi je-
ni in v miru mi ostnemo svobod ni. Z onimi, ki jih žene bič na Poljskem ali ki čakajo, da bodo ustreljeni v Srbiji, jaz mislim, da to prepričanje počiva na široki, trdni volji, skupni volji vseh ljudi, katerih skupna vera je svoboda, katerih skupno so; vraštvo je suženjstvo. Jaz verujem, da združena volja vseh nas kot državljanov demokracije bo stajala kot skala, ob katero se sovražni val mora neki dan razbiti."
Uporno počen j an je, ki preti tej slogi, ni vedno lahko odkriti, kakor je trdil generalni pravdnik. Kajti ono se dostikrat vrši pod krinko patriotizma in se skriva za lažnft udanostjo in lojalnostjo. Tako uporno počen j a-je igra na naše bojazni.
"Skuša se", rekel je Biddle," okreniti to bojazni in jih naper-jati proti poedincem ali manjšinam, ki so slučajno pripadniki nekega plemena, veroizpove-danja ali tujega izvira. Hujskanje proti inozemcem se
ga department* bo igrala stalno važnejšo vlogo v zadevah naše dežele. Že delfi na tihem v sodelovanju z loklnimi oblastmi in pravniki, da se zaščitijo pravice poedincev in manjšin.
"Vodilo tega oddelka civilnih svobod" izjavil je generalni pravdnik, "je Bill of Rights, Zlorabe, ki jih hoče popraviti, so zanikanja onih predpravic, ki jih Ustava enako jamči vsem državljanom te dežele. Na primer, ena izmed s vrh tega oddelka je bilo iztrebi j ene špionaie v nekih južnih pokrajinah. Drugo delovanje je bilo v prid kvalificiranim volilcem v izvrševanje volilne pravice, kjer se jim je to branilo. Druga nalaga je bila pomoč delavcev, da se organizirajo brez sitnari j.
"Ta oddelek Justičnega de-
pač rabiš za družino. Posebej skuhaj dva debelejša na koščke zrezana krompirja, skuhana dobro pretlači, dodaj eno ali dve žlici smetane, ki jo pobereš iz zavretega in ohlajenega mleka. Prideni še žlico bele moke in daj v repo, ki naj še četrt ure vre. Če hočeš imeti bolj zabe-Ijeno repo, ji, ko je prevrela, od-lij vodo in dodaj eno žlico razbeljenih ocvirkov. Po okusu lahko dodaš poper in sladko papriko.
-o-
Špehova potica
Naredi kvašeno testo iz kvor-ta moke in ga pusti da vzhaja. Dobro vzhajanega zvaljaj precej tanko, potresi ga gDsto s sveže cvrtimi, nekoliko ohlajenimi ocvirki in s scvrtim zelenim peteršiljem, tesno zvij, de-ni v pomazan model in postavi na toplo da vzhaja. Poiem ga pomaži s slanino in lepo rumeno speci. Pečeno zreži in daj toplo na miio.
Ali pa zreži malo nad Četrt funta slanine na kocke, jib scvri, nakar odstrani ocvirke, v mast pa deni pest arobtin, žlico sladkorja in malo cimeta. S tem namaži dobro vzhajano in raz-valjano testo, zavij trdo skupaj, deni v model da vzhaja, nakar speci. Ko je pečena zreži na kose in daj kolikor mogoče toplo na mizo.
-o-
KROJAČI BODO NASTOPILI
Tudi moška obleka bo morala prispevati svoj del za vojne potrebe, vendar kakor se poroča iz New York«,, '-nameravajo < krojači podati protest za obdržanje
mi iz drugačnega blaga. Bazni takoimenovani "jackets" in "Mackinaws" bodo nadomesto-vali dolge suknje. Ostala obleka bo pa morda obstojala brez telovnika, ki navsezadnje ni neobhodno potreben. Hlače bodo pa tudi lahko brez spodnjega podvihanega roba? S tem bi se na blagu že precej, prihranilo, Če bo ravno potreba.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
partment* bo nadaljeval svoje delo in, kjerkoli bo potreba, vzel v zaščito nedolžne žrtve histerije. Ni nikaka tajnost, da je Ju-stični department že ukrenil načrte za zaščito sovražnih ino-zemcev. Imamo dober razlog verjeti, da inozemci so v veliki večini miroljubni in žakon spoštujoči. Ulovili bomo inozemske zgagarje, ali bomo branili druge proti zatiranju in zapostavljanju.
"Med tem se zavedam, da ni-kak vladni ustroj ne more sam očuvati ali zagotavljati demokratični ideal, ravno tako, kakor nikak ustroj ga ne more zatreti.
Na vse zadnje, ko pride do te- , . „ .	M . ....
ga, da mora narod pokazati, da- ;dV0J™\ "f pi\ moskl .oblek11"
— Neki krojač je izjavil-
li je zmožen preživeti kot demokracija, smo mi sami oni, ki bodo odločili."
vrši, celo v dvoranah Kongresa Združenih Držav."
Za borbo proti takemi poče-njanjem se moremo znašati na Federal Bureau of Investigation, ki je del justičnega departments kot povsem odgovorno in mali postavo v svoje lastne ro- zmožno organizacijo, zagotovil
ZA NAŠE GOSPODINJE
ALI MORE DRUŽINA ŽIVETI "PO SVOJE?"
skega življenja, njegovo naglo moralno in socijalno propadanje, mora vznemiriti vsakega poštenega človeka, ko vidi, kako hitro se množijo ločitve zakoncev, zakaj, zakonci hočejo živeti "po svoje". — Pa ni to nič čudnega, ko se pa v brezvestnem slovstvu, na odrih, v kinu, poveličuje drznost in pogum žene, ki zapusti moža in otroka, da lahko živi "po svoje".
Hoteti živeti "po svoje" se pfcavi zanikati avtoriteto dru-
resno'žine, zanikati red in pošteno
vse več socijalnega čuta, več ljubezni, več prizanesljivosti do
Položaj- današnjega družin. sočloveka, kakor pa tam, kjer sta
zakonca sama. V družini z otro-
ke. V pomoč in vzpodbujo inozemskemu sovražniku je, se improvizirana vojska takozvanih
vseh demokratičnih narodov, deputi sheriffs rekrutira izmed
Opozoril je, da nevarnost napada z orožjem ni večjega pomena kot nevarnost duševnega razoroževanje, ki je provzročiti brezbrižnost, pomanjkanje čustvenega ravnotežja ali zločinska zloraba s strani onih, v roke katerih je bila demokracija poverjena.
"Ta nevarnpst ni široko razširjena", trdil je. "Predpravice svobodnih državljanov uživajo dandanes boljšo zaščito v tej a&^i deželi, kot je morejo uživati kjerkoli drugje na tem od vojne razoranem svetpi. Vendarle, ono duševno razoroževanje, o katerem govorim, nam preti vsak čas," kadar kdo ogroža ustavne pravice poedincev ali manjšinskih skupin. Vsak pre-grešek proti demokraciji, storjen znotraj dežele, pomen j a pomoč in vzpodbuje za sovražnika demokracije izven dežele.
"To razoroževanje preti vsak Čas, ko se poskuša podžigati sovraštvo proti kaki osebi ali skupini oseb iz razloga plemena,
neodgovornih elementov, jim daje orožje v roke in oblast za-početi vlado terorja v 1 kakem industrij alnem kraju; ali pa, kadar bande maski ranih ljudi jašejo po noči v južnih pokrajinah, ali kadar kdo skuša zlorabljati funkcije lokalnega obramb-neg sveta v svrho diletanskega lova na namišljene vohune. •
"V pomoč in vzpodbujo zunanjemu sovražniku je, kadar kak Amerikanac, ki je podlegel masni histriji, je ono, za čim stremi nazistično-fašistična propaganda, {nepravično obdolžuje svojega bližnjega, širi nezmisel-ne govorice in brez razloga na-hujska oblasti proti temu svojemu bližnjemu.
"Kakor Vi gojim enostavno prepričanje," rekel je Biddle "da diktatorstvo, plemensko sovraštvo, versko zatiranje in ukinjene svobode tiska in govora — štiri usužnjenja — ne morejo za vedno trajati nikjer na tem zemeljski kroglji. Kakor Vi sem prepričan," rekel je Biddle da za
je generalni pravdnik. Ta urad dela počasi in skrbno in udarja le tedaj, kedar je gotov. Razložil je, da poudarja izkušenost FBI, ker upa, da bo tako svaril onih mnogo diletantskih detektivov, ki mislijo da so v stanu odkriti inozemske špijone in agente. Nasvetoval je, naj prepustijo to delo nastavljencem FBI.
FBI je označil kot dejstva pronašajočo panogo vlade. "Ona odklanja stališče, ki je dovedel do Gestapovih metod proti onim, ki jih sumniči oziroma hoče osumničiti. Nima političnih predsodkov nti ne ravna kot sodišče." Pokazal je na delovanje FBI, ki je nedavno pronašla slučaje spijonaže, odkrila gotova dejstva in predala ta dejstva sodnim oblastim v obravnavanje brez raztolmačenja ali priporočanja. FBI pa želi sodelovanje vseh lojalnih državljanov in bo preiskala vsako vpravičeno sugestijo, istočasno pa vpoštevala, da je del njene naloge boriti proti vsakemu zavijanju demokratičnega ideala.
Kakor je zatrdil Mr. Biddle, Civil Liberties Section justične-
življenje, pa naj zahteva takšno življenje katerikoli član družine.
Mlad človek se poroči. Pa to še ni družina, to je le zveza dveh bitij, ki hočeta živeti v skupnem življenju. Ko pa nenadoma privriska v njihov dom otrok, sta vsa prestrašena. "Ali -ni še prezgodaj? Ali naj že zib-Ijeva, ko sva še tako mlada?!"
Ubogo dete ni bilo zaželjeno, ker prinaša materi skrb in delo; morala bo pustiti službo, odreči se zabavam, ne bo utegnila več spremljati svojega moža v družbo, na zabave, na izlete . . . Mpž bo pa užival prostost in hodil svoja pota. — Tako je v družini, kjer je dete v nadlogo!
Drugače je pa v družini, kjer so novega človeka pričakovali z veseljem, kjer so se detetu nasmehnili ob njegovem prihodu. V taki družini vse zaživi, ko pride otrok na svet, vse se raz-gibljeu Zdaj nista več tu samo samo dva Človeka, marveč je družina; oče, mati in otrok. V družini, kjer so otroka sprejeli z veseljem, družinsko življenje ne bo zamrlo. V taki družini ne bodo pozabili na rojstne dneve, na godove, na obletnice smrti dragih pokojnih, ne bodo se neusmiljeno otresali ostarelih staršev in jih pošiljali sa-
ci je več moralne sile, ker se zakonca zavedata svojega dostojanstva kot oče in mati.
Poživiti smisel za družinsko življenje je važna in nujna zadeva vseh krogov, saj je družina nekaj svetega in vzvišenega, božjega.
Kadar se bo otrok zavedal, kaj pomeni v javnosti čast očeta in matere, ko bo videl da sta stari oče in stara mati v družini spoštovana, bo tudi sam spoštoval svoje starše, delal jim veselje, jih ubogal in bo srečen v družini, kjer vlada pamet, skladnost in ljubezen. . .
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Telečja pljuča •
Lepa telečja pljuča skuhaj v kropu ter jih zreži na drobne rezance. Razgrej masla, ali kake druge dobre masti, deni notri drobno zrezane. čebule, zelenega peteršilja in malo moke.
Ko zarumeni, zali j z juho, deni notri pljuča, premešaj in ko se je še malo pokuhalo, deni v skledo. Radi vonja dodaj mešane dišave in limonovih lu-pinie. Ako hočeš lahko okisaš z vinom ali kisom.
-_o-
Dobra kUla repa Kuhaj, vendar ne prav do mehkega, kislo repo, kolikor je
"Obleka z dvojnimi hlačami je oblačilo revnega moža. Nekaj tvrdk, ki izdelujejo obleke z enimi hlačami, za visoko ceno: hočejo izkoristiti vojno v svoje namene, da bi se namreč omejilo izdelovanje oblek z dvojnimi hlačami, samo da bi potem te tvrdke vlekle še	dobičke."
— Vendar, če bi se nadaljevalo z izdelovanjem oblek z dvojnimi hlačami, bi vsekako bile spremembe v moški obleki zaradi vojne, kot so nekatere že sedaj določene, da se bo namreč nekatero blago rabilo večinoma le za vojaške obleke, d očim se bodo civilisti zadovoljili z obleka-
NAZNANILO IN PRIPOČILO
Vsem našim naročnikom na Chisholmu, Minn, sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naše Iste "Amer. Slovenec" in "Novi Svet" Mr. Joseph Gazvoda, ki je pooblaščen, da sprejema naročnine za omenjeni list, za oglase in vse drugo, kar v zvezi z našim podjetjem. Vsem našim naročnikom in vsem Slovencem rojakom ga na j tople je priporočamo, da mu gredo na roke in mu pomagajo širiti v naselbini in okolici naše liste.
Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta".
ZAHVALA
Chicago, 111.
Dolžnost — in sicer prijetna — zahteva, da se podpisana zahvaliva vsem, ki so naju nepri-čakovno presenetili ob priliki najine "Srebrne poroke".
Ni mogoče — pa saj tudi ni potrebno — na drobno in široko razkladati, na kak način in pod kakimi pretvezami so naju spravili v nabito polno dvorano pri Paul Bergerju 17. januarja, kjer so naju čakali brezštevilni prijatelji in znanci, ki so najj,! ob vstopu v dvorano pozdravili
z^gromovitim klicem "Surpri-
_ _»»
se .
Ko zopet prideva k sebi in po-gledava po dvorani, je bil najin "Surprise" še večji, ko opaziva med drugimi tudi naše stare prijatelje in sorodnike iz Mil-waukeja, Wis., in Ottawa, 111. Izza obloženih miz in sploh vse-prek so nama časti tal i "Se mnogo let" in stoloravnatelj Mr. Vincent Cainkar je v svojem pozdravnem govoru navedel tudi nekaj smešnih na najin račun.
Poleg mnogih brzojavnih ča-stitk sva prejela tudi od najinega sina Lawrenca, ki je v zvezni armadi v Michiganu, in od nečaka Tedy Gradišeka, ki služi Stric Sama v Georgiji, in Eddie Sajovica, nekdanji Član Prešerna, ki istotako služi Stric Sama v Calif orni j i.
Zahvaliti se morava pevske*-mu zboru "France Prešeren", ki je pod spretnim vodstvom profesorja Franta Kubina nama zapel krasno pesem "Pozdrav".
■ Verjemite nama, da ta večer, 17. januarja, nama sploh ne bo nikdar ušel iz spomina. Naj-iskreneja zahvala vsem, v prvi vrsti pa spretnim kuharicam Mrs. Jack Marinich, Mrs. Louis Slamnik, Mrs. Josephine Sto-nich in Mrs. John Lukanich; nadalje vsem strežajem in toča-jem za trud in postrežbo v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Vsakemu posameznemu se ni mogoče zahvaliti. Posebna hvala se pa mora izreči Mr. in Mrs. Jack Marinich in Mr. in Mrs. Louis Slamnik, za njih izredni trud in požrtvovalnost, ki so jo izkazali ob tej priliki. Prepričani bodite, kadarkoli in kjerkoli bo prilika, se bova iz srca rada oddolžila za Vašo izredno dobrodušnost in izkazano prijateljstvo.
Anton in Frances GradUek (Ogl.)
NA PRODAJ
—	hiša dveh stanovanj po štiri sobe; zidana; centralna kurjava; na 25. cesti in Ridge-way ;
—	hiša treh stanovanj po šest sob, zidana; na 24. cesti in St. Louis;
—	hiša treh stanovanj po štiri sobe, na 27. aesti in St. Louis;
—	več drugih hiš, malih in velikih, v Lawndale okolici.
Cene in druga pojasnila
li spott
V družini, - kjer so otroci, je
mevati v zavode, da bi jim bi- daje slovenski rojak Anton
Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago; Tel. LAWndale 7182.
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
• *
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo,---------------.---------^ "v-
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikan-skega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______* V^
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
- .-•	......n i i nillli' life« m a_fe*


... . . ... _
i" i Hi ifiltllMiIfii^B^TiitiMMiif imii iTn ilMB^lrrililiflBfnintfkif
Stran I
AMERULAJUK! MAJVWME«

"SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER
Hajmo ni vedel, kaj bi. Jeziti bi se bil moral na duhovna in vendar je čutil, kako mu je vse srce objelo sočutje. Trenutek je še stal ko začaran, nato se je splazil proč, in čim bolj se je oddaljeval, tem hitreje jc hodil
Morda se mu še posreči, da dohiti deklico? Ob njem bi bila Gitka varna in bi prišla domov brez nevarnosti, je menil — in pričel teči.
Cesta se je pričela dvigati; izvila se je Iz gozda, in Hajmo je kmalu zapazil deklico više nad sabo, prav na prelomu ceste; sonce jo je obsevalo.
"Gitka! Gitka!" je zaklical, da se je razjedalo daleč naokoli. Cula ga je, obstala, se obrnila proti njemu ter zamahnila s košarico kakor v pozdrav, nato stekla dalje in itginila z vrha ceste.
Hajmo je najprej vzdinnil, nato se pa zasmejal in stopal dalje.Se pol urice in pri-š>el je do Podkloštra. Na obeh straneh reke A he se je vi-stila hišica za hišico, z griča je pozdravljal lovca vitki zvonik cerkve in mogočno, široko razpostranjeno zidov-je samostana, s sto bleščečimi okni.
Hajmo je po lesenem mostu prešel Aho in dospel do ogromne lesene stavbe. Bila je solarna, samostanska zlata jama, ki je dajala toliko dukatov, da je revna Marti-nja samotorica v Berhtesgadenu v kratkih dveh sto letih zrastla v najbogatejši samostan daleč naokoli. Vsi knezi so se pulili za vladarske pravice nad bogato proštijo in salcburški nadškof je so jo gledali po strani.	,
V	dolgi vrsti so stali vozovi in tovorni konji iz vseh mogočih dežel pred solarno in samostanski brat v izpodrecani kuti je zapisoval na tablico vreče, ki so jih prinašali in na agali hlapci. Po vrveh, napetih čez Aho, sc hreščeč prihajali na škripcih tekoči cebriči s surovo šfcfljB! Onstran reke se je dvigal solni hrib Tuval s svojimi rovi, v katerih so samostanski rudarji kopali kameno sol. Potem so jo stresali v rudni-Skcrstope, iz stop v soline in solinsko so varili še v mogočnih kotlih v čisto sol. Celo v velikem tednu ognji niso smeli ugasniti. Kako pridno so varili, je pričala bela sopara, ki se je v gostih oblakih valila iz vseh odprtin na strehi, skozi vrata in iz vseh oken na solarni,
V	dušeči vročini tu notri pač ni bilo prijetno delo. To je opazil Hajmo na možu, s katerega je v curkih tekel pot, ko je stopil skozi vrata na prosto, da bi ujel malo zraka. Na sebi je imel samo modre platnene hlače, život in roke je imel gole in od vročine tnko rdeče ko fak, ki pride iz vrelega kropa na mizo. Silna postava, mišice in lakti ko ulite iz jekla, govedji vrat, oglata glava s kratko pristriženimi rdečkastimi lasmi; sršasta brada je bila prerastla lica skoro do oči, kar je dajalo licu temen izraz, ki ga je zlovoljen pogled sivih oči še ostril.
"Volfrat!" je zaklical nekdo zapovedo-valno v solarni in mož je izginil skozi vrata.
Volfrat? Ali ni ime tako Gitkinemu bratu? Hajmo je smehljaje se zmajal z glavo. V duhu je postavil enega poleg drugega. Bila sta brat in sestra, ki sta pristajala drug k drugemu kakor hrast k šipku, ka-kod medved k srni, ali — ljudje pravijo navadno: kakor pest na oko!
Ko jc stopil Hajmo skozi vrata samostanskega obzidja, se je oglasil od cerkve glasen klopot in ropot. Bile so raglje, ki so
vabile k maši; saj v dneh Zveličarjevega trpljenja zvonovi ne smejo zvoniti; njih pojoče duše, tako pripovedujejo, gredo v Rim po blagoslov k svetemu očetu in se vračajo v svoja bronasta telesa šele tik pred velikonočnim jutrom, da z vznesenim glasom oznanijo Odrešenikovo vstajenje.
Po kamnitih stopnicah in ovinkastih stezah se je vzpenjal Hajmo po griču, kjer je na vrhu stal samostan. Vse pobočje, nekdaj posejano s kamenjem in prerastlo z zmedo grmovja, je bilo spremenjeno zdaj v pi*ekrasen vrt s številnimi cvetličnimi gredami, skupinami drevja in čistimi stezami. Res vrt ob tem zgodnjem času še ni bil bogat z zelenjem in cvetjem. Toda kakšen sijaj in veselje je moralo biti to poleti! Brat Severin, vrtnar, je urael svoj posel, to je morala priznati tudi zavist.
Po gugajoči se brvi je stopil Hajmo čez globoki jelen ji jarek, v katerem se je mirno pasel trop visoke gorske divjadi. A živali so bile mršave in zakrnjene; jelen, ki mu je začelo na glavi poganjati novo rogovje, se je vzpel na vrh' jarka in pritisnil glavo k leseni ograji; skozi presledke med drogi je videl modreti tam daleč svobodne gorske vrhove. Hajmo se je obrnil proč, tako ga je prevzelo usmiljenje; - zdelo se mu je trdo in krivično, zapirati tako plemenito žival v tesne kletke za samo brezdelno radovednost.
Ko je potrkal lovec z lesenim kladivcem •na samostanska vrata, mu je naročil vratar, naj se zglasi po maši v pisarni samostanskega valpta; vendar naj poleg službe in dolžnosti ne pozablja na zemsko telo in naj se ne ustraši ovinka skozi kuhinjo.
Hajmo je dal shraniti samostrel in palico ter odšel proti cerkvi, od koder je skozi odprta vrata dišalo po kadilu in so migljale goreče sveče. Stoje in s čepico med sklenjenimi rokami se je udeležil svete maše. V spovednici je preživel težek četrt urice. Bil ie ves skrušen in mala pokora, ki jo je dobil, se mu je zdela nezasluženo mila. Pobožno je prejel Gospodovo telo in pobožno odšel iz cerkve, i
Brat, ki mu je bil odprl samostanska vrata, mu je prijazno pomežiknil in rekel: "Le pojdi! V kuhinji že vedo, da prideš! Le pojdi l"
Hajmovi nakovani čižmi so klopotali po pločah dolgega križnega hodnika, ki ga je moral prehoditi. Skozi visoka obločna vrata je začul šumno govorjenje, ki ga je spremljal glasen ropot in rožljanje. Odprl jih je in stopil v samostansko kuhinjo. Objela ga je vlažna vročina in prijeten vonj mu je udaril v nos. Razfeežen prostor s šestimi visokimi in širokimi okni; stene snežno pobeljene, tia obložena z rdečimi, ko zrcalo svetlimi marmornatimi pločami. Povsod lepo pomite mize, predalniki, omare in skrinje; z vseh sten so se iskrile bakrene ponve in kositrne sklede; na medo-kenskih stebričih so viseli pločevinasti modeli za pecivo, kakor: zvezde, srca, cvetlice in vsakovrstna živad. Sredi kuhinje je stalo ogromno ognjišče, katerega notranjost, kakor bi se dalo sklepati po mnogih bakrenih vratcih, je morala obsegati neznansko množino pečic in vdolbin za ogenj; na ognjiščni ploči so na gosto stale kadeče se ponve in kotliči, na žerjavici so na dolgem ražnju pekli postrv, pač do trideset funtov težko.
S svojim prihodom je povzročil Hajmo v kuhinji celo zmešnjavo. "Lovec! Lovec!" se je čulo od vsepovsod, bratje so hiteli k njemu, postrežniki so spustili vse iz rok in mu tekli naproti.
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če «i naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!1
?
Po poročilu ki so ga izdale koijjpanije, katere izdelujejo gumijasta kolesa za avtomobile in truže, je bilo lani izdelanih 58,-300;000 gumijastih koles. Od teh koles se je porabilo nad 49,000.-000 za privatne, oziroma osebne avtomobile in 8,173.000 za truke in buse.
Sobota, 31. januarja 1942
Statistične številke za leto 1940 kažejo, da gre cela milijarda dolarjev dobesedno v drm, ki se vije iz prižganega konca 180 milijard cigaret, 7,900.000 cigar in iz nad $7,500.000 vrednosti raznih pip in cigaretnikov, ki se izdelajo na leto v Združenih državah.
J. M. Trunk:
it
NE OSTANITE BREZ
Baragove Pratike
»»
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro se ne bo'v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže osial brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je pd?lati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
SSiSSBSSSiSgN
Kako je bilo tedaj, ko se je porajala Jugoslavija, utegnete sami dobro vedeti. Te dni je nekaj povedal Rev. Zakrajšek, kako je bilo tu v Ameriki ob tistem porodu Jugoslavije. Ni bf-lo najbolje, bilo pa je, kakor je bilo.
Eni so pričakovali nebesa, malo jih je bilo, i^ še ti so bili na krivem, ker so pričakovali nebesa, takih, ki bi bili pravilno vse presodili, je bilo še manj, velika večina pa je gledala porod Jugoslavije od strani in le bolj godrnjala, da se je porodilo tako dete. Bilo je že par let po porodu Jugoslavije in jaz sem nekaj napisal v prid tega poroda in nekaj tudi zapisal, da je bila Avstrija nam Slovencem le mačeha, sakramiš, kako je zasi-kalo tudi nad menoj J-
Ves čas obstanka je bila Ju-
8 knjig za polovično ceno
t i Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so:
"MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo ▼
osnovni
šoli ../._____________________30c
"CELJE'*, zanimiv opis mesta Celja in njega okolice_______40c
"NA NOGE V SVETI BOJ**, zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. ikof Jeglič ----------------30c
"OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)____50c
-OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)______SOc
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga)... 4Sc
-OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje______50c
"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)________25c
Prodajna vrednost____________$3.20
Zdaj dobite te knjige, dokler	1*11
zaloga ne poide za -SAMO. ^ |
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
majali z glavami, in tedaj so Jb?i3$ Jtudi />|emci Se Jnalo fjolj pošteni in jim je bilo žal za te brhke amerikanske fante, ki so padali ko snopje, ker še niso dobro poznali tistih mašinc. "Schade um die feshen Kerle", sem čital v prvih poročilih, ko so se zagnali v borbo les Americains. Pozneje so postali fantje bolj previdni in se znali peklenskemu ognju mašinc izogniti in- končno je šlo. Kolikor je pri vsem iom, da je šlo, vplival dogodek tam doli v Ma-cedoniji, kjer so zarukali jugoslovanski legijonarji, je druga zadeva. Šlo je in Nemec je moral kloniti, in les Ameri-cains so prinesli, kar so pričakovali napol pobiti Francozi ko tako tedaj.
Zdaj pri še vse hujši borbi. Vsaj les Arv.ericains so se
goslavija nebogleno dete, pravi dolgo "ofirkvali", bestedičili
pankarček. Kako že je zapisal nesmrtno France Prešeren? "Kaj pa je tebe treba bilo . . ? "Oče so kleli, tepli me, mati nad m^no jokali se, moji se mene sram vali so, tuji za mano kazali so ... "
Tako nekako je bilo vseh dvajset let, ko je dete le naprej še životarilo.
Prišel je napad aprila lanskega leta. Nebogleno dete je pri prvefh sunku izdihnilo, le na papirju je še, in spomin je ostal. Kako je zdaj, ko je dete za-« mrlo, sami veste, dasi je malo poročil, kako je, ampak -dosti je poročil, da je silno hudo in utegne biti še huje, ko dnevi potekajo in potekajo dnevi počasi v železni sužnjosti.
Spomini vsaj se vzbujajo. Nekaj poročil pride skozi železen plot, vsa so taka, da bi človeku od gorja počilo srce. Pa je le tudi nekaj med poročili. Tako je zdaj in silno hudo je zdaj, ampak tako je bilo tedaj, ko je
med seboj in se prepirali v praznih marnjih in govorancah, dokler ni udaril Japonec in so prišli še drugi in udarili po Amerikancih, in zdaj ni pomoči, morajo iti ti les Americains. Ali bo zdaj šlo in pojde, ko so morali priti ti les Americains? To je, da pišem. Upajmo, da bo šlo in pojde, kakor je šlo tedaj 1. 1917 in 1918.
Ampak nekaj zapazim tudi zdaj, ko so prišli les Americains. Tudi zdaj je "allirancev" precejšnje število. Rusi hodijo in koržilcajo bolj po lastni poti, dasi so pri allirancih. Kako je zdaj pri teh ali drugih allirancih? Ko se je začelo, so Čehi upali na Francoze, Poljaki na Angleže, Angleži upali na Francoze, Francozi na Angleže, enako so upali na firuge Holandci, Belgijci . . . Jugoslovani tudi na druge in Grki enako, in Kitajci so upali na druge ... in v tem se vreme ni dosti iz-premenilo, kvečemu le v tem, da zdaj prav vsi upajo zopet na —
bilo dete se pri zivljenu, in ce . . , . .... . u; - . . . , ... ■ . . , les Americains. Ali si sami pod bi le se zdaj tako bilo, kakor	, „ „ „	K
• ... , . , m t t - v vihajo rokave? Hm? je bilo, ko je bila Jugoslavija še
t —
i PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
— Najboljii avtomobili za pogrebe, krste in ienitovanja — Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
IZREDNA PRILIKA
za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest
'Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na -razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji tako;, zdaj, ko Je vam na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
pri življenju, pri vseh svecih, dobro bi bilo, in če bi bilo kdaj zopet vsaj tako, kakor je bilo pod Jugoslavijo, za pravo resnico, ne bomo več le obirali in kleli in godrnjali in kritizirali. Tako poročajo in to ravno ni tako slabo, saj zdaj vse pričakuje in hrepeni in želi, da bi dete, da bi kaka Jugoslavija vstala od mrtvih in bila oživliena, in tudi pri goli polenti ne bomo več godrnjali, pravijo, ko poročajo, kako je zdaj mišljenje o tisti — Jugoslaviji.
*
"Lea Americains! Le« Americains!" Tako je odmevalo po francoskih vaseh in selih tiste dni 1. 1917, ko so se prikazali tam amerikanski fantje, in prikazali takp, kakor se morajo le Amerikanci, kadar, so Ameri-kanci. Francozom in Angležem in vsem aliirancem je tekla voda v grlo, kapala voda skozi streho, da so se komaj še držali na nogah. In tedaj so se prikazali les Americains, prišli so ti fantje in rešili so pred povod-nijo in hišo so rešili, da se ni podrla. Malo učiti se je bilo treba tudi tem amerikanskim fantom. • ker sprva so šli v ogenj kakor pri kaki rokoborbi, da so jih Nemške mašince kosile, kakor kosi kosec deteljo. Nemci so

DR.JOHN J. SMETANA 1
OPTOMETRIST Pregleduje oQ in predpisu] _ 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 L'radne ure: vsak dan od 9 < zjutraj do 8:30 zvečer.

Dne 7. grudna 1. 1. so morali priti les Americains. Saj veste, kako je pripravljeno, če se kdo pripravlja bolj z marnji. Nihče ne more z glavo skozi zid, niti ne les Americains. v
Vidim pa, da vsaj Kitajci grbančijo čela, češ, zdaj je Amerika prijela, prišli so zdaj les Americains, ampak ni dosti videti in poznati, da bi bili prišli.
To je, da pišem. Vsi upajo le na les Xmericains, sami pa bi raji ostali bolj za pečjo, in Amerikanci naj naredijo. Ali bodo naredili? Zopet moramo gojiti najboljše upe, da bodo naredili, ker drugi, razen Rusov, sami dosti kaj ne naredijo. -o-
Kakor kaže statistika, se je pričakovanje p o daljšanega življenja za stare ljudi v zadnjih 40. letih jako malo spremenila. Leta 1900 je 70 letni moški mogel pričakovati še 9.0 let življenja; danes lahko pričakuje še 9.3 let življenja. V letu 1900 je 70 letna ženska mogla pričakovati še 9.6 let življenja, danes lahko pričakuje še 10.2. let življenja.
POSLUŠAJTE V vsako nedeljo prvo in naj^ starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. nre dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
' Telefon Canol 3817 CHICAGO. ILL.
/
»