E ON FINALE 8. SEZ Minoritski M Minorit nnoritski ori r tski sa ssamostan 18. avgusta 2022 ob 18.00 COLOR CMYK petek, 12. 8. 2022 www.otrocipojejo.si Štajerski TEDNIK -40 % Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 Ptuj, petek, k 12 12. avgusta 2022 Aranza Peña Žalostno slovo 25-letne igralke 11. AVGUST 2022 št. 32 SPORED stran 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 62 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Podravje z Le desetina kmetijskih zemljišč ob Dravi ima namakalne sisteme Zamujen vlak za namakanje iz rek Od 12. 8. TV-spored do 18. 8. 2022 SANJA MODRIĆ »Slovenija je športna država, Slovenci športen narod« Obdobje, ko bi namakanje v polnem pomenu služilo kmetijstvu, smo po mnenju klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj že zamudili: »Iluzorno je pričakovati, da bi slovenska polja vodo črpala iz rek, enako velja za 20.000 hektarjev zemlje v Podravju ob reki Dravi. Za namakanje večjih kmetijskih površin potrebujemo vodna zajetja.« Več na straneh 6 in 7. Stargate Skozi Zvezdna vrata v legendo Aktualno Ptuj z Na festivalu Offline policisti pobrali za eno košarico droge  Stran 2 Politika Majšperk z Županja Fakinova nepreklicno odhaja iz lokalne politike  Stran 2 Foto: ČG Podjetništvo Ptuj z Za najem lokala pretehtalo 50 evrov razlike v višini najemnine  Stran 5 Črna kronika Ptuj z Še ena razveljavitev sodbe bi Drevenška vodila na prostost petkova izdaja  Stran 12 Nova uredba z »Zakleti« most v Markovcih z Kdo je odgovoren za odvoz povoženih živali na cestah Drugič začeli dela in takoj druga nesreča 53  Minoritski samostan 19. avgusta 2022, ob 19.30 21. avgusta 2022, ob 18.00  Stran 9 3RVDPH]QLYHĀHU 12 EUR Skupna - dvojna YVWRSQLFD(85 Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 12. avgusta 2022 Ptuj z Zakulisje množično obiskanega festivala Offline Policisti pobrali za celo košarico droge Organizatorji ptujskega Offline festivala, ki je konec minulega tedna med drugimi gostil ameriškega raperja Lil Pumpa, so se pohvalili z izjemno dobrim obiskom in izvedbo dogodka. A festival, čeprav ga številni v mestu hvalijo, pušča rahlo grenki pečat, saj so možje v modrem zasegli lep kupček prepovedanih substanc: največ trave, nekaj ekstazija, spida in kokaina. „Na javni prireditvi na območju Ptuja smo 5. in 6. avgusta opravili poostren nadzor, in sicer na samem koncertnem prizorišču ter v okolici. V dveh dneh smo opravili 41 zasegov prepovedanih drog, od tega 30 zasegov marihuane, pet zasegov amfetamina, tri ekstazija, dva kokaina in en zaseg MDMA-kristalov. Ko bomo končali analizo zaseženih snovi in zbrali vsa potrebna obvestila, bomo uvedli 34 tako imenovanih hitrih postopkov o prekršku zaradi kršitve 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s Foto: ČG prepovedanimi drogami (ZPPPD) ter pet obdolžilnih predlogov zaradi kršitve določil 33. člena ZPPPD,“ so sporočili s Policijske uprave Maribor. Nič kaj nedolžen zvezdnik Foto: ČG Ptuj ni izjema, droga dejansko povsod Od minulega četrtka do sobote je v Fari Kostel na Kočevskem ob reki Kolpi potekal tridnevni glasbeni dogodek Castle festival. Medtem ko so mariborski policisti zbrali posebej podatke za dvodnevni glasbeni dogodek na Ptuju in tam zasežene droge, policisti Policijske uprave (PU) Ljubljana za Castle festival tega posebej niso vodili. So pa nam posredovali podatke o zaseženih drogah za območje Policijske postaje Kočevje za čas, ko je festival potekal. „Med 4. in 6. avgustom smo zaznali sume 44 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD). Zoper posameznike vodimo postopke o prekršku, ki še niso končani, zato vam točnih podatkov o vrsti in količini zaseženih drog ne moremo podati. V vseh primerih je šlo za manjše količine snovi za lastno uporabo, ki smo jo zasegli posameznikom, v večini primerov gre za sum posedovanja prepovedane droge konoplje – rastline, v dveh primerih za sum kokaina.“ Glavna zvezda dvodnevnega festivala urbane glasbe na Ptuju, kjer se je, sodeč po policijski statistiki, med drugim na veliko kadilo travo in uživalo druge prepovedane substance, je bil ameriški raper Lil Pump. Na spletu je moč prebrati, da je 22-letni kontroverzni superzvezdnik, ki navdušuje mlade po vsem svetu, že nekajkrat prišel navzkriž z zakonom, kar ga je pripeljalo tudi do zaporniške celice. Možje v modrem so ga pridržali zaradi streljanja na njegovem domu, vožnje brez vozniškega dovoljenja in nedostojnega vedenja do letali- škega osebja. Lani mu je davkarija na nepremičnini v Miamiju zaradi neplačanih davkov vpisala zastavno pravico, zaradi posedovanja marihuane in neprimernega vedenja do policistov so ga z denarno kaznijo oglobile tudi danske oblasti in mu za dve leti prepovedale vstop v državo. Sledijo ga milijoni oboževalcev Ameriški raper Lil Pump sicer sledenje na portalu Youtube meri v milijardah ogledov. Njegov največji hit je Gucci Gang. Na Ptuju je gostoval v okviru velike svetovne turneje, ki ga vodi po koncertnih prizoriščih Evrope, Azije, Arabskega polotoka ter Severne in Južne Amerike. V Evropi je to poletje nastopil na Poljskem, v Španiji, Romuniji in Sloveniji (na Ptuju). Pevčev manager je ptujski nastop označil za najboljši šov v celi evropski turneji, organizatorjem festivala pa čestital za izjemno produkcijo in pirotehniko. „Offline festival je presegel vsa pričakovanja. Z gotovostjo lahko rečemo, da je bil to najbolj vroč festival elektronske glasbe in hip hopa pri nas, ki ga je v dveh dneh obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Avstrije, pod odrom v prvi vrsti pa je bilo opaziti tudi zastave iz Združenega kraljestva. Zvezda prvega dne je bil nedvomno ameriški superzvezdnik Lil Pump, eden izmed najbolj predvajanih izvajalcev na svetu, ki je prvič na evropski turneji. Celoten nastop je držal publiko razvneto, ki je na glas prepevala vse njegove hite, od prvega do zadnjega verza,“ pa so o dogodku zadovoljni povedali organizatorji. UR Žetale z Za ceste in plaz 330.000 evrov Majšperk z Fakinova oznanila odhod iz lokalne politike Plaz ogroža hišo in brajde »Enkrat pride čas, ko si rečeš, zdaj je pa dovolj« Plaz na makadamski cesti Peklača–Prevoršek na Kočicah bo saniran. Kdaj, se še ne ve. Papirji so pripravljeni, občina pa je v iskanju izvajalca, ki bo zavaroval območje pred nadaljnjim plazenjem. S sanacijo rešujejo cesto, ki vodi do vikendov, in (še) nenaseljeno hišo nad plazom. Foto: Občina Žetale Občina Žetale bo s pomočjo okoljskega ministrstva sanirala manjši plaz, ki ogroža hišo Boštjana Galuna. Na avgustovski seji so svetniki potrdili sanacijo plazu v višini 28.000 evrov, okrog 20.000 evrov naj bi prispevalo Ministrstvo za okolje. »Predvidena je ureditev kamnite zložbe in temeljenje. Ocenjeno vrednost imamo, vendar pa je vprašanje, ali nam bo za ta denar uspelo najti izvajalca,« je povedal župan Anton Butolen. Dodal je, da povezovalna cesta, ki je trenutno zaradi plazu zaprta, ne vodi do nobene stalno naseljene hiše, temveč le do vikendov. Da bi bila sanacija čim prej izvedena, pa si želi Boštjan Galun, ki je nedavno postal lastnik zemljišča nad plazom. »Plaz je pod hišo in ob močnejšem deževju, se lahko zgodi, da pride do večjega plazenja, kar bi pomenilo, da bi lahko potegnilo tudi brajde in hišo. Trenutno sicer nihče ne živi v tej stavbi, vendar pa jo obnavljam in načrtujem, da bo kmalu naseljena,« je dodal Galun. Te dni v Žetalah poteka še sanacija občinskih cest. Podjetje Asfalti Ptuj je junija z občino podpisalo pogodbo za dobrih 300.000 evrov. Uredili bodo 1,2 kilometra cestnih odsekov. Mojca Vtič Županja Darinka Fakin je v lokalni politiki prisotna že vse od ustanovitve Občine Majšperk. Bila je in je priča razvoju kraja, prihodom in odhodom ljudi, spremembi kraja, kulture, krajine. Prisotna (skorajda) na vsaki prireditvi, vedno pripravljena nagovoriti zbrane in izreči besede pohvale in zahvale, ne glede na obseg in težo dogodka. Iz županje veje odločnost, določena mera ostrine, ki je potrebna za izpeljavo projektov in vodenje skupnosti. Sedaj je sklenila, da zapušča lokalno politiko in da je na jesenskih lokalnih volitvah čas za nove obraze. »Potrebovala sem dve leti, da sem razčistila sama s sabo in sprejela to odločitev. Enkrat pride čas, ko si rečeš, zdaj je pa dovolj,« je dejala Fakinova. Darinka Fakin se je z lokalno politiko najprej spoznala kot predsednica občinskega sveta, nato kot podžupanja, zadnjih pet mandatov oziroma 20 let pa županuje Občini Majšperk. Prevzela je položaj, ki v večini slovenskih občin pripada moškim, ob tem pa izpeljala projekte, ki Majšperk ločujejo od okoliških in ostalih občin Podravja ter Slovenije. Ob prihodu v Majšperk ni mogoče spregledati športnega parka, ki jim ga lahko zavida marsikatera občina, Kulturno poslovni center Majšperk je bil postavljen pred natanko desetletjem, Breg dobiva povsem novo podobo, Ptujska Gora je z ureditvijo trga, parkirišč pod baziliko prijaznejša za obiskovalce, domačinom pa največ pomenita vodovod in urejena infrastruktura do domov. Ravno projekte bo Fakinova tudi najbolj pogrešala. »Ta adrenalin, ki te spremlja, ko prideš na gradbišče Foto: Črtomir Goznik in vidiš, kako napredujejo projekti in kako se s tem spreminja okolje. K temu seveda spada tudi reševanje številnih problemov, usklajevanje rokov, izbira materialov in še veliko stvari, ki jih vsak projekt prinese s seboj.« Fakinova povsem izstopa iz lokalne politike, nasledniku ali naslednici želi obilo energije in da opravljeno delo razume kot temelj za nadaljnji razvoj občine. Za odgovor na vprašanje, na kaj je najbolj ponosna ob pregledu preteklega obdobja, si je vzela nekaj trenutkov za razmislek, zaprla oči, se naslonila v sedežu, čez čas pa dejala: »Na dobre odnose. Če imaš dobre odnose, potem imaš tudi ti vedno dovolj energije. Ponosna sem tudi na podporo ljudi, da nam je uspelo oblikovati projekte, ki niso spomeniki, temveč živijo.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 12. avgusta 2022 3 Podravje z Zmeda zaradi novosti pri odvozu povoženih živali »Spet je nekdo nekaj sprejel na pamet, brez premisleka« S 1. julijem je začela veljati uredba, ki med drugim določa, kako ravnati s povoženimi živalmi. Z izjemo povoženih domačih živali in divjih prašičev za odvoz po novem ni več zadolžena veterinarsko-higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta, ampak jih odvaža koncesionar KOTO, toda šele po tem, ko odvoz naroči upravljavec cest. Posledice takšne uredbe so bile že vidne na nekaterih cestah, kjer so dneve dolgo ležala razpadajoča trupla povoženih živali, preden so jih odstranili. Da je nova uredba sprejeta na horuk, se strinjajo vsi, ki so kakorkoli povezani z odvozom povoženih živali. Med njimi so tudi lovci, ki v spremenjenem zakonskem besedilu niso niti omenjeni, čeprav na terenu dejansko opravijo glavnino dela. Foto: pexels.com Postopek se začne s klicem na 112 Zaradi nove uredbe je posledično spremenjen tudi protokol obveščanja o povoženih živalih. Kadar Center za obveščanje na številko 112 prejme klic o povoženi domači živali ali kadar je potreben odvoz mrtve domače živali zaradi nesreče na cesti, o tem obvesti veterinarske higienike, ki poskrbijo za odvoz. Podoben postopek je tudi pri povoženem divjem prašiču, vendar je za take primere iz preventivnih ukrepov zaradi afriške prašičje kuge Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odprla posebno telefonsko številko, na kateri so veterinarski higieniki stalno dosegljivi in poskrbijo za odvoz kadavra. Za vse ostale povožene prostoživeče živali na cesti ali železnici pa Center za obveščanje po prejemu klica obvesti upravljavca cest (oz. železnice), ki je po novem zadolžen za odstranitev povožene živali. Upravljavec, torej država za državne, občina pa za občinske ceste (in Slovenske železnice za železnico), lahko naroči odvoz povožene živali koncesionarju ali pa kadavre sam zbere na zbirnem mestu, od tam pa jih nato odpelje koncesionar v predelavo in uničenje. »V praksi je bilo doslej tako, da so se veterinarski higieniki, ki jih je verjetno premalo, na klic odzvali šele tretji, četrti dan, ko so kadavri začeli že pošteno razpadati in seveda tudi zelo smrdeti, zaradi česar so se ljudje, razumljivo, vedno zelo pritoževali,« razlaga Franci Ornik, predsednik Lovske družine Voličina. »Zato smo imeli lovci dovoljenje veterinarskih služb, da smo lahko povoženo divjad, z izjemo divjih prašičev, pokopali ali pa zavlekli nekam v gozd, kjer ni sprehajalcev in psov, da so tam kadavri bodisi služili za hrano lisicam in drugim predatorjem bodisi so razpadli. Ne vem, kdo naj bi zdaj odvažal povožene živali z državnih in občinskih cest, dokler pa to ne bo dorečeno, bomo lovci ravnali, kot smo doslej.« Ogrožene lovske evidence Ornik opozarja še na eno težavo, ki jo nova uredba postavlja na glavo, in sicer vodenje evidenc v lovsko upravljavskih načrtih posameznih lovskih družin. »Poleg načrtovanega odstrela so del tega načrta tudi poginule in povožene živali, ki jih vse beležimo. Če tega ne bomo več počeli, se bodo izgubile evidence o povoženih živalih ter podatki o njihovem spolnem in starostnem razmerju. Lovci se na klice občanov odzovemo tudi zaradi teh evidenc, za vsako povoženo Foto: arhiv Svet24 Za odstranitev povožene divjadi na cestah so po novem odgovorni kar upravljavci cest. žival moramo imeti dokazni material, fotografijo ali čeljust, v lovskih domovih imamo zamrzovalnike, v katerih hranimo kadavre, dokler jih, kot že rečeno, ne zakopljemo ali odpeljemo v gozd. Drugače ravnamo s povoženimi divjimi prašiči, ki jih shranimo v zamrzovalni skrinji, dokler jih za predelavo ne prevzame Koto.« Županom še ni jasno, kako naj odstranjujejo kadavre z občinskih cest Kako bodo občine reševale novo obveznost, ki jim jo je kot upravljavkam lokalnih cest naložila država, županom še ni čisto jasno. »Mislim, da gre še za zapuščino prejšnje vlade, ki je stvar sprejela po hitrem postopku, in to brez vsake javne razprave in brez utemeljitve. Spet je torej nekdo nekaj sprejel na pamet, brez premisleka. Če bo tako ostalo, bomo občine seveda morale skleniti pogodbo z nekom, ki bo na občinski strošek odvažal povožene živali z naših cest, a za zdaj ne vemo nič več kot samo to, kar piše v uredbi, to pa je bolj malo. Nikjer namreč ni navodil, kako naj se organiziramo, torej se ponavlja ustaljena zgodba, ko sprejmemo nove zakone, ki pa jim nato ne sledijo podzakonski akti, potrebni za implementacijo zakonskih določil. Zato pa imamo potem zakone, ki jih v praksi nihče ne upošteva,« je jasno povedal župan Trnovske vasi Alojz Benko. Občinska združenja protestno odšla Konec julija je na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potekal sestanek na temo odvoza povoženih živali s cest in železnic, na katerega so bili vabljeni predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki so želeli podrobnejšo obrazložitev sprememb. »Cel postopek sprejemanja nove uredbe je potekal na popolnoma nesprejemljiv način, v nasprotju z vsemi protokoli usklajevanja sprememb zakonskih in podzakonskih sprememb predpisov z občinami. V SOS smo povedali, da ni mogoče pristati na spremembe, ki so brez vedenja in usklajevanja povzročile nove obveznosti občinam. Ne glede na to, kako je bil postopek prenosa nalog na občine sporen, je šel sestanek še naprej v smeri, da so spremembe zdaj pač tu, zato se moramo dogovoriti, kako jih bomo izvedli. Zaradi tega smo predstavniki SOS in ZMOS sestanek protestno zapustili. Ni namreč več mogoče pristajati na početje države, ki skorajda na skrivaj prenaša nove obveznosti na občine,« so v izjavi za javnost zapisali na SOS. Senka Dreu Ptuj, Podravje z Zemljišče ob bolnišnici, namenjeno novogradnji, ostaja prazno Loakcija gradnje negovalne bolnišnice ostaja neznanka V štirih slovenskih mestih so predvidene (možne) lokacije za gradnjo nove negovalne bolnišnice, vredne skoraj 25 milijonov evrov. Med njimi je tudi Ptuj. Letos naj bi objekt sprojektirali in prihodnje leto začeli graditi. A očitno se ta terminski plan vedno bolj odmika, saj še vedno ni sprejeta niti odločitev, kje bodo negovalno bolnišnico s 300 posteljami sploh gradili. Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje in Ptuj so mesta, ki imajo primerne lokacije za gradnjo omenjenega zdravstvenega objekta, ki ga v Sloveniji nujno potrebujemo. »Projektiranje je predvideno letos in v prihodnjem letu, gradnja pa v letih 2024 do 2026,« so spo- mladi optimistično napovedovali na ministrstvu za zdravje. Prav dejstvo, da je ena izmed možnih lokacij gradnje zemljišče ob ptujski bolnišnici, je bilo odločilno, da pristojno ministrstvo ni soglašalo s prodajo teh parcel. Kljub uspešno izvedeni dražbi do sklenitve posla Več znanega po prvem sestanku z ministrom Aleksander Voda, v. d. direktorja SB Ptuj, prav tako nima nobene informacije o gradnji negovalne bolnišnice: »Vsekakor si želim, da bi to naložbo izvedli na Ptuju. To bi bila izjemno Foto: ČG velika pridobitev. O tem se bom pogovoril na prvem srečanju z ministrom za zdravje. Za zdaj pa kakšnih drugih informacij kot to, da je gradnja negovalne bolnišnice v planu v naslednjih letih, nimamo.« med državo kot lastnikom (oz. bolnišnico kot upravljavcem nepremičnine) in potencialnim kupcem ni prišlo. Ali se bo na tem mestu dejansko širila zdravstvena dejavnost ali bo tudi v prihodnje to le prazen travnik, še vedno ni znano. »V zvezi s tem ni novih informacij oz. sprejetih odločitev,« so na poizvedovanje o morebitnih novih okoliščinah, povezanih s to investicijo, kratko odgovorili s pristojnega ministrstva. Tudi vprašanje, ali bodo v primeru, da bo izbrana druga lokacija, te parcele ponovno ponudili na dražbi, je ostalo neodgovorjeno. Ptuj izpolnjuje oba kriterija Če bi negovalno bolnišnico gradili prav na Ptuju, bi to za celotno regijo iz več vidikov pomenilo zelo veliko pridobitev. V sklopu Splošne Foto: ČG Odločitev o tem, ali bodo novo slovensko negovalno bolnišnico gradila na Ptuju ali ne, še vedno ni sprejeta. bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sicer deluje oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja (PBZ). Gre za zdravstveno oskrbo po končani akutni bolnišnični obravnavi, ko še ni možen odpust v domače okolje. A potreb po tovrstni obravnavi je bistveno več kot kapacitet, ne le na Ptuju, pač pa tudi širše. Negovalna bolnišnica deluje v Ljublja- ni, negovalni oddelki pa so urejeni v bolnišnicah v Ptuju, Sežani, na Golniku, v Novem mestu in Murski Soboti. Še letos naj bi nekdanji oddelek za pljučne bolezni v UKC Maribor preuredili v negovalno bolnišnico. Na ministrstvu za zdravje so sicer pripravili analizo potreb in lokacij negovalnih postelj po Slove- niji. Lokacija bo izbrana na osnovi kapacitet in ustreznosti zemljišča, oba kriterija Ptuj izpolnjuje. Odločitev o izbiri bo strokovna, a (kot zmeraj) tudi politična. Na ministrstvu zatrjujejo, da bodo to investicijo zagotovo izvedli, saj je uvrščena v Nacionalni razvojni program, v kateri regiji, pa ostaja uganka. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 12. avgusta 2022 Ptuj, Mostje z Slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot Ptuj z Bo novi minister za javno upravo realiziral obljube prejšnjega? Za svet brez vojn in atomskega orožja Sanacije stavbe Upravne enote ne bo še vsaj dve leti V Sončnem parku, ob nekdanjih zaporih, je 6. avgusta potekala slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem, ki so jo pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj, MO Ptuj in občina Juršinci ob sodelovanju veteranskih in domoljubnih organizacij. Vence spomina so položili v Parku spominov, na spominsko ploščo v Lackovi ulici in na upravni zgradbi nekdanjih zaporov. Foto: Črtomir Goznik Živa Vidmar, slavnostna govornica, članica predsedstva Zveze ZB za vrednote NOB Slovenije. V sodelovanju z občino Juršinci so venec položili tudi k obelisku v Mostju in cvetje ob spomeniku padlih v gozdičku Laze, kjer sta govorila Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, in Branka Bezeljak, predsednica ZB za vrednote NOB Ptuj. Spominske slovesnosti so se udeležili tudi sorodniki borcev Lackove čete. Letos mineva 80 let od poslednjega boja Slovenskogoriške čete v Mostju, 8. avgusta 1942. Do svojega tragičnega padca je četa izvedla vrsto manjših oboroženih akcij na območju zahodnega dela Slovenskih goric. „Po izdaji je Nemcem uspelo četo 8. avgusta 1942 v gozdičku Laze pri Mostju obkoliti in uničiti. V boju so padli Franc Kramberger, Alojz Zavec, Vinko in Kostja Reš. Hudo ranjeni Drago Stojko je umrl v ptujski bolnišnici, Janeza Pukšiča in Ivana Čeha je okupator ujel ter ju oktobra 1942 ustrelil v Mariboru. Iz boja v Mostju so se rešili le Mirko Reš, Jože Lacko in Franc Osojnik. Mirko Reš ni mogel preboleti izgube svojih najdražjih ter si je nekaj dni kasneje vzel življenje. Jožeta Lacka so Nemci zaradi izdaje ujeli in je zaradi posledic mučenja v ptujskih sodnih zaporih umrl. Franc Osojnik je odšel na Pohorje in se priključil Ruški četi, po izdaji 29. decembra 1942 pa je padel na domačiji Franca Krambergerja v Krčevini pri Vurbergu. Po padcu Slovenskogoriške čete se je okupator zverinsko znesel nad partizanskimi sodelavci,“ je na tragične dogodke spomnila Irena Mavrič Žižek. Jožeta Lacka so za narodnega heroja proglasili 21. decembra 1951. Vse do letošnje pomladi je bila ptujska občina 75-odstotna lastnica stavbe na Slomškovi 10, v kateri deluje Upravna enota Ptuj. Ker je z omenjenim objektom imela le stroške, uporabljati pa ga niso mogli, so se odločili za prenos svojega dela lastništva na državo. Ministrstvo za javno upravo je ob tem zagotovilo, da bodo kot edini lastnik stavbo zgledno uredili. Zgodba o nujnosti prenove enega najeminentnejših objektov v centru Ptuja se vleče kot jara kača. Dejstvo, da je bilo lastništvo deljeno, naj bi bil eden izmed razlogov, da doslej kakšnih znatnih investicij ni bilo. Prav to je bil razlog za odločitev ptujske občine, ki je svoj delež brezplačno prepisala na državo. Prejšnji minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pogodbo o prenosu lastništva s ptujsko županjo Nuško Gajšek podpisal marca letos. Po aprilskih volitvah je vodstvo ministrstva, pod katerega sodi Upravna enota (UE) Ptuj in omenjena stavba, prevzela Sanja Ajanović Hovnik, ki naj bi sicer sledila cilju svojega predhodnika. Stavbo nameravajo obnoviti, a je plan obnove objekta na Slomškovi 10 zastavljen precej dolgoročno: »Stavba je trenutno vključena v javni razpis za izdelavo razširjenega energetskega pregleda stavbe. Energetski pregled bo predvidoma pozimi 2023. Na podlagi ugotovitev iz razširjenega energetskega pregleda bodo pripravili projektno dokumentacijo za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del. Trenutno podatka o višini investicije še ni, saj bo ocena znana šele, ko bo izdelana ustrezna projektna dokumentacija.« Kljub spremembi vodstva na Ministrstvu za javno upravo zagotavljajo, da bodo obljubo, dano v prejšnjem mandatu, realizirali. Foto: ČG Znana je vsaj okvirna časovnica prenove objekta, v katerem deluje Upravna enota Ptuj. Pravočasno naj bi zagotovili vsa potrebna finančna sredstva, pri čemer računajo, da bodo del denarja pridobili iz Sklada za okrevanje in odpornost: »Prenova bo predvidoma zajemala energetsko sanacijo in morebitne druge ukrepe, ki se bodo izkazali za potrebne. Ocenjujemo, da bi sanacijo lahko začeli v začetku leta 2024.« Milijon in en razlog za obnovo Stanje stavbe, v kateri deluje UE, ki je zaradi začasnega zaprtja krajevnih uradov to poletje še ve- liko bolj obiskana kot sicer, je slabo. Dotrajano stavbno pohištvo, zastarela oprema, odpadajoči deli fasade in skulptur so le nekateri razlogi, ki govorijo v prid nujnosti prenove. Več let je bilo gibanje okrog tega objekta celo nevarno. Občina je te zadeve delno sanirala, a z minimalnim vložkom, za temeljita vlaganja bo potrebno več milijonov evrov. Ureditev lastniških razmerij naj bi prispevala k hitrejšemu začetku investicijskih del. Država bo kot edina lastnica lažje dobila tudi evropska sredstva. Vodstvo občine je zadovoljno, da so se rešili stro- škov, bremena in odgovornosti. Za najem prostorov niso prejemali nikakršnega finančnega nadomestila. Ali bo dejstvo, da je zdaj Slomškova 10 v stoodstotnem lastništvu države, pospešilo in poenostavilo prihodnja vlaganja, se bomo prepričali kmalu. Zdaj je znano vsaj to, kdo je dolžan poskrbeti za izboljšanje stanja te pomembne vstopne točke v center mesta. Ker je stavba spomeniško zaščitena, bo tudi to predstavljalo svojstven izziv, ki bo investicijo še podražil. Dženana Kmetec Slovenske gorice z Dve gradbišči na cesti Vitomarci–Gabrnik Sanacija mostu in vozišča Medtem ko so prebivalce v Halozah »pozabili« pravočasno obvestiti o popolni zapori ene od cest, pa so v Slovenskih goricah pohiteli in zaporo napovedali že deset dni prej, preden se je ta zares zgodila. Foto: Črtomir Goznik Na slovesnosti so nastopili združeni moški pevski zbori (Komorni moški zbor, Rogoznica, Alojz Štrafela Markovci in Talum Kidričevo), recitatorji (Tester III DPD Svoboda Ptuj) in kantavtor Primož Vidovič (na fotografiji). Boj Lackove čete in mučeniška smrt Jožeta Lacka – primer uporništva in nizkotnega izdajstva Avgusta se spominjamo dveh dogodkov, ki ju moramo resnično spoštovati in nikoli pozabiti, domačega in tujega. Okupatorji so leta 1941 Slovenijo razkosali, s tem pa razdelili prebivalce same. „Večina prebivalstva se je odločila za upor in boj proti okupatorju. Posledica tega je bila ustanovitev OF na pobudo komunistične partije. Precejšnja skupina ljudi pa se je raje odločila za kolaboracijo z okupatorjem. Da je v NOB padlo več kot 28.000 partizanov, je prav zasluga te kolaboracije, ki se je posluževala najnizkotnejših izdajstev svojih sodržavljanov. Zato sta poslednji boj Lackove čete in mučeniška smrt Jožeta Lacka za nas tako pomembna. Sta primer uporništva in nizkotnega izdajstva. 6. avgusta pa svet ne sme pozabiti na prvo atomsko bombo, ki je padla leta 1945 na Hirošimo. Ta zločin še danes ni obsojen,“ je na spominski slovesnosti ob 80. obletnici padca Ptujskega voda – Lackove čete v Mostju izpostavila slavnostna govornica Živa Vidmar in dodala: »Čas je za nov dogovor civilne družbe z našo politiko, preko nje pa za nov dogovor v svetovni politiki. Prva naloga naslednikov narodnoosvobodilnega gibanja je, da z vsemi silami zahtevamo, naj se povsod, kjer so vojne, vzpostavi premirje, da ukinemo atomsko orožje in se lotimo reševanja klimatske krize. MG Poročali smo, da so bili vaščani Sel pri Vidmu šokirani, ko mostu čez potok Polskava, ki povezuje Sela z zaselkom hiš v Zgornji Pristavi, čez noč ni bilo več, saj jih videmska občinska uprava ni pravočasno obvestila o začetku rušitvenih del, ampak so dobili uradna pojasnila šele potem, ko je bila cesta že neprevozna. Do gradnje novih mostov namreč velja popolna zapora cestišča, potok pa je do takrat mogoče prečkati v Trnovcu. Začeli šele avgusta Obnova štirikilometrskega odseka državne ceste Vitomarci–Gabrnik, ki povezuje občini Sveti Andraž in Juršinci, naj bi se začela 20. julija in predvidoma dokončala do 7. novembra, med delovniki pa je bila napovedana popolna zapora od 7.00 do 17.30. Kdor si je belil glavo, katero pot oziroma obvoz bo ubral na tej relaciji, se je zaman vznemirjal, saj je »gradbišče« vse do konca julija samevalo oziroma ga sploh še ni bilo, kajti delavci podjetja Gradnje Žveplan iz Štor tam še niso zakopali prve lopate. Zakaj se dela dobrega 1,8 milijona evrov vredne investicije niso začela takrat, ko so bila napovedana in kot je bilo tudi objavljeno na spletni strani Občine Sveti Andraž, Foto: SD Na relaciji Vitomarci–Gabrnik potekata dve sanaciji: mostu čez potok Brnca, kjer so postavili nadomestnega, gradbišče pa zdaj sameva že od lani, in vozišča, katerega rekonstrukcija se je začela deset dni kasneje od napovedane. nam na Direkciji za ceste niso pojasnili, zato ni znano, ali je šlo za kakšne pripravljalne težave, letne dopuste ali kaj tretjega. Povedali so le, da je izvajalec pridobil dovoljenje za investicijsko vzdrževalna dela na voziščni konstrukciji za omenjeno obdobje, obnovo pa nato dejansko začel šele 1. avgusta. Novi načrti za most Na istem cestnem odseku je izvajalec Direkcije, tudi v tem primeru gre za podjetje Gradnje Žveplan, že lani postavil gradbišče s kontejnerjem za delavce, in sicer ob mostu čez potok Brnca. Zgradil je nadomestni most, preko katerega je speljan promet, to pa je tudi vse, saj od takrat na gradbišču ni zaznati nobenih aktivnosti, le iz table, ki stoji ob njem, je razbrati, da poteka sanacija mostu čez potok, ki bo trajala od lanskega 10. novembra do 30. junija prihodnje leto. Več podrobnosti so razkrili na Direkciji: »V letu 2021 je bil izveden podrobni pregled mostu čez Brnco, ki je pokazal, da je ta v zelo sla- bem stanju, zato je izvajalec postavil obvoz oziroma nadomestni most zraven obstoječega. Zaradi omenjenih ugotovitev smo morali naročiti projektno dokumentacijo za rehabilitacijo mostu in prepusta ter rekonstrukcijo ceste. Projektna dokumentacija je že izdelana, trenutno je v postopku revizije, temu pa sledita še urejanje zemljiškoknjižnih zadev in objava razpisa za gradnjo. Do takrat bo promet potekal po obvozni cesti, torej po nadomestnem mostu.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 12. avgusta 2022 5 Podlehnik z Investiciji, skupaj vredni 1,3 milijona evrov, v polnem teku Šola in vrtec sredi avgusta še gradbišči Šolska avla in učilnice v Podlehniku kljub bližajočemu se prvemu septembru še vedno spominjajo na gradbišče. Potrebne je veliko domišljije, da si je ob pogledu na posode z barvo, na štrleče kable, zidarsko in slikopleskarsko orodje mogoče predstavljati prostor, ki ga bodo že čez dobra dva tedna napolnili vedoželjni otroci. Župan Sebastian Toplak je miren in zagotavlja, da bodo dela, tudi dodatna, pravočasno končana. Učenci Osnovne šole Podlehnik se konec junija še niso dodobra poslovili od šolskih klopi, ko je občina že začela energetsko obnovo pol stoletja stare šolske zgradbe. V okviru javno-zasebnega partnerstva, ki je težko okrog 400.000 evrov, so predvideli zamenjavo svetil, energenta za ogrevanja, izolacijo učilnic v pri- tličju, z dodatnimi deli za okrog 75.000 evrov pa so zamenjali še elektroinštalacije, naročili dodatna vodovodna in slikopleskarska dela. »Šola se bo ob začetku nove kurilne sezone ogrevala s toplotnimi črpalkami in geosondami, po hodniku in v avli so položeni novi podi, v učilnicah bo odslej poleg hladne tudi topla voda …,« je ne- kaj novitet izpostavil župan Sebastian Toplak. Rezervni načrt za vrtčevski oddelek pripravljen Sočasno z energetsko obnovo in tudi prenovo šole, ki bo učence 1. septembra pozdravila v povsem osveženi podobi, pa poteka tudi Foto: Mojca Vtič Energetska obnova šole in nadzidava vrtca je v polnem teku. Foto: Mojca Vtič Šolske učilnice bodo odslej opremljene z novimi svetili, na novo prepleskane in opremljene s toplo vodo. nadzidava vrtca. Projekt, ovrednoten na okrog 800.000 evrov, predvideva ureditev dveh novih igralnic in enega skupnega večnamenskega prostora, v šolskem prostoru bo zgrajena (za zdaj le) šolska knjižnica, skladiščni prostor in dvigalo. »Lovimo ambiciozne in tesne časovne okvire. Rok za dokončanje del na tem projektu je konec novembra, dela, kjer se neposredno dotikamo šolske stavbe, pa naj bi bila končana še ta mesec.« Dozidave vrtca so se lotili zaradi potreb po dodanih prostorih. Kljub temu da so zidarska dela še v polnem teku, pa otroci ne bodo ostali pred vrati. »Če nam ne uspe do 1. septembra urediti vsaj ene dodatne igralnice, potem imamo rezervni načrt in bomo začasno otroke namestili v vzgojiteljski zbornici,« je zagotovil župan. Obe investiciji sta kljub draginji v gradbeništvu po oceni župana upravičeni, prvič zaradi potreb in drugič, ker jim je uspelo pridobiti znatna sofinancerska sredstva, ne pa zaradi volilnega leta ali nabiranja političnih točk pravi župan. »Energetska obnova šole poteka v okviru javno-zasebnega partnerstva, tako da so bila naš strošek dodatna dela, šola pa bo po obnovi resnično nudila optimalne pogoje za poučevanje in učenje. Za dograditev vrtca nam je uspelo z ministrstvom za šolstvo podpisati pogodbo v višini pol milijona evrov, projekt pa smo dopolnili tako, da smo ugodili standardom Eko sklada ter uspešno pridobili dodatnih 110.000 evrov, naš strošek je DDV,« je finančno sliko projektov opisal župan Sebastian Toplak. Mojca Vtič Ptuj z Izbrani gostinec bo kmalu prevzel lokal na tržnici Cirkulane z V Dolanah se začenja gradnja protipoplavnega nasipa Pretehtalo 50 evrov razlike v višini najemnine Narasla Drava je neštetokrat povzročala grozo Rubo mont iz Podlehnika je podjetje, ki je bilo izbrano na razpisu za najem lokala na ptujski tržnici. Pogodbe za najem prostora in opreme (notranje in na terasi) so podpisali ta teden. Sledi primopredaja, novi najemnik pa naj bi začel delati v naslednjih dneh. Zadali so si velike cilje, upajo, da bodo njihova prizadevanja prepoznali tudi gostje. Po dobrih desetih letih se bo končno začela gradnja težko pričakovanega protipoplavnega nasipa v Dolanah v občini Cirkulane. Z Direkcije za vode so sporočili, da so se pripravljalna dela že začela, stroji pa bodo prišli na lokacijo v prihodnjem tednu. Foto: ČG Stanovanjska hiša družine Kralj je bila leta 2012 pod vodo. Foto: ČG Uporabnino površine plačujejo vsi gostinci, ki imajo terase lokalov na javni površini. Interes za izvajanje gostinskih storitev v lokalu na mestni tržnici sta izkazala dva ponudnika, samostojni podjetnik Tibor Šprah in podjetje Rubo mont. Razlika med ponujenima zneskoma, ki je pretehtala pri izbiri, je bila zelo majhna. Izbrani gostinec je ponudil le 50 evrov več od konkurenta, višina mesečne najemnine bo tako znašala 800 evrov. Želja je oživiti dogajanje na tržnici Podjetje Rubo mont iz Podlehnika se primarno ukvarja z robotiko v avtomobilski industriji. Direktor Bojan Bencek pravi, da so se za prijavo na razpis za najem lokala odlo- čili, ker želijo v mestu ponuditi nekaj novega: »Lokal se bo imenoval Centrum. Naš cilj je oživiti dogajanje na tržnici, mnogi Ptujčani smo žalostni, da ta prostor ne živi, kot bi moral. Upam, da bomo to skupaj spremenili. Dogovorili smo sodelovanje s številnimi lokalnimi ustvarjalci, organizirali bomo predstave, vinske in literarne večere, delavnice za otroke skupaj z Arbadakarbo ipd.« V njihovi ponudbi bodo tudi slaščičarski in pekovski izdelki. Kot smo že poročali, pa to ne bo edini strošek za gostinca. Zavezal se je poravnati še mesečno uporabnino javne površine (terase) in najem opreme na terasi (mize, stoli, senčniki ...). Skupaj ga bo vse to stalo okrog 1.200 evrov mesečno. Uporabnino sicer plačujejo vsi gostinci v mestu, ki imajo teraso postavljeno na javni površini. Letos za gostinski vrt znaša 2,73 evra dnevno. Lani se je v občinsko blagajno iz tega naslova steklo 11.420 evrov, v prvem polletju tekočega leta pa skoraj 9.000 evrov. „V navedenih zneskih so zajeti tako prihodki iz naslova gostinskih vrtov kot iz naslova postavitve premičnih prodajnih objektov,“ pojasnjujejo na MO Ptuj. Ločenih evidenc prihodkov za ti dve kategoriji namreč ne vodijo. Za namene postavitve gostinskih vrtov imajo sklenjene pogodbe z 19 gostinci, nihče ni oproščen plačila. Dženana Kmetec Ljudje, ki tam živijo, si bodo lahko po dolgih letih lahko vsaj malo oddahnili. Med njimi je tudi Mateja Kralj, ki se še vedno zelo živo spominja strašnih poplav leta 2012. Takrat jim je voda uničila praktično vse – klet, pritličje in frizerski salon. Po tem dogodku so bili še večkrat poplavno ogroženi, občutek nemoči ob vsem tem pa je bil grozen. Gasilci so jim pomagali polniti vreče s peskom, stvari so selili v višja nadstropja hiše, nato je sledilo dolgo čakanje, ali se bo reka ponovno razlila čez svoje bregove. Na tem območju bi morali namreč nujno poglobiti strugo reke in iz nje odpeljati gramoz, vendar naravovarstveniki temu nasprotujejo. »Velikokrat sem klicala pristojne institucije, da bi vendarle nekaj storili za poplavno varnost na našem območju, vendar so vsi prelagali odgovornost drug na drugega, nihče pa v vsem tem času ni storil prav veliko. Še vedno ne mine dan, da ne bi preverila pretoka reke in vremenske napovedi. Prav zato sem neizmerno hvaležna, da se je našla rešitev in se bodo gradbena dela končno začela,« je povedala Kraljeva in dodala, da se je za reševanje njihovih težav zelo zavzela tudi županja Antonija Žumbar. Občina odgovorne nenehno pozivala k začetku gradnje Na občini so se zadnji mandat veliko ukvarjali z omenjeno pro- blematiko, Direkcijo RS za vode pa so večkrat pozvali, da končno zagotovijo sredstva in začnejo gradbena dela. Idejno zasnovo za območje Dolan so namreč izdelali že pred tremi leti. »Zelo sem vesela in pozdravljam začetek del, narasla Drava je namreč vsakič ljudem povzročala veliko stisko.« Na območju Dolan bo Direkcija za vode zgradila 320 metrov dolg in okoli dva metra visok protipoplavni nasip, ki bo na vodni strani utrjen v peto brežine s kamnito zložbo. Vrednost investicije je okoli 430.000 evrov. Rok za izvedbo del je 31. oktober letos. Z omenjeno investicijo bodo protipoplavno zaščitili tri stanovanjske hiše. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK V središču 6 stran 6 petek z 12. avgusta 2022 Majšperk z Veliko praznovanje na Ptujski Gori Slovenija, Podravje z Od 20.000 hektarjev kmetijskih zemljišč ob Dravi jih danes Pričakujejo na stotine romarjev Zamujen vlak: »Iluzorno je Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je največji Marijin praznik, ki ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah, številni verniki pa romajo v Marijina svetišča. Med največja in najbolj poznana svetišča pri nas sodi bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, kjer se veliko praznovanje začne že dan pred dela prostim dnevom, 15. avgustom. Foto: ČG Na Ptujski Gori ponovno pričakujejo množičen obisk romarjev. Na Ptujski Gori bo to nedeljo potekalo deveto metropolitansko srečanje bolnikov, slovesno mašo ob 10. uri bo daroval minoritski provincial pater Milan Kos. Na predvečer Marijinega praznika in god sv. Maksimiljana Kolbeja bo ob 20. uri najprej sveta maša, ki jo bo vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, po maši bodo sledili procesija z lučkami, polnočna maša, ki jo bo daroval pater Klemen Slapšak, ter nočno bedenje do jutra. Na največji Marijin praznik bo osrednja maša ob 10. uri, ko bo maševal nadškof Alojzij Cvikl. Na obisk stotine romarjev od blizu in daleč se pripravljajo tudi v Turističnem društvu Ptujska Gora, kjer si želijo, da bi bil obisk ponovno takšen kot pred s covidom zaznamovanima letoma. »Na trgu bodo stojnice s tradicionalnimi izdelki iz medenega testa, lončenimi izdelki, svoj prostor imajo tudi prodajalci suhe robe, naše društvo pa bo kot vsako leto nudilo spominke, domače izdelke, omogočili pa bomo tudi nakup degustacijskih kozarcev za pokušino haloških vin,« je ponudbo na trgu povzela predsednica društva Tanja Leskovar. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Najbolj obiskano slovensko in tudi Marijino narodno svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, kjer je bil po osamosvojitvi države slovenski narod posvečen Mariji. Odtlej v romarskih središčih slovenski škoe na praznik, ki je od leta 1992 tudi dela prost dan, obnavljajo izročitev slovenskega naroda Mariji. Mojca Vtič Namakanje postane aktualno vedno, ko nastopi suša, saj naj bi bili namakalni sistemi edini pravi in učinkoviti odgovor nanjo. Toda namesto 20.000 hektarjev kmetijskih zemljišč od Maribora do Središča ob Dravi jih namakajo le desetino. Razlogi naj bi bili povezani s stroški, razdrobljeno lastniško strukturo, dolgotrajnimi birokratskimi postopki, s skepticizmom kmetov ... Toda tudi sklad kmetijskih zemljišč, ki upravlja 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ni vzor gradnje namakalnih sistemov. Ob tem se v zadnjem letu vse bolj odpira vprašanje, ali nismo že zamudili vlaka za gradnjo novih namakalnih polj, saj se zaradi vse bolj občutnih podnebnih sprememb porajajo nove dileme, ali bodo reke (sploh Drava) še dovolj vodnate tako za namakanje kot za energetsko rabo vode oz. proizvodnjo elektrike. Dodaten dvom v smiselnost gradnje namakalnih sistemov v prihodnje prinaša še razširitev bakterije E.coli v kanalu Drave. Kmetijsko ministrstvo je pred petimi leti pripravilo načrt razvoja namakanja in ukrepov za izvedbo namakalnih sistemov do leta 2023. V načrtu namakanja iz leta 2017, ki ga je objavilo kmetijsko ministr- stvo, je bila za območje Podravja predlagana izgradnja namakalnih sistemov v velikosti 3.230 hektarjev, zajeti pa so bili sistemi Semenarna, Hajdina, Videm, Hajdina-Starše, Kidričevo, Rače-Fram, Ormož in Gorišnica ter največji 1.000 hektarjev velik namakalni sistem Markovci–Dornava. Regionalna delovna skupina je v isti sapi oce- nila, da tako velikega sistema ne bo mogoče zgraditi do leta 2023, menili pa so, da bi lahko bili zgrajeni namakalni sistemi Ormož (320 ha), Gorišnica (100 ha), Semenarna (60 ha) in Hajdina (150 ha), skupno 630 hektarjev. Od načrtovanega so namakalni sistem uspeli razširiti v Ormožu, kjer so postavili IV. in V. fazo namakalnega sistema v skup- 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Ugodna poletna ponudba in veliko celodnevno praznovanje v Qcentru Ptuj Poletje se še ni poslovilo, saj vas v prodajalni Pittarosso v Qcentru –—Œæ‡˜‡†‘«ƒƒ’‘Ž‡–ƒ‘„—–‡˜ ’‘ ‡ƒŠǡ œ‹āƒ‹Š ƒ” †‘ ͽͶ άǡ ”ƒœ‡–‡‰ƒ’ƒ˜‡«‘–͸ǤͶͶͶ’ƒ”‘˜ ‘„—–˜‡’‘ ‡‹‘†ͷͶ†‘͸Ͷ‡˜”‘˜ǡ ’‘˜”Š –‡‰ƒ ’ƒ æ‡ †”—ā‹•‹ ’‘’—•–Ȃǽ   ~  ,   ǼǤ ƒ˜‡†ƒ”•‡’‘«ƒ•‹˜•‹œƒ˜‡†ƒ‘ǡ †ƒ摎•‡Ž‘’‹ā‡«ƒƒŒ‘ƒ†‘„—†‡ā‡ǡā‡ŽŒ‡‘˜‡‰ƒœƒŒƒ‹†‘‰‘†‹˜æ«‹Ǥƒæ‹‘–”‘ ‹–‡”ƒŒ•–‹‹ „‘†‘ƒŽ—œƒ‘”ƒƒŽ‹˜摎‡ǡœƒ–‘ so v Pittarossu Ptuj pripravili ve- Ž‹‘ ƒ ‹Œ‘ ’”ƒ˜ƒ” ’”‹•’‡Ž‡ ‘˜‡ ‘Ž‡ ‹Œ‡ƒ –‘ Š‘‘Žǡ•ƒŒā‡Ž‹Œ‘ǡ †ƒ „‘ –ƒ ‘”ƒ ŽƒŠ‘–‡ǡ ˜‡•‡Ž ‹ ƒŒ„‘ŽŒ —ŽǤ ‡ƒ–‡”‹ ‘†‡Ž‘ •‘ ‡‡œ‹āƒŽ‹†‘ͺͶάǡ’”ƒ˜–ƒ‘ ’ƒ˜ƒ•ƒ•‘ ‹ƒŽ‹Š‘”‡āŒ‹Š‹––ƒ”‘••ƒ «ƒƒŒ‘ —’‘«‹ œƒ ’‘’—•– –‡”文˜‹Ž‡ƒ‰”ƒ†‡‹‰”‡Ǥ ”ƒ˜ƒ” ’”‹•’‡Žƒ ‘Ž‡ ‹Œƒ ˜ƒ• „‘ ƒ˜†—æ‹Žƒ –ƒ‘ ˜ „ƒ”˜ƒŠ Ž‡–‘搌‹Š –”‡†‘˜‘–••˜‘Œ‹‹‡Š‹‹Ž‹‹Œƒ‹‹†‘†ƒ–‹ǡ‹„‘†‘‹œ‘–”‘捋Š‘«‹’”‹˜ƒ„‹Ž‹āƒ”‹‹‰”‹˜‘•–Ǥƒ —†‘„‘•–‹ŽƒŠ‘–‡‘”ƒ„‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹文˜‹Ž‹‘†‡Ž‹•’‘•‡„‹‹ ‡Š‹‹ ˜Ž‘ā‹ǡ •’‘‹•‘ ’‡‘‹ƒ‘˜‘•–‘‘„Ž‹‘•–‘’ƒŽǤ ‹•–‡ ƒŽ‘ ˜‡«Œ‡ ǽ‘–”‘‡Ǽǡ ‹ Œ‹ ‘„—–‡˜’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒŒ‹Š‘˜—Ž•–‹Žǡ ’ƒā‡«ƒƒ‘˜ƒ‘Ž‡ ‹Œƒ•—’‡”‰ǡ –”‡†‹ «‡˜ŽŒ‡˜ǡ Œ‡•‡•‹Š „—Žƒ”Œ‡˜ ‹æ‡‹æ‡Ǥƒ„ŽŒ‡‹˜ƒæ‹––ƒ”‘••‘ ‡–‡”–—ŒǤ ƒŽ— ’ƒ „‘‘ ˜  ‡–”— –—Œ ’”ƒœ‘˜ƒŽ‹ǡ•ƒŒ„‘‘˜’‡–‡ǡ͸ͼǤ avgusta, na naši rojstnodnevni –‘”–‹  ‡–”ƒ –—Œ ’‹Š‹Ž‹ ā‡ ͷ͸ •˜‡«Ǥ ”‹†”—ā‹ •‡ ‡Ž‘†‡˜‡— •Žƒ˜‘•–‡— †‘‰ƒŒƒŒ—ǡ •ƒŒ ˜•‡ •—’ƒŒ «ƒƒ ‘„‹Ž‹ ƒ «ƒ”‘„‡ œƒ„ƒ˜‡Ȃƒ’‹ŠŽŒ‹˜ƒ‹‰”ƒŽƒœƒ‘–”‘‡ǡ ƒ‰”ƒ†‡‹‰”‡ǡ„”—ŠƒŽ ‹‘‰Œƒǡ文˜‹Ž‹‰Žƒ•„‡‹‹œ˜ƒŒƒŽ ‹ǡ—Ž‹ƒ”‹«‡ †‘„”‘–‡ǡ ‡–”‘˜‡•–‘Œ‹ ‡œ†‘†ƒ–‘’‘—†„‘‹æ‡˜‡Ž‹‘˜‡«Ǥ ‘˜ƒ„‹ ˜•‡ •˜‘Œ‡ ’”‹Œƒ–‡ŽŒ‡ ‹ •‡ ƒ ’”‹†”—ā‹ ƒ ƒŒ˜‡«Œ‡ ’–—Œ•‡ •Žƒ˜Œ— Ȃ ˜ ’‡–‡ǡ ͸ͼǤ ƒ˜‰—•–ƒǡ˜ ‡–”—–—ŒǤ Foto: MH Več kot očitna razlika med koruzo, ki je bila namakana, in tisto, ki ni bila. Kmetje, ki imajo namakalni sistem, težav s sušo nimajo V občinah Ormož in Gorišnica, kjer se lahko pohvalijo s številnimi namakalnimi površinami, kmetje, ki imajo omogočeno namakanje, težav sušo letos nimajo. Eden izmed njih je Radko Firbas iz Moškanjcev. Na njihovi kmetiji so letos na približno 50 hektarjih zasadili koruzo, od tega je približno dve tretjini površin, opremljenih z namakalnim sistemom. Že dolgo časa je prepričan, da se še vedno premalo zavedamo, kaj pomenita voda in namakanje. Njegova koruza, kjer jo je namakal, je zelena, pridelek je lep, medtem ko je slika pri koruzi brez namakanja povsem drugačna – globoke in široke razpoke v tleh, koruza nižje rasti, posušeni listi in stebla ter zelo malo storžev. »Koruzo sem začel namakati že 15. junija, ko je bila v fazi cvetenja. Namakal sem jo vse do začetka avgusta. Rezultat: pričakujem povprečen pridelek. Tam, kjer koruze nisem mogel namakati, je velik izpad, okoli 70-odstoten! Ocenjujem, da bo pridelek na nenamakanih površinah od dva do tri tone na hektar, pri namakani koruzi pa računam na vsaj trikrat večji pridelek. Podobno je tudi glede ostalih kultur, od soje do krompirja in čebule. Če ne bi imel možnosti namakanja, bi ta bil skorajda povsem uničen,« je jasen Firbas, ki zato še toliko bolj ne more razumeti kmetov, ki ne želijo podati soglasja za izgradnjo namakalnih sistemov. Tudi to se namreč še vedno ponekod dogaja. »Nekateri mi rečejo, da čeprav namakajo, pridelek ni nič večji. Jaz pa jim povem, da če ne bi namakali, ne bi imeli niti tega!« Kakšna bo končna računica, bo jasno ob žetvi, je še dejal in nadaljeval: »Pričakujem pa, da bom imel pokrite stroške namakanja ter povrnjen celoten vložek, morda bo kaj tudi ostalo. Tam, kjer ni bilo mogoče namakati, je oz. bo čista izguba. Povrnjen ne bo niti vložek!« Kmetu je namakanje koruze lani omogočilo 622 evrov zaslužka Zgleden primer izgradnje namakalnih sistemov je tudi občina Ormož, kjer imajo enega največjih namakalnih sistemov v državi. Namakajo blizu 870 ha kmetijskih površin, pripravljajo se na gradnjo sistema na dodatnih 157 ha. Toda tam zaradi dosedanjih pozitivnih izkušenj zadostna podpora kmetov pri izgradnji namakalnih sistemov ne predstavlja več težav. Ob letošnji suši se je znova pokazalo, da si pridelave hrane, zlasti na prodnatih tleh, brez namakanja ne moremo več zamisliti, prikima tudi kmetijski svetovalec na občini Ormož Miran Klinc. Dvome o namakanju razbije še s konkretnim primerom pridelave koruze v lanskem letu. Brez namakanja je lani na hektarju zraslo 7,5 tone pridelka, z namakanjem (ob enakem obdelovanju in površini) pa je ta narasel na 12 ton, torej 4,5 tone več, kar je ob takratni prodajni ceni 160 evrov za tono zneslo dodatnih 720 evrov. Stroški namakanja trikratnega dovajanja vode so bili 108 evrov. Kmetu je tako namakanje omogočilo 612 evrov zaslužka, je navrgel Klinc. Letos je glede na pričakovano višje cene koruze in občutno razliko med količino pridelka z namakanjem oz. brez njega pričakovati še večjo razliko. Ormoški kmetje so sicer lani za kubični meter dobavljene vode plačali 0,13 evra (z DDV). Za eno namakanje hektarja površine poljščine zadostuje 200 kubičnih metrov vode, kar znese 26 evrov. K temu je po besedah sogovornika treba prišteti fiksni letni prispevek v višini 30 evrov na hektar. Izračuni kmetov kažejo, da se namakanje splača praktično na vseh kulturah, od vrtnin do pšenice in koruze. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek z 12. avgusta 2022 petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 namakajo le desetino pričakovati, da bi slovenska polja vodo črpala iz rek« Zemljišča, pripravljena za namakanje – skupaj [ha] Namakana zemljišča – skupaj [ha] Porabljena voda za namakanje zemljišč – skupaj [1.000 m3] 2021 6.576 4.660 2.782 Vir: SURS Slovenija: Od dobrih 479.000 hektarjev se je lani namakal zgolj odstotek Večina namakalnih sistemov na Slovenskem je bila zgrajena pred letom 1990, ko je bilo z njimi opremljenih 6.500 ha kmetijskih zemljišč. Pozneje je gradnja zastala zlasti zaradi pomanjkanja sistemskih finančnih sredstev, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Po podatkih statističnega urada je bilo lani v Sloveniji 6.576 ha zemljišč pripravljenih za namakanje, dejansko se jih je namakalo 4.660 hektarjev. Iz podatkov izhaja, da Slovenija vsekakor ni zgodba o uspešnem razvoju namakalnih sistemov. Kljub tem podatkom pa so na kmetijskem ministrstvu zadovoljni z razvojem namakalnih sistemov... »Pobudo naj prevzame Treba bo razmišljati tudi sklad kmetijskih zemljišč« o spremembi kultur Foto: Gov.si Edini podravski občini, ki sta z vso resnostjo pristopili k namakanju, sta Ormož in Gorišnica, sledita jima občini Hajdina in Starše s skupnim projektom. ni velikosti 340 hektarjev, ter v Gorišnici III. fazo – namakalni sistem za 130 hektarjev kmetijskih površin, zgrajen pa je bil še namakalni sistem Selce v občini Lenart za namakanje 82 ha. »Semenarna je bila načrtovana, vendar je zaradi prodaje podjetja vse zastalo. Sedaj, ko je v državni lasti, naj bi namakalni sistem zgradili, vendar v manjšem obsegu. Hajdina pa se je skupaj s Staršami odločila za izgradnjo namakalnega sistema v velikosti 430 hektarjev. Podpise kmetov že imamo, sedaj začenjamo s pridobitvijo presoje vplivov na okolje, po optimističnem scenariju bi lahko bil namakalni sistem končan leta 2025,« je ocenil Marko Černe s ptujskega kmetijskega zavoda, ki se ukvarja s področjem namakanja. »Preveč časa namenimo prepričevanju« Vzrok za dolgo pot od ideje do izgradnje namakalnega sistema Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj, pripisuje skepticizmu lastnikov zemljišč in najemnikov. »Preveč časa namenimo prepričevanju o koristi namakalnih sistemov. Res pa je, da so razmere na trgu kmetijskih pridelkov zaostrene in ljudje ne vidijo smisla v pridelavi hrane, po- Foto: ČG Obran: V Markovcih gradnjo onemogočajo špekulanti Tudi v Markovcih si želijo izgradnjo namakalnega sistema, vsaj tisti »resni kmetje«, pravi kmetovalec Franc Obran iz Zabovcev. »Če bi letos dvakrat zalil koruzo z 20 litri vode, bi rešil pridelek, tako kot so to storili kmetje v Moškanjcih.« Na markovskih poljih pa namakalnega sistema ni, tudi zato, ker še ni urejena komasacija zemljišč. Na slednjo pa lastniki zemljišč naj ne bi pristali, tako pravi Obran, ker računajo na prodajo zemljišč za gradnjo ptujske obvoznice. »To kalkulirajo tisti, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom. Zaradi tega vse stoji. Želim si, da bi bil potek trase ptujske obvoznice čim prej znan, da se lahko uredijo kmetijska zemljišča in da se nato gre v projekt namakanja. Namreč v finančni perspektivi 2023– 2027 je še predviden denar za namakalne sisteme, za naprej pa ne vemo.« sledično tudi niso zainteresirani za izgradnjo namakalnih sistemov.« Tudi Černe pravi, da delno odgovornost nosijo kmetje, a ne tisti, ki intenzivno kmetujejo in jim to pomeni preživetje. Težava je v tistih lastnikih zemljišč, ki se s kmetovanjem ne ukvarjajo in dajejo svoja zemljišča v zakup. Slednji se bojijo morebitnih stroškov, ki bi Foto: Wikipedia Edini učinkovit odgovor na sušo je namakalni sistem. Vendar pa da je iluzorno pričakovati, da bi slovenska polja vodo črpala iz rek, enako velja za 20.000 hektarjev v Podravju ob kanalu oz. reki Dravi. »Za namakanje večjih kmetijskih površin potrebujemo vodna zajetja, kot je Vogršček,« pravi klimatologinja Lučka Bogataj Kajfež jih prineslo namakanje in zato na izgradnjo namakalnih sistemov pogosto ne pristanejo. Na srečo se je zakonodaja v zadnjem obdobju toliko spremenila, da je za izgradnjo sistemov potrebnih dve tretjini podpisov lastnikov zemljišč, čeprav bi lahko ta delež, meni Černe, še znižali. »Kljub temu pa osrednja zaviralca izgradnje namakalnih sistemov ostajata mišljenje, da je padavin še vedno dovolj, ter posestna in lastniška struktura.« Prepreka so tudi zapleteni birokratski postopki, ki pa se jo da premagati, pravi Černe. »Najprej je potrebna volja kmetov in še posebej občine, ki je financer namakalnega sistema. Drži, da dobi občina povrnjena sredstva, vendar si marsikatera ne more privoščiti visokega vložka v namakalni sistem. Na drugi strani je potrebno aktivno sodelovanje od župana in občinskega sveta do zaposlenih v občinski upravi.« Šele ko se vsi delčki sestavijo v sestavljanko, gre postopek pridobivanja vseh soglasij pristojnih inštitucij naprej, kar traja minimalno dve leti. Večjo opremljenost z namakalnimi sistemi bi lahko dosegli, je prepričan Černe, če bi pobudo za gradnjo namakalnih sistemov prevzel sklad kmetijskih zemljišč in da bi se večjemu sistemu nato priključevali posamezni kmetje. A ta rešitev je le malo verjetna, saj je osnovna naloga sklada upravljanje s kmetijskimi zemljišči v državni lasti oz. pobiranje zakupnin. Tudi Peter Pribožič meni, da ne verjame, da bi sklad začel investicije v namakanje. »Realno je samo to, da lastniki in najemniki zemljišč dajo iniciativo izgradnje namakalnega sistema in da vlogo investitorja opravi lokalna skupnost.« Obdobje, ko bi namakanje v polnem pomenu služilo kmetijstvu, smo zamudili Omenili smo že, da Slovenija ni država, ki bi se kitila z razvejanim in dovršenim namakalnim sistemom. Še več, obdobje, ko bi namakanje v polnem pomenu služilo kmetijstvu, smo po mnenju klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj zamudili. Klimatologinja in redna profesorica na biotehniški ljubljanski fakulteti pravi, da je iluzorno pričakovati, da bi slovenska polja vodo črpala iz rek, enako velja za 20.000 hektarjev zemlje v Podravju ob kanalu oz. reki Dravi. »Za namakanje večjih kmetijskih površin potrebujemo vodna zajetja, kot je Vogršček. Takšnih zajetij bi potrebovali v Sloveniji vsaj pet, glede na razmere še več. Na reke kot vire namakanja večjih površin ne moremo računati, še manj na vrtine, kajti pitne vode res ne moremo porabljati za namakanje. Kljub podnebnim spremembam bo v jeseni in pozimi še vedno dovolj padavin, da se bodo napolnila zajetja, majhna ali velika,« meni Kajfež Bogatajeva. Tudi na Direkciji za vode pritrjujejo priznani slovenski klimatologinji. Kljub pridobljenemu vodnemu dovoljenju za namakanje je odvzem vode iz vodotokov namreč možen le v času, ko so pretoki ustrezni: »Smiselno je, da se v tem obdobju izvajajo odvzemi vode za namakanje in zadržijo v akumulacijah izven vodotokov. S tem se v sušnih razmerah, ko odvzemi neposredno iz vodotokov niso možni, zagotovijo vodne količine za namakanje.« Toda izziv zagotavljanja vode v rastnih dobah rastlin je večji, kot se zdi na prvi pogled. Ni težava le v pomanjkanju vode, temveč tudi v visokih temperaturah, moči sonca, ki ožiga rastline, namakanje v vročini pa lahko rastlinam povzroči še dodaten stres. »Treba bo razmišljati tudi o senčenju ali spremembi kultur na poljih. O tem bi se morali začeti pogovarjati, preden bo ponovno prepozno, kot se je to zgodilo na področju namakalnih sistemov, ko so bile strategije prilagajanja na podnebne spremembe napisane že leta 2008, a je politika na gradnjo zajetij, ki so temelj namakalnih sistemov, pozabila.« Potreben je torej temeljit premislek o prihodnosti oz. usmeritvi slovenskega kmetijstva, pravi klimatologinja. »Na žalost še noče nihče govoriti o tem, dobrih vzgledov v tem mediteranskem pasu pa tudi nimamo. Toda ve se, kdo nosi odgovornost za kmetijsko politiko – to je kmetijski minister,« je jasna Lučka Kajfež Bogataj. Kdo ima prednost – elektrika ali hrana? Da reke niso (več) zanesljiv vir za namakalne sisteme brez urejenih zajetij, je razkril tudi padec vodostaja Drave, ki je tretjino načrtovane proizvodnje odškrnil tudi največji proizvajalki električne energije pri nas, Dravskim elektrarnam Maribor (DEM). Iz upravljavke osmih velikih hidroelektrarn na vprašanje o možnosti koriščenja Drave za namakanje polj ob največji štajerski reki politično korektno odgovarjajo, da se zavedajo pomena namakalnih sistemov za proizvodnjo in oskrbo s hrano, a da je osnovna dejavnost DEM varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz obnovljivega vodnega vira. Iz Direkcije za vode pa so dodali, da je količina vode, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za namakanje, pogojena s soglasjem Dravskih elektrarn. Kdo bo imel prednost v tem primeru – gospodarstvo ali kmetijstvo – niti ni pravo vprašanje, saj je odgovor glede na ostale primere v državi že vnaprej znan (Magna v Hočah – postavljena na najboljših kmetijskih zemljiščih, daljnovod Cirkovce–Pince …). Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK Turizem 8 stran 8 petek z 12. avgusta 2022 Ptuj z Ptujska poletna noč Gorišnica z Informacijski center z recepcijo in trgovino še vedno sameva Množična zabava in veselje Obiskovalci pogrešajo dogodke na Dominkovi domačiji Lepo vreme je na ulice in trge Ptuja ter na novo festivalsko prizorišče na desnem bregu Drave v prazničnem času MO Ptuj, 5. in 6. avgusta, privabilo skupaj več kot 20.000 obiskovalcev. Najmanj deset tisoč se jih je zabavalo in družilo v starem mestnem jedru, deset tisoč obiskovalcev pa naj bi po oceni organizatorjev obiskalo novi ptujski poletni festival Offline, ki se je z izjemno produkcijo in pirotehniko pokazal, da se lahko kosa z največjimi festivali na svetu in zvenečimi imeni iz sveta elektronske glasbe. Foto: Črtomir Goznik Na mestni tržnici se je v petek in soboto zabavalo nekaj tisoč ljudi. Tudi zaplesali so. Ohranjanje starih kmečkih domačij je vse bolj popularno med občinami v Spodnjem Podravju. Ljudje namreč vedno bolj cenijo kulturno dediščino. Marsikje pa oglede teh kulturnih spomenikov že tržijo – nekje bolj, drugje pa manj uspešno. Ena izmed prvih občin, ki je prepoznala bogastvo več sto let starih kmečkih domačij, je Gorišnica, kjer se lahko pohvalijo z eno najstarejših, v celoti obnovljenih panonskih hiš. Leta 1997 je gorišniška občina na pobudo takratnega župana Slavka Visenjaka odkupila Dominkovo domačijo ter jo pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor v celoti obnovila. Gre za primer dobre praske, ki priča o tem, kako lahko skupna prizadevanja posameznikov, lokalne skupnosti in pristojnih strok obrodijo bogate sadove in prispevajo k ohranitvi dragocene dediščine. Sprva je upravljanje Dominkove domačije v celoti prevzelo Društvo upokojencev Gorišnica, bogatili pa so jo tudi številni dogodki. V zadnjih letih je družabno dogajanje (likovne kolonije, gledališke igre, prikazi starih običajev …) zamrlo, ostala so samo vodenja in druženje ob godu sv. Katarine konec novembra. Veliko obiskovalcev sprašuje po dogodkih, saj bi se z veseljem katerega izmed njih tudi udeležili, vendar ponudbe vsaj za zdaj ni. Prevladujejo šolske skupine, individualnih gostov skorajda ni Foto: Črtomir Goznik Zabavno in veselo je bilo tudi na terasah gostinskih lokalov, kjer so prav tako poskrbeli za glasbeni program. Manager Lil Pumpa je nastop na Ptuju označil za najboljši šov v celi evropski turneji. Čestital je organizatorjem Offline festivala za izjemno produkcijo in pirotehniko. Festival je Ptuj postavil na svetovni zemljevid. Zametki novega ptujskega poletnega festivala so v Summer House Paradi, ki je 15 let v okviru Ptujske poletne noči zabavala na parkirišču za avtobusno postajo. V času epidemije in po njej se je bistveno zmanjšalo tudi število obiskovalcev. V lanskem letu je bilo 17 ogledov oz. okoli 800 obiskovalcev, kar je precej manj kot prejšnja leta, ko jih je obiskalo tudi več tisoč ljudi letno. Letos so zabeležili že 26 ogledov in nekaj več kot 1.000 obiskovalcev. Kot sta povedali vodički Anica Toplak in Slavica Golob, sicer upokojeni učiteljici in članici DU Gorišnica, prevladujejo predvsem šolske skupine iz vse Slovenije (Ljubljana, Izola, Maribor, Novo mesto, Slovenj Gradec, Lendava …). Z nekaterimi šolami uspešno sodelujejo že vrsto let. Foto: EK Slavica Golob in Anica Toplak pred Dominkovo domačijo Pred epidemijo jih je obiskalo tudi veliko skupin raznoraznih društev, bili so tudi ena izmed priljubljenih destinacij sindikalnih izletov. Kot je izpostavila Anica Toplak, ki že vse od leta 2005 vodi skupine, je največja prednost Dominkove domačije ta, da je hiša prav taka, kot je bila pred 300 leti, vsa oprema je originalna in se je tudi uporabljala. »V hiši in ostalih prostorih lahko vsak obiskovalec zares začuti duh vseh ljudi, ki so nekoč v njej prebivali. Otrokom zelo rada povem, da je na tej mali površini bivalo tudi trinajst ljudi naenkrat, kar zelo težko verjamejo. Pripovedujem jim zgodbe o kmečkem človeku in njegovi delavnosti, pa tudi o tem, kako so morali otroci včasih delati, skrbeti za živali in podobno. Zgodbe temeljijo seveda na resničnem življenju in dogodkih naše Kate, zadnje prebivalke na tej domačiji, ki je dočakala visoko starost.« Vodenje po domačiji je tako za Anico kot Slavico poslanstvo, ki ga opravljata zelo predano, od- Podravske občine obnavljajo stare domačije Kar nekaj občin v Spodnjem Podravju je v zadnjih letih obnovilo stare domačije. V večini primerov gre za več sto let stare cimprane hiše s slamnato streho. V Trnovski vasi turiste vabijo na okoli 200 let staro Simoničevo domačijo. Pri Svetem Andražu imajo Hrgovo domačijo, ki ponuja tudi spanje na slami, degustacije, team buildinge za skupine, civilne poroke, ... V Žetalah so obnovili Vukovo in Pušnikovo domačijo, v Vidmu člani ED Tržec skrbijo za Djočanovo kmetijo, v Cirkulanah so postavili tri tradicionalne haloške objekte, ki jih promovirajo pod imenom Park etnografske dediščine itd. govorno, predvsem pa z velikim veseljem. Zadovoljni sta, da občina lepo skrbi za domačijo in jo redno vzdržuje (košnja, razna popravila, obnove); pred tremi leti so v celoti zamenjali s slamo prekrito streho. Najaktivnejšii člani DU Gorišnica, ki so v začetku prevzeli skrb za Dominkovo domačijo, so namreč v tem času že ostareli in ne zmorejo večjih fizičnih opravil, ali pa so umrli. To je tudi eden izmed razlogov, Obisk Dominkove domačije ti lahko prinese srečo Foto: Črtomir Goznik Na prvem večeru novega ptujskega poletnega festivala je navdušila ameriška mega zvezda Lil Pump, ki so ga organizatorji razveselili tudi z majico slovenske košarkarske reprezentance, saj je velik oboževalec Luke Dončiča. Foto: EK Vrata informacijske pisarne pred dvoriščem, ki vodi do Dominkove domačije, so še vedno zaprta. Vsak obiskovalec Dominkove domačije mora pogledati skozi dimnik proti svetlobi in si zaželeti kaj lepega – in to se mu bo prav gotovo tudi izpolnilo. Tako je storila tudi Kata in njena hiša je ostala več kot 300 let nepoškodovana. Foto: Črtomir Goznik Skupaj je festival Offline po oceni organizatorjev obiskalo deset tisoč obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije. Pod odrom pa je bilo opaziti tudi zastave iz Velike Britanije. Na mestni tržnici, kjer je stal edini veliki oder letošnje Ptujske poletne noči, se je v petek in soboto zabavalo več tisoč ljudi. Nastopili so Gadi, skupina Smile, Ines Erbus, ansambel Upanje in Drugo dugme. Organizatorji so se potrudili tudi z drugo ponudbo, pijače in ledu jim ni zmanjkalo. Sicer pa je bilo lepo videti polne ulice in trge ljudi, ki so se sprehajali od enega prizorišča do drugega, četudi velikih odrov letos ni bilo. Bolj ali manj so se zabavali na razširjenih gostinskih terasah, kjer pa tudi ni manjkalo dobre glasbe za različne okuse. Tudi nostalgije ni manjkalo. Povsod pa so se potrudili tudi s ponudbo jedi in pijače. MG Foto: EK Dominkovo domačijo je letos obiskalo čez 1.000 ljudi. da ne obdelujejo več njive in organizirajo različnih dogodkov, ki bi še dodatno privabili ljudi od blizu in daleč. Skrbijo samo še za zeliščni vrt, brajde in rože. Vrata informacijskega centra so zaprta Idej je veliko, ena izmed njih je na primer turistični paket vodenja po Dominikovi domačiji, ki bi vključeval tudi druge ponudnike v občini. »Želimo si, da bi v prihodnje kakšna turistična agencija ali kdo drug, ki je za to usposobljen, prevzel vodenja, promocijo in trženje ne samo domačije, ampak naše občine kot celote. Turiste, ki pridejo k nam, bi lahko napotili na katero izmed vinogradniških kmetij, pa recimo na ogled Sokovega mlina, pa pokopališča s prav posebno skulpturo …,« je povedala Anica. Poleg tega bo treba čim prej odpreti vrata novega informacijskega centra, ki je bil urejen že lani. V tej turistični sezoni je malo verjetno, da bi zaživel. Kot so si zamislili na občini, bi turiste najprej sprejeli na recepciji informacijskega centra, tam bi lahko plačali vstopnico ali koristili sanitarije. Povabili bi jih tudi v trgovino, kjer bi lahko kupili spominek za domov. Trgovino, ki naj bi jo sprva »poskusno« prevzelo DU Gorišnica, naj bi sicer vzpostavili še letos, v njej pa bi prodajali izdelke lokalnih ponudnikov. Dobrodošlo bi bilo tudi povezovanje s sosednjimi občinami, pa tudi z Zavodom za turizem Ptuj in Termami Ptuj. Sodobni gostje namreč iščejo predvsem različna doživetja, in eno izmed njih bi prav gotovo lahko bil tudi obisk Dominkove domačije, ki je edinstvena na tem območju. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kronika petek z 12. avgusta 2022 9 Markovci z Na »nesrečnem« mostu čez dravski kanal tokrat še delovna nesreča So v igri višje sile? Drugič začeli dela in druga nesreča Le dober mesec dni je minilo od ene najbolj tragičnih prometnih nesreč v Podravju, ki je vzela življenje 12-letne deklice. Na istem mestu, na mostu čez dravski kanal, na glavni cesti med Bukovci in Markovci, je ta taden prišlo še do enega nesrečnega dogodka. Prevrnilo se je tovorno vozilo z dvigalom (hijap). Vozilo se je obrnilo na bok in prebilo ograjo na mostu, roka dvigala je segala v vodo. Vozilo je bilo udeleženo pri delih na mostu, izvajalec je namreč prav te dni začel obnovo mostu z dograditvijo pasu za kolesarje. Na Policiji so povedali, da je šlo za delovno nesrečo, poškodovan na srečo ni bil nihče. Most čez kanal je bil ves popoldan zaprt, obvoz so uredili po lokalnih cestah. Številni, zlati tisti nekoliko bolj vraževerni, so se v sredo popoldan, ko je na mostu ležal na bok prevrnjeni tovornjak, dvigalo pa je čez polomljeno ograjo mostu segalo v strugo, spraševali, ali je nesrečni most morebiti uročen. Domačini enostavno niso dojeli, kako sta se lahko v dobrem mesecu dni na isti lokaciji zgodili dve nesreči, obe takoj, ko so začeli pripravljati gradbišče. Spomin na tragični in žalostni dogodek iz konca junija še niti ni zbledel, pa se je že zgodila nova nesreča, ki tokrat k sreči ni zahtevala žrtev. Voznik jo je odnesel brez poškodb. Pred 26 leti v vodo zgrmel avtobus Brez hujših poškodb se je na tem istem mostu končala tudi nesreča avtobusa pred 26 leti. Avtobus, ki je bil na redni linijski vožnji Ptuj–Borl–Turški Vrh, je zaradi poledenelega cestišča zdrsnil s ceste, prebil varnostno ograjo in se potopil v kanalu. Iz ledemo mrzle vode je gledal samo vrh njegove strehe. Voznik avtobusa in potniki so se s pomočjo voznikov, ki so ustavili in pomagali, rešili pred prihodom reševalcev. Ti so sicer prišli na kraj dogodka številčno okrepljeni, saj se ob alarmiranju ni vedelo, koliko potnikov je bilo na avtobusu, ki bi lahko bil poln potnikov ali pa celo vozil otroke. Na intervencijo so pozvali večje število reševalcev, okoli 50, različnih služb: gasilce, zdravstvene delavce, potapljače, pripadnike civilne zaščite in policiste. Sreča v nesreči je bila, da so bili na jutranjem avtobusu le trije potniki in voznik. Preden je avtobus popolnoma potonil, so splezali na zunanji sprednji del, ki je bil nekoliko dvignjen. Od tam so jim s pomočjo vlečnih vrvi na varno pomagali očividci. Uro in pol po nesreči je tehnična služba skupaj s potapljači iz vode dvignila še avtobus. Če bi bilo v avtobusu več potnikov, je vprašanje, kako bi se nesreča končala, saj bi lahko zavladala panika, kar bi otežilo reševanje. Tako so jo vsi štirje v nesreči udeleženi, ki so ohranili trezno glavo, odnesli skoraj brez praske. Z eno roko se je držal za ogledalo, z drugo pomagal Voznik avtobusa je bil Zvonko Težak starejši iz Turškega Vrha, ki je imel tedaj za seboj 23-letno kari- ero poklicnega voznika. Po nesreči je dejal, da je to bilo njegovo drugo rojstvo. Povedal je, da je vozilo pred njim zaviralo, zato je na zavoro stopil tudi sam. Avtobus je zaneslo čez robnik na pločnik, prebil je varnostno ograjo in zdrsnil skoraj navpično v vodo. Udarec je zlomil sprednjo šipo. Voznik Težak se je med vdorom vode močno držal za volan, kljub temu ga je odbilo in mu zlomilo rebro. Potnik, ki je bil na sprednjem sedežu, se je iz potapljajočega se avtobusa rešil sam, potnicama je pomagal voznik. Splezali so na šasijo, se zanjo močno držali, mahali ter klicali na pomoč. V vodi so bili do vratu, v kosteh so čutili nemalo strahu, predvsem pa bojazen, da bi se avtobus še bolj pogreznil ali bi ga tok vode odnesel po kanalu naprej. V nesreči udeleženi potnik je od avtobusa plaval proti brežini kanala, a iz vode zaradi sluzi in alg na asfaltni brežini ni mogel. Voznik Težak žensk ni izpustil, dejal jima je, da jim bodo iz vode pomagali z vrvmi. In dejansko je tako tudi bilo. „Najprej so iz vode z vrvjo za avtomobilsko vleko pomagali možakarju, ki je plaval proti brežini. Nato so dve ali tri vrvi zvezali skupaj in jih z mostu vrgli proti nam. Sam sem se z eno roko držal za ročaj ogledala, z drugo sem pomagal obema ženskama, da smo ju privezali. Ena celo ni znala plavati. Na koncu sem privezal še sebe. Dokaj hitro so nas vse štiri, sicer mokre in premražene, potegnili na varno. Foto: MZ V sredo popoldan se je na mostu, kjer je konec junija ugasilo življenje otroka, ponovno zgodila nesreča. Delavci so se vrnili na gradbišče, da bi začeli obnovo mostu. Namestili so signalizacijo za zaporo ceste in kolesarske poti, na lokaciji je že tudi les za opaže, potem pa je ponovno vse zastalo. Zgodila se je še ena nesreča. Ko smo bili na suhem, smo se začeli zavedati, v kakšni nevarnosti smo pravzaprav bili. Vozniki, ki so nam pomagali, so ženske odpeljali na pregled v bolnišnico, mene so peljali domov, da sem se preoblekel in šele nato zaradi bolečin v prsih šel do zdravnika. Dejansko nas ob prihodu reševalcev več ni bilo na kraju nesreče. So pa ti bili zelo hitri, potem so hitro iz vode dvignili tudi potopljeni avtobus,“ je po nesreči za naš časopis povedal danes že pokojni voznik Zvonko Težak. Voznik prevrnjenega tovornjaka v Zlatoličju utonil Nesreča na mostu je pokazala na nekaj varnostnih pomanjkljivosti. Spust z reševalnim čolnom v vodo ni bil mogoč, ker je bil dostop Na glavni cesti v Markovcih ugasnilo več življenj Poleg mostu je bilo dolga leta črna točka glavne ceste v Markovcih križišče pri današnji kmetijski zadrugi. Levo in desno od križišča so bila polja, vidljivost pa izjemno slaba. Posledica so bila izgubljena življenja. Z izgradnjo obeh krožišč, pri Špicu in zadrugi, se je prometna varnost na tem odseku izboljšala. A očitno se je rodila nova črna točka – most. zabetoniran. Prav tako so po brežini manjkale kovinske stopnice ali lestve, po katerih bi bilo moč priti iz vode. Novinar Martin Ozmec je v članku opozoril, da bi bilo smiselno na lokaciji namestiti linijo za klic v sili (takrat ni bilo mobitelov) ter vrvi za reševanje z mostu. Spomnil je tudi na še en podoben primer, ki se je pred tem zgodil na mostu čez kanal v Zlatoličju, ko je s ceste zdrsnil tovornjak. Ranjenemu vozniku se je uspelo iz vozila rešiti, do vratu v vodi je mahal in klical na pomoč. Žal mu očividci niso imeli s čim pomagati, možakarja je tok deroče vode odnesel, njegovo truplo so po dveh mesecih našli na zapornicah v Markovcih. Mojca Zemljarič Pomenljiv naslov članka v našem časopisu o nesreči na mostu na glavni cesti med Markovci in Bukovci, ki se je zgodila pred 26 leti, 7. marca 1996, nekaj pred 7. uro zjutraj. Naslov članka bi bil še danes aktualen. Minilo je četrt stoletja, spremenilo pa se ni nič, prometna infrastruktura in z njo varnost sta samo še slabši. Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 petek z 12. avgusta 2022 Ptuj z Slavnostni podpis pogodbe s Stojanom Kerblerjem Knjigarnica Zgodba o kitu Zgodba o kitu je prevedena slikaniška novost založbe Hiša knjig. Le-ta sodi med mlajša domača založništva, ki je v Mladinskem oddelku knjižnice Ivana Potrča Ptuj prisotna s 137 naslovi slikanic, kratkih zgodb in drugega branja za osnovnošolce ter kartonk za cicibane in najmlajše obiskovalce knjižnice. Naj spomnim na nekatere priljubljene naslove: Fant, ki je vse spravljal v smeh; O volku, ki je padel iz knjige; Dežnik, Lačni medved, Zelenjavni vrt gospoda volka; Želim postati gasilec; Postani zdrav kot zmaj; Kdo se boji Velike modre pošasti; Ježkov dom, ko pride poletje; Ne zbudi zmaja; Kdo ima rad zmaja?, Polarko in izgubljeni jelenček … Tudi Zgodba o kitu ima močan vzgojni naboj in izstopa pa čarobnih ilustracijah (Padmacandra. Prevedla Andreja Blažič Klemenc) ter je namenjena najmlajšim in prvobralcem malih tiskanih črk. Karen Swann, avtorica besedila te velike slikanice, ki je prvič izšla v Angliji minulo leto, nagovarja otroke v ritmiziranemu besedilu, kar je otrokom še posebej ljubo: Kjer kopno se neba dotika in nebo se v morje spremeni, prvič sem zagledal kita … in vame kit je uprl oči. Visoko z vetrom privršel je njegov mili, tožni spev … »Veliko rad bi ti pokazal, če le na pot bi z mano šel.« V svetlobi, kot točila bi se srebrnina, splezal sem na krov in do hišic vrh pečine nato se pot je daljšala domov. To je šlo po morskih valih, kot bi jezdila konjička v dalj! Slike podarja okolju, kjer so tudi nastale V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je na prazničen dan MO Ptuj potekal slavnostni podpis darilne pogodbe s Stojanom Kerblerjem, častnim občanom in prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju fotografije, ki bo MO Ptuj podaril 1.650 svojih izjemnih fotografij. V stavbi na Prešernovi 29, kjer ima tudi sedež Galerija mesta Ptuj, bodo letos jeseni odprli kabinet Stojana Kerblerja v štirih prostorih. 160 njegovih fotografij bo na ogled na stalni razstavi, preostale pa bodo na voljo raziskovalcem Kerblerjevega fotografskega mojstrstva. Podpisa pogodbe sta se udeležila tudi Marjeta Ciglenečki, ki strokovno pomaga pri urejanju in dokumentiranju fotografij in dokumentaciji Stojana Kerblerja, ter Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, ki z donacijo sodeluje pri opremljanju kabineta Stojana Kerblerja. Za ptujsko županjo Nuško Gajšek, ki je bila podpisnica pogodbe, je velika čast, da je do tega prišlo v času njenega županovanja. Glede na to, kaj je vse dal Ptuju, je čas, da mu tudi mesto nekaj vrne. Nekaj slik Stojana Kerblerja sicer že krasi ptujsko Mestno hišo. Ptujska županja se je ob podpisu pogodbe tudi zahvalila vsem, ki so pomagali, da je prišlo do tega, da bo mesto od jeseni bogatejše tudi za kabinet Foto: Črtomir Goznik Podpis pogodbe v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju med Stojanom Kerblerjem, ki bo MO Ptuj daroval 1.650 fotografij iz svojega dolgoletnega ustvarjalnega opusa, in županjo MO Ptuj Nuško Gajšek. Stojana Kerblerja. To je izjemna čast in ponos. Vse slike, ki jih mojster fotografije Stojan Kerbler podarja mestu in njegovim občanom, so nastale v tem okolju, na ptujskih sejmih, na Ptujski Gori, v Halozah in na Dravskem polju, zato jih temu okolju tudi podarja. S tem tudi odgovarja na vprašanja o tem, zakaj jih podarja Ptuju. „Marsikateri Ptujčan, ki misli, da je meščan, ker tu živi 10 ali 15 let, se teh slik sramuje. Vendra fotografije ne prikazujejo revščine v Halozah, ampak način življenja, ki smo ga dejansko vsi živeli. Najprej so bili kmetje, pravih meščanov je bilo zelo malo. Slike so univerzalne. Za moj opus Koline strokovnjaki pravijo, da so eno mojih najboljših del, čeprav koline splošno niso tako priljubljene. To je nek dogodek, ki je bil nekoč nujen za preživetje. V enem prostoru kabineta bodo na ogled tudi tovarniške fotografije. Te niso tako enotne, preko njih pa se vidi moj fotografski razvoj. Tako so eni pisali o tem, da so moje slike na videz podobne slikam Krašovca, čeprav sem ga jaz odkril v času, ko so bile te slike že narejene. S tem se rad pohvalim, to je bil najpomembnejši slovenski fotograf med obema vojnama,“ pravi mojster fotografije Stojan Kerbler. Po II. svetovni vojni so bili glavni tisti fotografi, ki so slikali že pred vojno in še naprej gojili klasično fotografijo. Šele okrog 60. let prejšnjega stoletja so se pojavili mladi fotografi, ki so slikali drugače in jih je družba tudi prepoznala. Med letoma 1974 in 1982 so bile tako dodeljene kar štiri nagrade Prešernovega sklada. Stojan Kerbler jo je prejel kot drugi za zbirko Haložani, leta 2020 pa je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. MG Dolena z Člani Folklornega društva Rožmarin ne mirujejo Tradicionalni večer pod zvezdami Nasmehnil sem se kitu, se on nasmehnil meni je nazaj. Z želvami in skati sva družno oceane sinjin prevozila, v brezdanjih zalivih jate galebov vsakič višje podila … Podobe fantiča, kita in njunega popotovanja ter spoznavanja morskih prebivalcev po oceanih so čudovite. Čudovite, a le do tedaj, ko so po prehranjevanju kitove oči postale roteče in mile ter je v njih bilo videti ogromno bolečine. V slikanici sledijo podobe plastike, ki ogroža oceane in vsa morska bitja. V kitu so se zataknili: pletenka s smetišča, slamice za pitje, zobna ščetka, vrečka od čipsa, ribiške mreže, številne vrečke, ovitki, kavni mlinček … in želvak se je v plastično past ujel, pa galeb in mrož in mnoga druga morska bitja trpijo s plastiko, ki ponika v njihovih ustih in kljunih, ki se jim zatika po telesu, jim drgne vratove … Grozno! Fantič je ob tem popotovanju na kitovem hrbtu spoznal, koliko škode naredi plastika v naravi. Zato na koncu slikanice, ob ilustraciji, ki prikazuje velikansko peščeno plažo in otroke, pa tudi odrasle, ki pobirajo smeti, pravi: Ker zgodbo sem podelil z vami, zdaj iz srca vam naročim, prosim pomagajte, da jo skupaj z vami spremenim. O varstvu in ohranjanju narave ter o razvijanju odnosa do le-te je najti mnoge pravljice, povedke in kratke zgodbe ter slikanice za najmlajše in večje otroke tudi med poučnim gradivom v vrhnjem nadstropju Mladinskega oddelka. Knjiga Planet brez odpadkov (Smeti, recikliranje in varovanje okolja) je na primer tudi izdelana iz odgovorno pridelanih materialov in natisnjena s sojinimi barvili. (Jess French. Prevedla Katarina Rotar. Mladinska knjiga, 2020); 10 stvari, ki jih lahko naredim za lepši svet (Melanie Walsh. Prevedel Luka novak. Vale-Novak, 2008), 12 korakov za okolje: za velike spremembe z malimi dejanji (Greta Osredkar. Ilustracije Matej Lavrenčič. Vida, 2019). Eden od korakov lahko vodi v knjižnico! Veseli vas bomo! stran 10 V Doleni so člani Folklornega društva Rožmarin ponovno napisali zgodbo še enega že tradicionalnega Večera pod zvezdami, ki je prikazal prekrasen uvod v prireditve ob barvito obarvanih junijskih Vidovih dneh. V večeru, ko so organizatorji do zadnjega upali, da se bo vreme le ustalilo in bodo prelepe melodije lahko zazvenele na prostem, so v zadnjem trenutku ubežali dežnim kapljam in prireditev preselili v dvorano Doma krajanov Dolena. Letos so se odločili, da bo večer konceptualno in vsebinsko obarvan z glasbo ob prebiranju proznega besedila. V zanimivem in pestrem programu so sodelovali gostje iz sosednje Hrvaške, vokalna zasedba Cantabile iz Varaždina s prekaljenimi glasbeniki, ki so ponovno združili moči in začeli butične nastope, v katerih želijo v majhnem, a čudovitem ambientu pričarati zanimive glasbene zgodbe. Tomislav Tot, Marijan Bilić, Marjan Lukavečki in Tibor Bün so štirje mušketirji glasbene zasedbe, ki z združenimi močmi prepeva in preigrava glasbene poslastice prepoznavnih in malo manj prepoznavnih skladb, ki napolnijo našo dušo in srce, z branjem iz Foto: MGB Rožmarinovci so nastopili na Folkartu v Mariboru. Sladke tamburice pa ga je popestrila Zlatka Planinc, ki je s svojim čudovitim glasom in mislimi pobožala dušo vsakega obiskovalca. Rožmarinovci so bili kljub dežju zelo veseli obiska ter navdušenja publike, ki ni ostala niti malo ravnodušna. Obljubili so, da se ponovno srečajo ob letu osorej pod zvezdnatim nebom. Člani društva so se udeležili še kuhanja Haloškega piskra pod taktirko KS Dolena. Liljana Klemenčič Opravičilo V rubriki Knjigarnica smo minuli petek, 5. 8., ob besedilu objavili napačno fotografijo naslovnice knjige. Za nehoteno napako se avtorici iskreno opravičujemo. Uredništvo Foto: MGB Otroška folklorna skupina Rožmarin Dolena na državnem srečanju otroških folklornih skupin iz Slovenije. Člani so se odlično zabavali in skuhali prave poslastice, recepti pa so ostali sladka skrivnost. Otroška folklorna skupina pa je nastopila na državnem srečanju Otroških folklornih skupin v organizaciji JSKD OI Ptuj, Majšperk in se odlično predstavila z odrsko postavitvijo »Rusa« ter pokazala, kako dobro znajo plesati, peti in se igrati. Člani odrasle folklorne skupine pa so v zadnjih junijskih dneh nastopili tudi na otvoritveni prireditvi mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki je letos že potekal v Mariboru. Na 34. Folkartu so se z vrhunskimi programi predstavile skupine iz Poljske, Argentine, Čila, Brazilija, Filipinov, Španije in Slovenije. Ob temperamentnem programu argentinske in španske folklorne skupine so obiskovalci lahko uživali tudi v Majšperku. MBG Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 12. avgusta 2022 11 Juršinci z Čas, da v občinska jadra zapiha nov veter Sv. Andraž z Brezplačna izposoja e-koles Za nove ideje, moč in energijo … Bolj za občane kot turiste … so besede popotnice juršinskega župana Alojza Kaučiča nasledniku, ki bo na jesenskih lokalnih volitvah sedel na njegovo mesto. Po oddelanih sedmih mandatih in 28 letih vodenja občine se župan Kaučič s funkcije poslavlja. To je naznanil tudi v govoru na osrednji svečanosti ob letošnjem občinskem prazniku. V svojem razmišljanju se je spomnil tudi začetkov delovanja občine in veselja, ki je bilo takrat prisotno. „Prvi praznik, evforija, več kot tisoč ljudi, začenjalo se je nekaj novega, novo obdobje. Oblikovanje občinske uprave, prvi statut, prvi proračun, prvi občinski svet, nekaj čudovitega, vsi smo bili veseli in zadovoljni, da smo postali občina. Velike zasluge za to imata brata Ludvik in Simon Toplak. Čas je tekel, investicije tudi, navadili smo se na nekaj novega, vsak po svoje smo se trudili, da smo v naše kraje pripeljali tisto, česar nismo imeli: vodovod, telefonijo, cestno infrastrukturo, vrtec, dvorano, dom za ostarele. Imel sem srečo, da sem vselej imel ljudi, ki so vedeli, kaj hočejo, me pri idejah podpirali. Ocenjujem, da smo bili uspešni, kar dokazujejo kazalniki razvoja. Ko smo odprli prvi vrtec, smo imeli vpisanih 18 otrok, danes jih imamo več kot sto. Pred leti smo imeli v šoli 170 otrok, danes jih je 253.“ V nadaljevanju govora se je župan dotaknil še aktualnih projektov občine. Okoli 800.000 evrov bodo vložili v prometno infrastrukturo, končno se premika projekt gradnje optičnega omrežja, v izvajanju je gradnja regionalnih kolesarskih povezav, v šoli so uredili dodatne učilnice. „Razvoj gre naprej, ne smemo se ustaviti. Nova finančna perspektiva bo prinesla nove projekte. Imamo sprojektirane kolesarske steze proti občini Sv. Jurij ob Ščavnici, projektiramo 21 km vodovodnih cevovodov. Vse teče po ustaljenih tirnicah, gre naprej. Vemo, kaj hočemo, želimo in moramo doseči. V jadra lokalne skupnosti, občinske uprave mora zapihati nov veter, priti morajo nove energija, ideje, moč. Spet bo nekaj novega. Vsem, s katerimi smo sodelovali 28 let, se iskreno zahvaljujem.“ Foto: Mirko Moleh Prejemniki občinskih odlikovanj v družbi župana Alojza Kaučiča in podžupanov Vesne Krampelj ter Alojza Herge Priznanja in zanimiv kulturni program Župan Kaučič je zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelil občinska odlikovanja. Priznanja so prejeli Kulturno-etnografsko društvo Juršinci ob 10-letnici delovanja, Strelsko društvo Juršinci za uspehe na tekmovanjih, nekdanja direktorica občinske uprava Saša Golob Hodnik in Rado Nedeljko, ki se veliko udejstvuje pri delu na območju vasi Hlaponci. Prejemniki plaket so kmetija Marjana Novaka iz Gabrnika, avtokleparstvo Branko Rakuša s Kukave in Juršinčan Ivan Grašič – za delo v ribiškem društvu. Zahvalo so podelili Ivanu Vičarju iz Rotmana za dolgoletno prizadevno udejstvovanje v lokalni skupnosti. Na govorniški oder ob prazniku občine Juršinci so stopili tudi državnozborski poslanec Jožef Lenart, županja Majšperka Darinka Fakin, župan Ormoža Danijel Vrbnjak, nekdanji direktor juršinske občinske uprave Drago Slameršak in Branka Bezeljak iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB. V barvitem kulturnem programu so se na zanimiv način predstavila društva, ki delujejo v občini. Članice društva gospodinj so za goste spekle gibanice, Kulturno društvo Hlaponci pa se je predstavilo z razstavo. MZ Majšperk z Kmetija Adam s Kupčinjega Vrha že štiri generacije proizvaja kis Haloške strmine ne dajejo bogastva, omogočajo pa preživetje V osrčju Haloz, nedaleč od priljubljene izhodišče točke za vzpon na Donačko goro, v kraju Kupčinji Vrh, Adamovi že desetletja proizvajajo jabolčni kis. »Kis iz jabolk so začeli pridelovati že moji prastarši,« je opis zgolj štiri hektarje velike kmetije začela Simona Adam, skromna kmetovalka, ki z nasmehom in ponosom razlaga o svojem kisu. Haloškim strminam že dolga leta kljubujejo jablane sort krivopecelj, mošančika, bobovec ter kanada. Tako, kot so globoke in močne korenine jablan, je dolgoletna tudi tradicija Adamovih, ki so v štirih generacijah dodobra usvojili znanje pridelave kisa iz starih sort jablan. Danes Simona Adam ob pomoči očeta in brata letno pridela tudi do 20.000 litrov te žlahtne začimbe. »Predelavo jabolk in proizvodnjo kisa smo povečali v zadnjih desetih letih, to pa je tudi pomenilo, da se je morala kmetija modernizirati, kjer se je to dalo. Večino dela je še vedno ročnega, predvsem zaradi strmin, ki od nas zahtevajo, da jabolka ročno poberemo v koše in jih nato odnesemo do prikolice ter odpeljemo do stiskalnice.« Prav tako ohranjajo preizkušen način pridelave kisa.»Pri nas pridelujemo jabolčni kis po naravnem postopku, kar pomeni, da ne uporabljamo prisilnih naprav, ki bi skrajšale čas ocetnokislinskega vrenja. Ta postopek fermentacije je povsem naraven, brez dodatnih konzervansov, je tak, kakršnega so že pred več 100 leti poznali naši predniki. Kis tudi ni filtriran, zato vsebuje več koristnih snovi ter je boljšega vonja in okusa,« je zaupala Simona Adam in dodala, da postopek V okviru projekta Razgledi Ostragove, ki je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je občina Sveti Andraž dobila tudi osem e-koles. Foto: Giant V Svetem Andražu si je po novem mogoče rezervirati e-kolo, vendar najmanj tri dni prej, kar bo za turiste gotovo ovira. Na voljo bodo v dveh gostinskih lokalih sredi Vitomarcev: baru Rola in baru Cobra, na Občini pa so poskrbeli za sistem rezervacij in izposoje tako koles, GPS naprav za sledenje opremi in zaščitnih čelad. Ta je podoben kot v drugih občinah, v katerih si je e-kolesa mogoče že nekaj časa izposoditi: uporabnik mora namreč kolo rezervirati na elektronskem naslovu Občine Sveti Andraž, in to najmanj tri dni pred najemom, obenem pa pripisati datum, uro prevzema, uro vrnitve in želeno število koles za izposojo, ali pa rezervacijo opravi fizično v enem od omenjenih barov, v katerih so kolesa shranjena. Postopek izposoje s tem še ni zaključen, saj se bo moral uporabnik pred prevzemom kolesa identificirati z osebnim dokumentom, se seznaniti s pogoji najema, nato pa izpolniti in podpisati prevzemni zapisnik. Seveda gre za povsem legitimne pravice lastnika koles, vendar bodo lahko predvidene sankcije za poškodovanje koles in opreme, za zamudo pri vračilu in podobno marsikoga prestrašile in odvrnile od namere. Glavna pridobitev projekta Razgledi Ostragove je bila lanska postavitev razglednega stolpa v Drbetincih, ureditev ploščadi za prireditve in postojanke, na kateri si lahko pohodniki in kolesarji odpočijejo in naberejo novih moči. V občino Sveti Andraž naj bi pomagal privabiti turiste, temu cilju naj bi sledila tudi nabava e-koles. A kot izhaja iz izkušenj drugih občin, ki e-kolesa za izposojo ponujajo že leto dni, se zanje zanima bore malo turistov, in to zlasti zaradi načina izposoje. V Halozah si je e-kolesa mogoče izposoditi le v občinskih prostorih, torej samo v času delovanja občinskih uprav, kar je za turiste težko sprejemljivo. V Sv. Andražu so to sicer bolje uredili, saj so kolesa deponirana v gostinskih lokalih, ki sta dlje časa odprta, še zmeraj pa ostaja ovira, da je treba kolo rezervirati najmanj tri dni pred najemom. Glede na to, da ga praktično ni turista, ki bi v občini preživel toliko časa, njenih lepot najbrž ne bo spoznaval med kolesarjenjem, ampak le peš, z avtomobilom ali s svojim kolesom. Bodo pa se za brezplačni najem v času trajanja projekta gotovo odločili prenekateri Andrašovci, predvsem zato, da spoznajo, kako sploh deluje e-kolo. Senka Dreu Sv. Trojica z Rekonstrukcija regionalne ceste Gradnja krožišča Trojica jug Ker je križišče, ki vodi v središče Svete Trojice, neurejeno in neosvetljeno, po regionalni cesti Ptuj–Lenart pa vozniki pogosto divjajo, se je tam v preteklosti zgodila že prenekatera prometna nesreča. Foto: arhiv občine Foto: osebni arhiv Zaradi gradnje krožišča Trojica jug je promet na delu regionalke Ptuj– Lenart urejen enosmerno. jabolčnik, bogastva na haloških strminah od prihodkov iz prodaje ni mogoče kovati. »Delamo oz. delam za dušo, zaradi tradicije. Že od otroštva sem vpletena v delo na kmetiji, ženeta pa me volja in predanost do krajine, kraja, domačije,« je zaključila nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Simona Adam, ki prideluje na Dobrotah slovenskih kmetij vsakoletno nagrajen Adamov kis. Mojca Vtič Zato se je ministrstvo za infrastrukturo odločilo omenjeno križišče preurediti v krožnega. Poleg tega bodo postavili tudi javno razsvetljavo, zgradili kolesarsko stezo in dve avtobusni postajališči. Investicija je vredna nekaj manj kot 800.000 evrov, izvajalec del je Komunala Slovenske gorice, ki naj bi projekt predvidoma zaključila v šestih mesecih. V tem času je promet na odseku Senarska-Lenart s pomočjo semaforjev urejen izmenično enosmerno. Na občini se veselijo nove pridobitve. »Gre za zelo pomemben projekt, zato prosim za potrpežljivost pri cestnih zaporah,« pravi župan David Klobasa, ki se obenem zahvaljuje vsem lastnikom zemljišč za razumevanje. »Prav vsi so bili zelo kooperativni in korektni do investitorja – države, saj so v roku uredili služnosti in prodajo zemljišč, tako da so lahko postopki nemoteno stekli in da se je lahko gradnja začela.« SD Na kmetiji Adam letno predelajo okrog 150 ton jabolk kisanja s staranjem traja tri leta ali več. Letno predelajo 150 ton jabolk, če je letina slabša, jabolka kupijo tudi od drugih kmetov. Ekološkega certifikata nimajo, čeprav njihova jabolka niso niti gnojena niti škropljena. Kis prodajajo preko posrednikov na tržnicah, nekaj imajo večjih kupcev, prav tako pa so vedno na voljo za prodajo na domu. »Slednja se je povečala, kljub temu pa si želimo, da bi se ljudje še bolj zavedali pomena do- mačih izdelkov in pridelkov.« Ob jabolčnem kisu so začeli prodajati tudi vinski kisa, posebnost je kis iz jurke. »Skušali smo narediti nekaj novega, neobičajnega.« V ta opis sodi tudi kis z medom, ki ga prodajajo sicer v manjših količinah, darilnih embalažah, mnogi pa se za to kombinacijo odločijo zaradi dobrodejnih učinkov, ki jih ima kis na telo. Čeprav letno prodajo ves kis, zraven pa še jabolčno vino oz. Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 Črna kronika 12 COLOR CMYK stran 12 petek z 12. avgusta 2022 Gerečja vas, Ptuj z Silvu Drevenšku v ponovljenem sojenju milejša kazen Še ena razveljavitev sodbe bi storilca vodila na prostost Silvo Drevenšek, ki je na predlanski božič krvavo sodil nekdanji partnerici in njenim staršem (vpričo otroka), bo sedel 30 let, je odločil senat okrožnega sodišča na Ptuju. Dosmrtne kazni zapora v ponovljenem sojenju niso izrekli. Daniel Planinšec, odvetnik oškodovanih Mihe Lešnika in njegovega mladoletnega nečaka, meni, da je sodišče višino kazni spremenilo iz previdnosti. Na odločitev sodišča je že napovedal pritožbo. Pritožil se bo na višino dosojene kazenske sankcije, višjemu sodišču bo predlagal dosmrtni zapor. Teoretično tako še vedno obstaja možnost, da sodišče kazen spremeni. Odvetnik ocenjuje, da je sodni senat ptujskega okrožnega sodišča 30-letno zaporno kazen dosodil iz previdnosti, saj se lahko zgodi, da višje sodišče sodbo ponovno razveljavi. „Kazenska sankcija dosmrtnega zapora je predvidena kot izjema v posebnih pogojih,“ je poudaril. Dodal je, da je sicer 30 let maksimalna v Sloveniji pravnomočno dosojena zaporna kazen in druga najvišja. Foto: osebni arhiv/FB »Občutek je, da se v naši državi bolj ščiti zločince kot oškodovance.« Sašo Dobnik, prijatelj Lešnikovih, se je po izreku sodbe javno odzval s temi besedami: „Ne vem, kaj je tukaj v ozadju. To meni nekaj smrdi. Da za tri življenja dosodiš 30 let. Ali to pomeni, da je eno življenje vredno samo deset let!? Tako je pri nas, v drugih državah verjetno ne. Zelo sem razočaran, to se mi zdi nedopustno, Miha ne bo živel v miru. Nekdo, ki je ubil tri ljudi, po mojem mnenju več ne sodi v družbo, ker nima več česa izgubiti. Vemo, da je bil Miha njegova tarča, a k sreči takrat ni bil doma. Verjel sem v pravno državo, kot kaže, se spet nekaj kompenzira in si ne upamo. Občutek je, da se v naši državi bolj ščiti zločince kot oškodovance. Na žalost. V ponedeljek sem bil zelo razočaran, bil sem čisto na tleh, v meni je tlela jeza, nekaj časa niti nisem funkcioniral, sploh pa, ko sem videl Miho, ki so ga prevzela čustva, predvsem strah. Upal je, da se bo vse dobro izteklo. To je samo še dodatna sol na nezaceljeno rano. Kar preživljata z nečakom, se z besedami ne da niti opisati. Da nekoga, ki je ubil tri ljudi, varujejo štirje ali pet policistov, da mu ne bi kdo kaj naredil. To je zame sramota. Še enkrat povem – zelo sem razočaran. Zaupal sem sodnici, da bo sledila zdravi kmečki pameti in logiki. Vsi, tudi verjetno sodnica, vemo, da če vzameš tri življenja, si najbrž nevaren za okolico. Edina pravična kazen bi bil dosmrtni zapor.“ Po dveh letih zakonske podlage za podaljšanje pripora več ni Če bi vztrajali na dosmrtni kazni, ki se izvede kot izjema in v Sloveniji pravnomočno še ni bila dosojena, bi bila verjetnost razveljavitve sodbe večja. Če bi do nje dejansko prišlo, bi storilec lahko odkorakal na prostost, saj bi se iztekel dovoljeni čas pripora. „Morebiti je bila vzrok za takšno odločitev sodišča bojazen, da bi višje sodišče v primeru izreka dosmrtne zaporne kazni sodbo ponovno razveljavilo, to pa bi pomenilo, da bi Drevenška izpustili na prostost, saj bi se pred ponovno (hipotetično tretjo) obsodbo iztekel zakonsko predpisan rok za pripor, to je dve leti od vložitve obtožnice do obsodbe, ki je lahko tudi nepravnomočna. Morebiti je tudi to razlog, da se je sodišče odločilo za izrek 30 let zaporne kazni. Res pa je, da lahko višje sodišče kazen spremeni in izreče dosmrtni zapor. Mi bomo to vsekakor predlagali.“ Lešnik nad odločitvijo sodišča šokiran Miha Lešnik je bil ob izreku milejše kazni vidno šokiran, a se je po besedah Planinšca kasneje pomiril in razumel odločitev sodišča. Foto: MZ Kdaj dosmrtna kazen Za izrečeno dosmrtno kazen zapora morajo biti podane posebne okoliščine. Člen, ki sankcionira kaznivo dejanje umora, v to kategorijo vsekakor sodi. Dosmrtna zaporna kazen se sicer sme izreči tudi za kazniva dejanja genocida, vojnega hudodelstva, poseganja v ozemeljsko celovitost in neodvisnost države, agresije, prav tako za teroristična dejanja, jedrski ali biološki napad, diverzijo, nasilje zoper predstavnike tujih držav, mednarodnih organizacij in oseb pod mednarodnim varstvom (če bi jim storilec vzel življenje), pa tudi za umor ali uboj talcev. Kazen dosmrtnega zapora zoper Silva Drevenška je bila prva izrečena v sodobni zgodovini slovenskega sodstva. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje, tako da sodba in z njo sankcija dosmrtnega zapora nista postali pravnomočni. V ponovljenem sojenju se je sodišče odločilo za izrek milejše kazni, 30 let zapora. „Razložili smo mu, da je v primeru ponovne razveljavitve sodbe s kaznijo dosmrtnega zapora obstajala nevarnost, da bi storilec lahko odkorakal na prostost.“ Oškodovana Miha Lešnik in njegov nečak sta zoper storilca vložila tudi premoženjsko-pravni zahtevek. O tem bo sodišče po odvetnikovih besedah odločalo ločeno v pravdnem postopku, ki je začasno zaradi kazenskega postopka na čakanju. Planinšec se glede na obsodilno sodbo nadeja pozitivnega Foto: MZ Odvetnik Daniel Planinšec meni, da bi nizkotni nagibi, zlasti koristoljubnost (po premoženju) in na grozovit način izvršeno kaznivo dejanje lahko bili argument v korist sankcije dosmrtnega zapora. Odločitev za 30-letno zaporno kazen vidi kot previdnost sodišča. Če velikega Šmarna (15.) sonce peče, dobro vince v sod poteče. razpleta. Višina odškodninskega zahtevka Mihe Lešnika je 70.000 evrov, njegovega mladoletnega nečaka pa 100.000 evrov. „Ne vem, kaj je v ozadju, to meni nekaj smrdi“ Lešnikov prijatelj Sašo Dobnik je nad odločitvijo sodišča v ponovnem sojenju razočaran. Ko je sodni senat decembra lani Drevenšku za okrutno kaznivo dejanje trojnega umora in zanemarjanja mladoletne osebe izrekel kazen dosmrtnega zapora, je Dobnik poudaril: „Pravna država je zmagala.“ Ponedeljkovo odločitev sodišča je sedaj opisal kot veliko sramoto. Dodal je, da ima občutek, da je obramba primer namerno zavlačevala in da je v ozadju v igri neki denar. „Do ponovljenega sojenja je prišlo zaradi lapsusa, ki se ne bi smel zgoditi. Za nekoga, ki sodi trem ljudem, ni druge kazni kot dosmrtni zapor,“ je še enkrat ponovil. Mojca Zemljarič Danes bo spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne plohe in nevihte. Jutranje temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 21 do 27, na Primorskem do 30 °C. OBETI V soboto bo delno jasno, več oblačnosti bo v južni in vzhodni Sloveniji. Še bo nastala kakšna ploha ali nevihta. Napoved za Podravje Foto: MZ Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK Footgolf Krajnc zmagovalec Poetovio Footgolf Cup 2022 Stran 14 Plavanje Lina in Zala odlični na državnem prvenstvu Stran 14 stran 13 Rancarija 2022 Tudi letos Friki nepremagljivi Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Miting na Madžarskem Čeh pred EP »straši« konkurenco Najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh je v ponedeljek nastopil na močnem mednarodnem mitingu v Szekesfehervarju. Mesto s 100.000 prebivalci leži približno na pol poti med Blatnim jezerom (Balatonom) in Budimpešto. Na Madžarskem se je ponovila zgodba z letošnjega svetovnega prvenstva v ZDA, kjer je član Atletskega kluba Ptuj dosegel odličen rezultat in slavil z veliko prednostjo. Tokrat je bil njegov rezultat podoben tistemu v Oregonu (zmogel je deset cm več), prednost pred najbližjimi zasledovalci pa je bila še bistveno večja in je znašala skoraj štiri metre (na SP blizu Miting v Szekesfehervarju, dva metra). rezultati v metu diska: 23-letni Podvinčan je tekmece deklasiral že s prvim metom v konkurenci, ko je postavil zanje neulovljivo znamko 71,23 m. Magično mejo 70 metrov je presegel tudi v drugem poskusu (70,35), naslednja dva veljavna pa sta znašala še 68,00 in 65,39 m (dvakrat je prestopil). Rezultat 71,23 m je drugi najboljši izid, ki ga je Čeh doslej dosegel na uradnih tekmovanjih, štiri centimetre več je zmogel le še maja na mitingu diamantne lige v angleškem Birminghamu. V Szekesfehervarju je drugo mesto po uvodnih treh metih držal Šved Daniel Stahl (ob koncu avgusta bo dopolnil 30 let), ki je imel skozi celotni miting zelo konstantno serijo metov med 66,32 in 67,01 m. A tega Nogomet z 1., 2. in 3. SNL V Rogaški se bo iskrilo Nogometaši v 2. ligi bodo konec tedna odigrali tekme 3. kroga, za derbi kroga bi lahko razglasili tekmo med Krko in Triglavom, čeprav so Gorenjci izredno slabo začeli sezono – z dvema porazoma. Posebna tekma bo v soboto ob 17.30 odigrana v Rogaški Slatini, kjer bo domača vrsta Rogaške pričakala Aluminij. Obe ekipi ciljata na vrh lestvice, ambicioznost pa sta za zdaj pokazali s tem, da še nista doživeli poraza. Morda celo največja zanimivost tekme bo »dvoboj na daljavo« med trenerjema Oskarjem Drobnetom in Robertom Pevnikom. Prvi je s šumarji najprej spisal lepo zgodbo o obstanku v 1. ligi v sezoni 2020/21, nato pa v naslednji z moštvom nikakor ni več našel podobne energije. Sledil je razhod z Aluminijem, po kratkem premoru pa je sprejel ponudbo Rogaške. Na klopi Aluminija sedaj sedi Pevnik, ki je v uvodnih dveh krogih z ekipo osvojil štiri točke. »Fantje so si močno želeli zmago na domači tekmi z Ilirijo, a so nekoliko pregoreli v tej veliki želji. Ničesar jim ne morem zameriti ali očitati, samo naprej naj gredo z dvignjeno glavo, pa bodo rezultati sledili temu. Prepričan sem, da bo že v Rogaški Slatini boljše,« je dejal Pevnik. Eden od junakov uvoda v sezono je pri Aluminiju vratar Tibor Banić, ki se je poleti s posoje v Brežicah (tja je odšel na pobudo Drobneta) vrnil v staro jato. »Da sem znova v Kidričevem, mi poraja izjemne občutke. Ekipa je super, vzdušje je odlično, prav tako treningi – sploh nimam niti ene same slabe besede. Vse še naprej poteka na prvoligaškem nivoju, mogoče celo boljše, kot v prejšnji sezoni,« je dejal 22-letnik iz Varaždina, ki je prišel v Slovenijo leta 2015 (Zavrč), od leta 2017 pa je član Aluminija. Pred tekmo z Rogaško je povedal: »Na dveh uvodnih tekmah sezone 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Andrius Gudžius (Litva) 3. Daniel Stahl (Švedska) 4. Alin Alexandru Firfirica (Romunija) 5. Simon Pettersson (Švedska) 71,23 m 67,39 m 67,01 m 64,61 m 64,08 m mu ni uspelo nadgraditi, tako da ga je s svojim četrtim metom 67,39 m prehitel leto starejši Litovec Andrius Gudžius. Zmaga Čeha je dober obet pred prihajajočim evropskim prvenstvom, ki bo med 15. in 21. avgustom potekalo v Münchnu. Na Madžarskem se je sicer izkazala tudi 35-letna jamajška sprinterka Shelly-Ann Fraser-Pryce, svetovsem prejel en gol, kar je dober izkupiček, a pomembne so zmage moštva. Zmagovito želimo opraviti tudi tekmo naslednjega kroga proti Rogaški. Tekma bo zame imela kakšen dodaten naboj več zaradi slabe izkušnje s trenerjem Oskarjem Drobnetom, a to bom vzel le kot dodatno motivacijo.« Bistričani bodo istočasno gostovali pri ekipi Vitanest Bilje, na Primorsko pa odhajajo z lepo bero štirih točk. »Bilje so izrazito domačinska ekipa, tam nam bo zelo težko. Pripravili se bomo maksimalno, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo,« je dejal trener ekipe Kety Emmi&Impol Bistrica Franci Fridl. 3. SNL – vzhod: vVsi naši tretjeligaški klubi z visokimi cilji Konec tedna se začenja tekmovanje v 3. ligi – vzhod, ki bo v sezoni 2022/23 zelo zanimivo, saj bo v njem igralo pet ekip, ki spadajo v MNZ Ptuj. Kristjan Čeh je bil eden izmed zvezdnikov mitinga na Madžarskem. na prvakinja je na 100 metrov tekla 10,67 sekunde, le stotinko sekunde počasneje od svojega najboljšega dosežka sezone, ki ga je zmogla v soboto na diamantni ligi na Poljskem. V zgodovini je le pet atletinj teklo 10,67 ali hitreje, vključno s svetovno rekorderko, pokojno Američanko Florence Griffith-Joyner, ki je 10,49 tekla leta 1988. Dve prihajata iz mestne občine Ptuj in sta v 14-članski ligi v vlogi ekip, ki ciljata v sam vrh. Ptujska Drava začenja neko novo obdobje in trener Aleš Čeh ima v kadru predvsem mlade igralce, ki bodo predvsem željni dokazovanja. Pri modrih se stvari počasi urejajo in z novim predsednikom Andrejem Maglico gre klub s pozitivno energijo naprej. Pri Dravi morda ni eksplicitno izražena želja po prvem mestu, a glede na tradicijo kluba je želja prav gotovo čim hitrejše napredovanje v 2. ligo. Tja bi se lahko v prihajajoči sezoni realno uvrstila tudi druga ekipa iz MO Ptuj – Podvinci. Trener Robert Hojnik ima v kadru kar nekaj zelo dobrih in izkušenih igralcev, ki so jim dodali še nekaj nadarjenih mladeničev, kar sestavlja močen kolektiv. Serija dobrih rezultatov iz konca lanskega prvenstva je dobra spodbuda za Podvince, ki bodo na vsaki tekmi sila neugoden nasprotnik in lahko realno pričakujejo, da se bodo borili za mesta pri vrhu prvenstvene razpredelnice. Na podobna mesta si želijo tudi igralci Cirkulan, ki jih bo v tej se- zoni ponovno vodil Damjan Vogrinec. Ta je s Cirkulanami pred leti že spisal uspešno zgodbo, sedaj je morda napočil čas za novo. Ekipa je imensko dobra in zanimiva, kar pomeni odprt boj za točke na vsaki tekmi in naskok na mesta pri vrhu lestvice. Nekoliko nižje cilje imajo pri ekipi Bosch Bračič Videm, ki so se v minuli sezoni v zadnjih minutah rešili izpada iz 3. lige. Letos realno ciljajo na sredino tretjeligaške lestvice. Trener Luka Gajšek je dobil pred sezono dokaj adekvatne zamenjave za igralce, ki so odšli, tako da lahko mirno pričakuje novo prvenstvo. V njem bodo morali biti Videmčani uspešnejši v napadu, predvsem pa bodo morali za višja mesta več točk zbrati na svojem stadionu. Na svojem velikem stadionu bodo v 3. ligi drugo sezono zapored tekmovali tudi igralci Zavrča. Ti so v drugem delu lanske sezone pod vodstvom trenerja Gorazda Šketa ujeli pravi tekmovalni ritem, v katerem si želijo nadaljevati tudi v novem prvenstvu. Igralski kader našega drugega haloškega kluba je doživel nekaj sprememb in je pripravljen na nove izzive. Realno v Zavrču nimajo (pre)visoko postavljenih ciljev in bodo lovili mesta na sredini prvenstvene lestvice. Ali bodo naše ekipe dosegle zastavljene cilje, bo znano po odigranih 26 krogih ob koncu maja 2023. Do takrat je pred vsemi še dolga pot in veliko tekem. JM, David Breznik Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 20.15: Celje – Bravo; V SOBOTO OB 17.30: Mura – CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Koper – Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 20.15: Domžale – Maribor; V PONEDELJEK OB 20.15: Olimpija – Gorica. 2. SNL 1. SNL: Maribor v Domžalah za dvig z dna Peti krog sezone ponuja pestro štiridnevno dogajanje, tekme so namreč znova delegirane od petka do ponedeljka. Glede na uvrstitev na lestvici bo derbi odigran na Bonifiki, kjer pri domačem Kopru (2. mesto) gostuje Kalcer (3.). Radomljani so za zdaj najprijetnejše presenečenje sezone, po štirih tekmah so še vedno neporaženi. Jim lahko prvi poraz zadajo varovanci Zorana Zeljkovića, ki so nazadnje z neprepričljivo igro slavili v Novi Gorici? Derbi začelja bo na Areni Z'dežele, kjer domače Celje (8.) gosti Bravo (9.). Oboji so nepričakovano slabo štartali, Celjani so še npr. vedno brez zmage. Bravo je v doslej odigranih 360 minutah zmogel doseči le en sam zadetek, zabil pa ga je bočni branilec Almin Kurtović. Olimpija (1.) je z zmago v Ljudskem vrtu nadaljevala niz zmag, Maribor (10.) pa pahnila v nezavidljiv položaj. Zadnjega mesta na lestvici vijoličasti nikakor niso vajeni, a popravljanje finančne situacije s prodajo igralcev (Makoumbou, Žugelj) in hitri nakupi novih (tudi posledica kar številnih poškodb) trenerju Radovanu Karanoviću iz tedna v teden otežujejo delo. To bo težko tudi proti Domžalam (4.), ki so v 4. krogu proti Bravu dočakale prvo zmago v sezoni. Mura (5.) proti Taboru (6.) in Olimpija (1.) proti Gorici (7.) sta favorita, a iz tedna v teden doživljamo nova in nova presenečenja, tako da tudi v teh primerih stavničarji ne morejo z gotovostjo obkrožiti enice … JM, sta RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 18.00: Krško – nafta; V SOBOTO OB 17.30: Rogaška – Aluminij, Vitanest Bilje – Kety Emmi&Impol Bistrica, Roltek Dob – Beltinci Klima Tratnjek, Primorje – Fužinar Vzajemci; V NEDELJO OB 17.30: Krka – Triglav Kranj, Jadran Dekani – Rudar Velenje, Ilirija – Brinje Grosuplje. 3. SNL – vzhod RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Drava Ptuj – Posavje Krško, Zavrč – Premium Dobrovce, Avto Rajh Ljutomer – Cirkulane, Rače – Bosch Bračič Videm, Koroška Dravograd – Šampion, Dravinja – Šmartno 1928; V NEDELJO OB 19.00: Brežice – Podvinci. 1. mladinska liga 2. KROG: Aluminij – Olimpija Ljubljana (v soboto ob 17.00). 1. kadetska liga 2. KROG: Aluminij – Olimpija Ljubljana (v soboto ob 14.30). Turnir v Slovenji vasi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave in Vidma vstopajo v novo sezono z različnimi pričakovanji. V soboto, 13. 8., bo v Slovenji vasi potekal tradicionalni spominski turnir, na katerem bodo od 14.30 ure dalje nastopale ekipe Tržca, Hajdoš, Prepolj in Slovenje vasi. JM Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 14 stran 14 petek z 12. avgusta 2022 Footgolf z Na Ptuju 3. in 4. krog državne lige Krajnc v vitrino postavil novo trofejo Praznično obarvani Ptuj je minuli konec tedna gostil dvodnevno druženje footgolfistov, ki so odigrali 3. in 4. krog državne lige v sezoni 2022. Seštevek obeh tekem je obenem štel za posebno tekmovanje – Poetovio Footgolf Cup 2022 –, kjer je z najmanj udarci slavil Uroš Krajnc, ki je še naprej v izjemni formi. Na četrtkovem treningu je celo postavil nov rekord igrišča, ki sedaj šteje neverjetnih 57 udarcev (15 udarcev pod parom igrišča, ki je določen pri 72). Suša je zaznamovala letošnje poletje, kar se odraža tudi na golf igriščih, kjer se kljub naporom urejevalcev zelenic pač ni mogoče zoperstaviti posledicam vročinskih valov in obdobju brez dežja. Vroče sobotno popoldne je tokrat spremljal veter, ki je zraven zbitega igrišča postavljal še dodatne preglavice 68 tekmovalcem, ki so se borili za skupni naslov mednarodnega turnirja Poetovio Footgolf Cup 2022. Nekaterim igralcem je se uspelo dobro prilagoditi in so znali takšne pogoje obrniti sebi v prid … V soboto sta slavila Endi Curk in Simon Sladič … Bovčana Endi Curk in Simon Sladič sta v soboto odigrala izjemni igri (prvi pri članih, drugi pri seniorjih) in pustila za sabo preostale konkurente, konkuriral jima je le domačin Uroš Krajnc. Ta je moral tokat v razigravanju prepustiti zmago Endiju Curku, ki dokazuje, da je izvrsten footgolfist. … v nedeljo pa Gaj Rosič in Peter Dirnbek Nedeljski turnir po Ptujski noči je bil svojevrsten izziv, ki sta ga najbolje prestala Gaj Rosič pri moških ter Peter Dirnbek pri seniorjih. Uroš Krajnc je še enkrat pristal na 2. mestu. »Zanimivo je dejstvo, da imamo v Sloveniji vedno več tekmovalcev, ki posegajo po najboljših rezultatih, kar pomeni, da rastemo v kakovosti in istočasno dobivamo na širini. Zdrava konkurenca je zelo potreb- Foto: Črtomir Goznik Igralci si med igro izbirajo najrazličnejše izvedbe udarcev, odvisno od terena in položaja žoge, predvsem pa od lastne iznajdljivosti. Footgolf državna liga, rezultati turnirja na Ptuju: 3. krog (sobota), moški: 1. Endi Curk (FGK Posočje Bovec) 2. Uroš Krajnc (FGK Ptuj) 3. Dalen Dabič Simonič (FGK Ptuj) Seniorji: 1. Simon Sladič (FGK Posočje Bovec) 2. Milan Kristovič (FGK Ptuj) 3. Vasja Kovač (FGK Posočje Bovec) 4. krog (nedelja), moški: 1. Gaj Rosič (FGK Posočje Bovec) 2. Uroš Krajnc (FGK Ptuj) 3. Mihael Wajs (FGK Pomurje) Seniorji: 1. Peter Dirnberk (Sport Club M Olimje) 2. Dejan Kvas (Sport Club M Olimje) 3. Viktor Hotko (FGK Ptuj) Poetovio Footgolf Cup 2022 (sobota in nedelja skupaj): 1. Uroš Krajnc (FGK Ptuj) 2. Endi Curk (FGK Posočje Bovec) 3. Gaj Rosič (FGK Posočje Bovec) na za razvoj športa. Praktično vsi klubi rastejo in si medsebojno pomagajo pri napredku. Vsi skupaj se že veselimo naslednje postojanke, ki bo 20. in 21. avgusta v čudoviti naravi pod Kaninom,« je dejal Matija Brodnjak, predsednik Footgolf kluba Ptuj. V slovenski footgolf ligi je letos predvidenih deset krogov (pet turnirjev s po dvema krogoma), ki bodo dali nove šampione in marsikomu omogočili pot na SP v Orlando, ki bo maja prihodnje leto. Zagotovo je to velika motivacija za igralce, klube in zvezo, ki se že pripravljajo za ta pomembni projekt. DB / MB Plavanje z Odprto absolutno prvenstvo Slovenije Lina in Zala odlični Od četrtka do nedelje je v Kranju potekalo zaključno tekmovanje poletne sezone, odprto absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. Na tekmovanju je nastopilo nekaj več kot 350 plavalcev z izpolnjenimi normami. Plavalna akademija Kurent je na prvenstvu nastopila s šestimi plavalkami (dan pred prvenstvom sta zaradi korone dva fanta morala odpovedati nastop), ki so nastopile odlično, saj so si priplavale dve medalji, 17 finalnih nastopov, A-finale (absolutno), B-finale (mladinke) in C-finale (kadetinje). Glede na to, da je ob eni mladinki pet plavalk še kadetinj, je to odličen uspeh. Najboljše in najvidnejše rezultate je dosegla Lina Maltarić (2008), ki je osvojila 3. mesti na 50 metrov prsno (36,71 s) in 100 metrov prsno (1:19,57 s) ter 4. mesto na 200 m prsno (2:53,39 s). Izkazala se je tudi Zala Mojsilovič Meznarič (2008), ki je v štirih dneh nastopila v kar desetih disciplinah in si je priplavala sedem finalnih nastopov. Najboljšo uvrstitev je dosegla v disciplini 1500 m prosto, kjer je bila odlična četrta. Z rezultatom 19:23,20 s je bila v tej disciplini prva med letniki 2008. Četrta je bila tudi v disciplini 50 m prsno (37,26 s) in v disciplini 200 m delfin (2:39,49 s). Foto: arhiv PA Kurent Lina Maltarić in Zala Mojsilovič Meznarič Dobro je nastopila tudi Emma Krevs (2008), ki je plavala 50 m hrbtno v B-finalu (32,05 s) in je bila šesta med kadetinjami. Osma je bila na 200 m hrbtno in deveta na 100-m razdalji. Špela Sedič (2006) je odplavala le tri posamične discipline, saj so bile norme zelo zahtevne. Povsod je popravila svoje osebne rekorde, ki pa niso bili dovolj za nastope v finalih. Plavalno akademijo sta zastopali tudi Eli Kumer, ki je nastopila v disciplini 50 m prosto in bila s časom 30,35 s najboljša med Kurenti, ter Ema Zorec, ki je odplavala 100 m prosto. Kurenti so imeli na prvenstvu tudi tri štafete, s katerimi so dosegli odlične rezultate. Prvi dan so dekleta nastopila v štafeti 4-krat 100 m prosto (absolutno) in so osvojila odlično 5. mesto (4:28,66 s), že dopoldan pa so nastopila na 4-krat 100 m prosto (kadetinje) in osvojila 8. mesto. Zadnji dan so v postavi Emma Krevs, Lina Maltarić, Zala Mojsilovič Meznarič in Eli Kumer odplavale še štafeto 4-krat 100 m mešano in za las zgrešile oder za zmagovalke – osvojile so nehvaležno četrto mesto. »Z rezultati smo lahko zadovoljni, glede na starost naših deklet imamo še veliko časa za najvišja mesta,« je povedal trener Boštjan Maračić in dodal: »Prvenstvo je na sporedu pozno v počitnicah, kar se pozna na utrujenosti. Sezono smo začeli 3. januarja, tako da je za nami dolga sezona. Sedaj imamo tri tedne premora, nato pa začnemo priprave na novo sezono.« David Breznik / BM Foto: Črtomir Goznik Prejemniki pokalov za uvrstitve med najboljše tri v različnih kategorijah na tokratnem ptujskem footgolf tekmovanju - državni ligi in Poetovio Footgolf Cupu. Rancarija 2022 Tudi letos Friki nepremagljivi Foto: Črtomir Goznik Rancarija ostaja osrednja športno-rekreativna prireditev ob prazniku MO Ptuj. Letošnja Rancarija, vožnja s tradicionalnimi dravskimi čolni, bi morala biti že 30., jubilejna, če je v letu 2020 ne bi preprečila epidemija covida-19. Tako pa je bila 29. po vrsti, a zato nič manj zabavna in navdušujoča, kljub visoki vročini, namerili so 34 stopinj Celzija, in dokaj močnemu severnemu vetru, ki je kreiral rezultate. S progo v pristanišču Ranca je uspešno opravilo vseh 13 ekip, devet moških in štiri ženske. Tudi letos sta ekipi organizatorja, BD Ranca in MO Ptuj, odpeljali simbolično vožnjo, med katero sta nazdravili z vodo s kakovostnim okusom, a ni bila dravska. Proga, dolga je bila okrog 800 metrov, je tudi na letošnji Rancariji potekala znotraj pristanišča, tudi za gledalce je takšna postavitev privlačnejša. Krmarji so morali malo več delati, obračati skozi dvoja vrata in na koncu še z obra- tom. Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič je že tradicionalno zaželel vsem ekipam veliko tekmovalne sreče in uspešen spopad s progo. Tekmo je odprla ptujska županja Nuška Gajšek. Pohvala gre vsem ekipam, ki so se tudi letos odzvale, v glavnem pa so to tradicionalne skupine, ki jim vsakoletna tekma na Dravi in druženje veliko pomenita. Najboljši čas med trinajstimi ekipami je tudi letos sestavila ekipa Friki AP Grušovnik, to je bila že njihova 8. zmaga na ptujski Rancariji. Progo je ekipa, ki so jo sestavljali Robi Pernat, Marjan Jozič, Igor Glažar, Andrej Orešek in Tomislav Drevenšak, premagala s časom 4:20:18. S tem se uvrščajo med najboljše tekmovalce dosedanjih tekem. Druga je bila ekipa Ranca KPŠ, tretja pa Na silo tukaj. Tekmovale pa so še ekipe: Svet platišč, Kobre, Svet platišč JR, SOU SP Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Flying Sailors, Drzne ribice, Ajkula, Koranti potop in Dom upokojencev Ptuj. Med ženskimi ekipami pa je slavila ekipa Doma upokojencev Ptuj, sicer 8. v skupni konkurenci, že tudi stalna udeleženka tradicionalne tekme dravskih čolnov. Druge so bile Drzne ribice, tretje Flying Sailors in četrte Kobre. Pri BD Ranca pa so že tudi začeli priprave na 30., jubilejno Rancarijo. Želijo si, da bi v letu 2023 tekmovalo 30 ekip. To bi bila obenem tudi najlepša čestitka ob prazniku, ki obuja in ohranja tradicijo dravskih čolnov. Pri zmagovalni ekipi Friki AP Grušovnik so povedali, da si želijo tudi deveto zmage, potem pa bodo prestol prepustili drugim. Doslej največje število ekip so na Rancariji zabeležili v letu 2006, ko je tekmovalo kar 52 ekip. MG Foto: Črtomir Goznik Na 29. Rancariji je sodelovalo 13 ekip. Kljub veliki vročini in dokaj močnemu severnemu vetru, ki je kreiral rezultate, so vse ekipe uspešno premagale okrog 800 metrov dolgo progo. Štajerski TEDNIK petek z 12. avgusta 2022 petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 15 Orfejčkova parada 15 Ptuj z Jubilejna 30. Orfejčkova parada Praznik slovenske glasbe, pesmi in veselja Na minoritskem dvorišču na Ptuju bo 18., 19. in 21. avgusta nadvse praznično. Slavila bosta slovenska glasba in pesem. Prvi bodo na praznično prizorišče povabili finalisti 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 19. avgusta bodo svoje najnovejše narodno-zabavne viže predstavili najboljši narodno-zabavni ansambli na že 53. festivalu NZG Ptuj 2022, v nedeljo pa bo slavila Orfejčkova parada, največja zabavnoglasbena prireditev, ki je svojo pot začela skupaj z mlado državo Slovenijo, na praznični 26. december 1991, ki ga praznujemo kot dan samostojni in enotnosti. Izjemen začetek z 2.500 obiskovalci! Dvorana Srednješolskega centra Ptuj ni bila še nikoli tako polna kot na prvi Orfejčkovi paradi „Ob osamosvojitvi Slovenije nam je tudi v takratnih javnih zavodih postajo jasno, da bomo morali na pot trga in privatizacije, saj polnega javnega financiranja ali sofinanciranja ne bo več. Tako je tudi bilo. Zato smo potrebovali ideje o nastopu na trgu, torej z izdelki (pri nas na Radiu Ptuj obvestila, reklame, čestitke, predstavitve, prireditve …), ki jih bomo lahko prodali. Naša paradna prireditev je bil tradicionalni festival domače zabavne glasbe. Na osnovi teh izkušenj ter opazovanja priprave in izvedbe zelo uspešne Marjance z Vinkom Šimekom smo kot nadaljevanje uspešne četrtkove oddaje Orfejček zasnovali Orfejčkovo parado z namerno izbranim časom, na štefanovo. Takrat so med drugim doma tudi naši zdomci, ki so zelo dovzetni za takšne prireditve, smo si rekli in začeli. S širokimi stiki Ljuba Huzjana in Jožeta Ekarta smo pripravili program v Športni dvorani Center, ki smo jo za to primerno pripravili, z bogato sceno, lučjo in ozvočenjem. Opoldan sva z Ljubom v tajništvu vprašala o prodaji vstopnic, odgovor je bil 400. Torej ne bomo sami! Ob 16. uri je iz dvorane klical vodja ureditve prostora Martin Ozmec in razburjeno povedal, naj nehamo vrteti reklamo za prireditev, ker so vse vstopnice prodane! Vseh 2.500! Gneča je bila nepopisna, zato nikoli več ni bilo toliko vstopnic in sedežev! Tako se je začela zelo uspešna zgodba, na katero smo zelo ponosni. Upravičeno!,“ je ob 30-letnici Orfejčkove parade povedal Ludvik Kotar, nekdanji urednik Radia in Tednika, ki je več let pisal scenarije zanjo. Več kot sto nastopajočih že na prvi paradi Če bi bila Športna dvorana Center večja, bi 26. decembra leta 1991 sprejela nekaj tisoč obiskovalcev. Tako pa je že z 2.500 obiskovalci pokala po šivih. Mnogi so ostali pred vrati dvorane. Vsem tem se je Ljubo Huzjan, avtor Orfejčka in parade ter tudi njen prvi voditelj skupaj z Nevenko Dobljekar, opravičil. Prireditev je v celoti uspela, občinstvo je s številnim obiskom dokazalo, da si prireditev želi, zato je postala tradicionalna. In tako je bilo vsa ta leta. Ob občinstvu so jo za svojo vzeli tudi preštevilni nastopajoči. Nekateri so ji ostali zvesti ves čas. Legendarni Alfi Nipič, ki je s svojimi muzikanti že na prvi Orfejčkovi paradi izjemno navdušil občinstvo, se na njen oder vrača tudi na jubilejni, 30. prireditvi. Foto: Črtomir Goznik Luka in Pepi nista bila samo voditelja Orfejčkove parade, vedno sta poskrbela tudi za pristen „domači“ humor. Z Orfejčkovo parado je takratni zavod Radio-Tednik Ptuj sklenil leto 1991 na najboljši možni način – z glasbo in veliko humorja. Prireditev je na 26. december, ko praznujejo tudi Štefani, postala tradicionalna in največja zabavnoglasbena prireditev v tem delu Slovenije. V vseh letih je pritegnila blizu 45.000 obiskovalcev. Organizatorja 30., jubilejne Orfejčkove parade sta družba Radio-Tednik Vse za vinograd 32 L 4,69 48 L 6,99 48 L rforacija 3 strani pe 6,29 PVC zaboj za grozdje možnost skladanja drug na drugega, 60 x 40 x 20 cm, 32 L PVC zaboj za grozdje možnost skladanja drug na drugega, 60 x 40 x 30 cm, 48 L PVC zaboj za grozdje možnost skladanja drug na drugega, 60 x 40 x 30 cm PVC kad za kmetijstvo www.trgovinejager.com m Sadjarski sod z navojnim Zaboj leseni 55 x 35 x 25 cm, Klobčar PVC kad za kmetijstvo 110 L ......................19,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 225 L ......................25,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 275 L ......................33,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 350 L ......................36,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 500 L ......................46,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 700 L ......................79,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 1000 L ...................119,99 EUR primeren za drobljenje jabolk, hrušk, sliv, izdelan iz kakovostnega lesa, inox vretena KAD S POKROVOM Linzer - 25 kg 9,49 Stiskalnica za sadje 10 L 60 L 80 L 309,00 30 L 100 L 129,99 Skubilnik perutnine 230 V - 50 Hz, moč 1.500 W, premer cilindra 60 cm, na kolesih, zmogljivost 5-6 piščancev/min 35 L 100 L 50 L 150 L 32,99 10,99 24,99 54,99 14,99 27,99 120 L PVC sod z zateznim m zapiralom m Vedro brez izliva 39/12 23,39 Vedro z izlivom 65/12 4,59 289,00 89,99 PONOVNO NA ZALOGI! MATERIAL: SLOVENSKA SMREKA, LEPLJEN IN SPET Ročna stiskalnica za sadje 69,99 97,99 19,99 60 L 20 L 64,99 Nekateri bodo ponovno oživeli, drugi bodo ostali trajno zapisani v srcih vseh tistih, ki so bili najzvestejši poslušalci Orfejčkove oddaje na Radiu Ptuj in zvesti obiskovalci vsakoletne decembrske Orfejčkove parade. Ta je bila nazadnje leta 2019, ko je slavila svoj 29. jubilej. V tem času je postala neločljiv del prazničnega decembra in rojstva slovenske države. 26. december ni samo državni praznik – dan samo- 75 L Mlin za sadje Črpalka za pretok Fi 20 mm Ptuj in podjetje Megamarketing. Stari prijatelji parade: Danica, Luka in Pepi bodo na oder povabili številne glasbenike, skupine in pevce iz preteklih Orfejčkovih oddaj Radia Ptuj in Orfejčkovih parad. Nastopili bodo Alfi Nipič, Modrijani, Ansambel Braneta Klavžarja, Ansambel Zeme in še veliko drugih. Veliko bo veselja in smeha, prav tako spominov, ki se jih je v treh desetletjih nabralo zelo veliko. 329,00 Hidravlična stiskalnica nagibna v košu, inox vložki v košu, izvoz koša, nagib jarma, lažje polnjenje 60 L 22,99 Vedro brez izliva 39/15 120 L 28,99 5,59 7,49 PVC kanister s pipico Sod s pipico Demetra 10 L 25 L 100 L Fi 25 mm Cene veljajo do odprodaje zalog! 89,99 Fi 20 mm INOX Fi 30 mm 94,99 134,99 Zaloga: Celje, Ljutomer, Melje MB, Ptuj, Šentjur, Gorišnica, Mozirje, Odranci, Selnica ob Dravi in Prvomajska Rog. Sl. 629,00 1.149,00 6,99 120 L 1.249,00 150 L 1.349,00 20 L Na voljo v omejenih količinah! 8,99 Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina, www.trgovinejager.com. Veljavnost akcije od 17. 8.-23. 8. 2022 oz. do odprodaje zalog. 23,99 36,99 50 L Štajerski TEDNIK COLOR CMYK nečenj ne bo manjkalo. Nekaj pomislekov je bilo zaradi spremenjenega termina jubilejne parade, pa tudi zato, ker v letošnjem letu ni bilo četrtkove Orfejčkove oddaje, zato tudi ni bilo mesečnih zmagovalcev. Na koncu pa je visoki jubilej dogodka odpihnil vse težave, tako da bodo na odru ponovno vsi glavni akterji parade, so poudarili njeni snovalci. Skupaj z njimi pa številni glasbeniki. V treh desetletjih je na Orfejčkovi paradi zaigralo in prepevalo okrog 500 glasbenih skupin ali več kot 2.500 posameznikov. Luka Huzjan – avtor Orfejčkove oddaje in Orfejčkove parade Pogrešal je oddajo, v kateri bi predstavili glasbenike in ansamble stran 16 petek z 12. avgusta 2022 Orfejčkova parada 16 stojnosti in enotnosti – je tudi dan, ko se je leta 1991 rodila edinstvena Orfejčkova parada, oder, ki slavi slovensko glasbo in pesem ter slovenski jezik. Tudi zato je že od samega začetka nekaj posebnega za vse, ki so na njem nastopali kot zmagovalci Orfejčkovih lestvic in kot gostje, uveljavljeni pevci, pevke in glasbene skupine. V zadnjih letih pa je Orfejčkov oder postal tudi oder slovenske prihodnosti, ki jo uspešno nakazujejo zmagovalci prav tako edinstvenega projekta na področju popularizacije slovenske pesmi in glasbe – Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zaradi koronskih ukrepov, ki so veljali v letih 2020 in 2021, Orfejčkova parada praznuje svoj 30. rojstni dan z zamudo, zato pa ne bo nič manj praznično in veselo. Tudi prese- petek, 12. 8. 2022 ter bi se zavrtele mesečne lestvice narodno-zabavne glasbe. V začetku leta 1991 jo je predstavil takratnemu direktorju Radia-Tednika Ptuj Francu Lačnu, ki je idejo o takšni oddaji podprl. Tako se je v začetku marca leta 1991 rodila Orfejčkova oddaja, ki je bila na programu Radia Ptuj najprej ob nedeljah, nato pa je dobila stalni termin ob četrtkih. Kmalu se je avtorju Orfejčkove oddaje porodila tudi ideja o zaključni prireditvi v decembru, na kateri bi nastopili mesečni zmagovalci in gostje. Tudi ta ideja je dobila zeleno luč, prireditev so krstili za Orfejčkovo parado, določili pa so tudi praznični termin, 26. december. Luka Huzjan pa je bil tudi tisti, ki je povabil Pepija (Jožeta Ekarta) k sodelovanju na Orfejčkovi paradi. To je bilo tri mesece pred njenim Foto: Črtomir Goznik Nastopajoči na prvi Orfejčkovi paradi 26. decembra 1991 začetkom. V petih minutah se je Pepi odločil, da bo sodeloval, tako se je rodil neponovljivi humoristični tandem Luka in Pepi, ki je v vseh letih parade nasmejal s številnimi skeči in domačim humorjem. Že njuni vsakokratni prihodi na oder v značilni obleki: karirasti srajci, predpasniku in okrašenem klobuku, so pri gledalcih vzbudili salve smeha. Kako tudi ne, ko pa sta natrosila toliko že znanega in tudi neznanega o zakonskih težavah, gostilniških pripetljajih ter drugi tematiki, tako izvirno in poljudno, kot znata le onadva. Kljub številnim oviram so oddaje nemoteno tekle Foto: Črtomir Goznik Luka in Pepi v studiu Radia Ptuj. Vesela in ponosna sta, da se je v treh desetletjih odvrtelo kar 1.371 Orfejčkovih četrtkovih oddaj. Pomeni, da sta samo z oddajami skupaj preživela 5.484 ur. „Vesela in ponosna sva, da se je v treh desetletjih odvrtelo 1.371 Orfejčkovih in četrtkovih oddaj. Največ jih je bilo posnetih v studiu Radia Ptuj, mnoge pa tudi v številnih krajih bližnje in daljne okolice. V vsaki oddaji smo imeli tudi glasbenega gosta s slovenske narodno-zabavne, zabavne ali ljudske glasbe. Gostili pa smo tudi župane, podjetnike, ljubiteljske kulturnike in druge. Tudi v teh oddajah smo doživljali zanimive zgodbe, polne adrenalina. Kaj narediti, ko po večkratnem vsakodnevnem radijskem oglaševanju oddaje prideš na dogovorjeno lokacijo z glasbenimi gosti, gostišče pa zaprto? Kaj narediti, ko na dogovorjeni oddaljeni lokaciji ni bilo ne signala in ne telefona? Zgodilo se je tudi, da je prvomajska oddaja na terenu privabila več kot 500 ljudi, nekatere med njimi tako močno vinsko ogrete, da so pogosto pele pesti. Orfejčkova oddaja pa je kljub temu nemoteno tekla. Kljub najrazličnejšim težavam nam je uspelo posneti vse oddaje. Nobena ni bila odpovedana. V oddajah smo zavrteli tudi lestvice narodno-zabavne in zabavne glasbe, s pomočjo katerih smo dobili mesečne zmagovalce. Le-te pa smo povabili na vsakoletno zaključno prireditev. Mnoge parade smo scensko in vsebinsko obarvali po ptujsko. Za velike scene je poskrbel slikar Jože Napotnik. Biti del takšne prireditve, jo sooblikovati in sodelovati na odru je bilo zares zanimivo in prijetno, čeprav zahtevno, odgovorno in pogosto zelo stresno, saj se je velikokrat zgodilo kaj nepredvidenega,“ sta pred jubilejno, 30. parado obujala spomine Luka in Pepi. Štajerski TEDNIK petek z 12. avgusta 2022 petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 17 Orfejčkova parada 17 Foto: Črtomir Goznik Na Orfejčkovi paradi 2015 so jubilejno torto razrezali Danica Godec, Luka Huzjan (Luka) in Jože Ekart (Pepi). Danica Godec se je po 25 letih namreč poslovila od Orfejčkove parade in oddaje Orfejček. „Bilo mi je lepo z vama in z vami, spoštovani poslušalci. Želim vam veliko zdravja, dobre volje, sreče in zadovoljstva v letu 2016 in vseh naslednjih letih. Naj vas Orfejčkova parada tudi v prihodnje povezuje,“ je takrat povedala Danica Godec, prepričana, da je na Orfejčkovem odru več ne bo, a se je leta 2018 vrnila. Skupaj z Orfejčkovo parado je leta 2015 slavil tudi ansambel Ekart, saj je nastopil na vseh paradah od leta1991 naprej. V letu 2016 pa je proslavil že 40 let svojega delovanja. valo in se veselilo tako v njuni družbi kot družbi najboljših glasbenih skupin in pevcev, ki so jim poslušalci Orfejčkove oddaje še posebej radi prisluhnili. Drug za drugega pa sta vedno tudi vedela, kje so meje, tako kot v zakonu, sta povedala. Izzivov jima ne manjka. Ko se ena zgodba konča, se začenja nova. Morda pa tudi na Orfejčkovem odru še nista rekla zadnje besede v svoje veselje in veselje poslušalcev oz. gledalcev. MG YĬ,92 RENAULT CAPTUR ɛ     s. Vse dosedanje Orfejčkove parade imajo tudi televizijski zapis. Prva iz leta 1991 celo dva. Prvo oddajo so posneli na paradi v Športni dvorani Center. Televizijska ekipa pa je po koncu ugotovila, da posnetki niso uporabni. Zvok parade je bil izvrsten, a brez slike. „Kmalu se je našla rešitev. Čez tri dni se je glavnina odrske scene preselila v veliki studio RTV Maribor, še enkrat so prišli vsi nastopajoči in še enkrat smo posneli celotno Orfejčkovo parado. Drugič z odlično sliko!,“ tudi to je eden od nepozabnih spominov in pripetljajev s tega edinstvenega zabavnoglasbenega dogodka. Luka in Pepi pravita, da sta skupaj preživela veliko lepih trenutkov, vedno sta se trudila, da sta dala najboljše od sebe, da bi občinstvo uži- © Orfejčkova parada s številnimi trajnimi zapisi in spomini Ţ+@' 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** z dodatnih 400 € popusta pri menjavi Staro za novo*** *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR evolution E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 23.290 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni Fleksi popust v višini 400 €, ki velja ob nakupu z Renault Financial Services. Informativni izračun je narejen na dan 23. 5. 2022. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 5.885,64 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 4,99 % in polog v višini 6.947,15 €. EOM je 6,27 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 179 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 10.457,21 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 19.585,75 €, od tega znašata zavarovalna premija 209,78 € in strošek odobritve kredita 326,86 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Velja preko Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). ***Ob nakupu novega vozila Captur E-Tech hibrid v primeru zamenjave Staro za novo kupec prejme 400 € dodatnega popusta. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0039-0,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. +4';2:68/6585ï' AVTOHIŠA TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 renault. Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 12. avgusta 2022 Orfejčkova parada 18 stran 18 1ŠÅ@š@ *UD¿þQLVWXGLR 6LWRWLVN 2ႇVHWWLVN 'LJLWDOQLWLVN 'RGHODYD LPNFSDJBMB!UJTLBSOBFLBSUTJ 7LVNQDWHNVWLO 7DPSRQVNLWLVN 7UDQVSDUHQWL 9H]HQMH ;;/ YHOLNRIRUPDWQL WLVN XXXUJTLBSOBFLBSUTJ  3UDYHWLVNDUVNHUHåLWYH © s. staub RENAULT CAPTUR E-TECH HIBRID že za 179 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** bogata ponudba vozil na zalogi *Mesečni obrok velja za model Renault CAPTUR evolution E-Tech 145 hibrid in začetno ceno 23.390 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € ter dodatni Fleksi popust v višini 300 €, ki velja ob nakupu preko Renault Financial Services. Informativni izračun je narejen na dan 18. 7. 2022. za Renault CAPTUR evolution E-tech 145 Hibrid. Priporočena maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 23.390,00 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 5.390,74 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,99 % in polog v višini 7.497,15 €. EOM = 7,36 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 179,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 10.502,11 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 19.622,71 €, od tega znašata zavarovalna premija 210,74 € in strošek odobritve kredita 317,86 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Velja preko Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services prejmete obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 199 € v prvem letu in bon za 50€ v drugem letu, brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) ter vzdrževanje za motor po polovični ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-5,2 l/100 km. Emisije CO2: 108-118 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,00390,0061 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča Vaš trgovec na PTUJU: Avto hiša Petovia avto, Ormoška cesta 23, Ptuj renault.si Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK stran 19 Naše prireditve petek z 12. avgusta 2022 19 E N O Z E S . 8 FINALE %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW ZZZRWURFLSRMHMRVL Minoritski samostan na Ptuju 18. avgusta 2022, ob 18.00  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE Minoritski samostan 19. avgusta 2022 ob 19.30 Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj in na vseh Eventimovih prodajnih mestih. RADIO Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 12. avgusta 2022 Za kratek čas 20 stran 20 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Pred vami je teden, v katerem bodo govorile besede. Izrazite se lahko tako v ustni kot pisani besedi, si kaj lepega preberete in navežete prijateljstva. Čas bo, da postanete bolj kreativni in se zavedate, da smisel življenja ni samo snovni svet. S pomočjo savne se očistite strupov s telesa! BIK (21. 4. – 20. 5.) Coenonympha oedippus Razpon kril je od 30 do 40 mm. Zgornja stran kril je enotne temno rjave barve s po dvema ali tremi manj vidnimi očesci na zadnjih krilih. Prepoznavni znak tega metulja je vzorec na spodnji strani kril z vrsto vpadljivih črnih očesc blizu zadnjega roba, ki imajo rumenkasto obrobo in srebrno jedro. Dodatno očesce je blizu sprednjega roba zadnjega krila. Osnovna barva spodnje strani kril je rumenorjava, vzdolž notranjega roba vrste očesc pa poteka svetla lisa, vendar ta pri samcu običajno manjka. Tudi sicer je vzorec variabilen, med osebki se razlikuje število očesc in njihova velikost. Gosenica je zelena s svetlimi in temnimi progami. Hranilne rastline gosenic: Trave, ostričevke. Razširjenost: Nižinski mokrotni travniki, barja, stepe. Doba letenja: V eni generaciji od junija do julija. AHACEL, Matija - koroški narodni buditelj v 19. stoletju, RIVNE - zgodovinsko mesto v Voliniji na zahodu Ukrajine, SLOAN, Jerry - letos umrli legendarni ameriški košarkarski trener Doma boste končno naredili red in bili zelo užaljeni, če ne bo vse po vaše. Zdi se, da se bo okrepila trma in tako določenim stvarem pridete do dna. Odpravite se na kakšno veselico, da se razbremenite notranjih dvomov. Glasba, ples in pogovori bodo naravna terapija za dušo! DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Na zvedav način pridete do določenih informacij. Energije se vam bo spreminjala iz ure v uro. V primeru, da se odpravljate na počitnice, se vam obeta razburljiv in nenavaden čas. Čaka vas neko prijetno srečanje in klepet. Samski bodo z lahkoto navezovali kontakte in švigale bodo Amorjeve puščice. RAK (21. 6. – 22. 7.) Slovenija z Velenjčanka je svetovna prvakinja v igranju na diatonično harmoniko Tjaša s harmoniko pometla s svetovno konkurenco Velenjčanka Tjaša Lesjak je na svoj talent na tekmovanjih in nastopih opozarjala že nekaj časa, v sodelovanju z mentorjem Nejcem Pačnikom pa je tehniko igranja na diatonični harmoniki izpopolnila do te mere, da je na letošnjem svetovnem prvenstvu prepričljivo pometla s konkurenco. Osvojila je naslov absolutne svetovne prvakinje v diatonični harmoniki. Avstrijska zveza harmonike (HVÖ) je organizacijo 12. svetovnega prvenstva letos zaupala Sloveniji. Mednarodno strokovno komisijo je v kategoriji senior (od 19 do 32 let) najbolj navdušila 19-letna Tjaša Lesjak, ki je pod mentorstvom dvakratnega svetovnega prvaka Nejca Pačnika postala absolutna svetovna prvakinja 2022. Simpatična Velenjčanka je v zadnjem letu združila dva velika dosežka, saj je postala državna in svetovna prvakinja. Navdušena in srečna Naziv absolutne svetovne prvakinje je Tjašo Lesjak neizmerno osrečil. Dolgolasa Velenjčanka je diatonično harmoniko prvič vzela v roke v otroških letih. »Navdušena sem, saj so se mi izpolnile sanje. Priznam, da najprej sploh nisem mogla dojeti, da sem osvojila ta laskavi naziv. Čestitke so deževale od vsepovsod in vseh sem se iskreno razveselila. Zmago dojemam kot poplačilo za leta vaj in odrekanj. Ampak to niso bila mučna odrekanja, saj v igranju na diatonično harmoniko uživam,« pojasni s prav posebnim žarom v očeh. V domačem Velenju so ji člani družine, svojci, prijatelji in znanci pripravili sprejem ob vrnitvi s tekmovanja. LEV (23. 7. – 22. 8.) Nedvomno bo držalo, da boste poskrbeli zase in opozorili nase. Zdi se, da vas privlačijo tako spremembe kot novosti. Spodbudno bi bilo, da si svoje notranje občutke zapisujete in tako vam bo mnogo lažje. Energije ljubezni se okrepijo in če priznate ali ne, vam bo pomembna varnost. Zadnja je bila prva Tjaša je igrala zadnja v svoji skupini. »Ko sem zapuščala oder, sem imela dober občutek, saj sem nastop izpeljala tako, kot sva si ga z mentorjem zastavila. Čeprav je bila razglasitev rezultatov šele v večernih urah, so nekateri že pristopili k meni in mi izrekali čestitke. Bili so navdušeni in prepričani, da bom osvojila naslov absolutne svetovne prvakinje. No, pa saj se niso zmotili,« pove z nasmehom. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Čez dve leti spet Karavana svetovnih prvenstev se bo čez dve leti selila v Avstrijo. »Tudi takrat bomo zraven z našimi harmonikarji. Prepričan sem, da bo naša deželica zaradi izjemnih mentorjev in tekmovalcev z Zvezo diatonične harmonike Mnogi bodo uživali na počitnicah in vi boste kovali načrte. Naredite si lahko osebno sintezo in tako ugotovite, kaj potrebujete in česa ne. Ljubezenska pravljica se bo okrepila in ljubljenje ob mesečini ne bo več mit, ampak resnica. Finančno se vam bo obrestovalo delo iz preteklosti. Foto: Osebni arhiv Slovenije postavljala smernice za nadaljnji razvoj tega čudovitega glasbila, ki so ga iz Slovenije v svet ponesli pionirji narodnozabavne glasbe z Lojzetom Slakom in Fran- cem Miheličem na čelu,« je prepričan Nejc Pačnik, podpredsednik Zveze diatonične harmonike Slovenije. Barbara Furman Odzvali se boste klicu narave in tako se okopali v eliksirju mladosti. Zanimivo je, da korak za korakom stopate po poteh duhovne transformacije. Poglobite se v svet ezoteričnih zakonitosti in si najdite svoj način sproščanja. Na delovnem mestu vas čaka mnogo odgovornosti in studioznost. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Vleklo vas bo v družbo in med prijatelje. Najbolj dobro se počutite, ko se pogovarjate in ko imate glavno besedo. Življenje gre svojo pot in tako se bo dogodilo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Prihaja čas zvezdnih utrinkov in če si nečesa močno želite, se vam bo želja kmalu izpolnila. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Planetne energije na nebu bodo zelo intenzivne in vam pomagale pri reševanju tistih stvari, ki jih morate razrešiti do osebne sreče. Nesporno je, da je v vsakem človeku skrit zaklad in počasi bo že čas, da ga odkrijete. Za ljubezen bo veljalo prijetno s koristnim in za službo vztrajnost. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Čas je, da se odpravite na neke počitnice in da greste s šotorom po svetu. Seveda to za mnogo ne bo sprejemljivo, kajti delo in delavne obveznosti bodo zahtevale svoje. Nesporno pa je, naj bo vikend dinamičen in nekaj posebnega. Pred vami je teden, ko bo življenje postalo napet pustolovski roman. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Odpravili se boste na izlet in se tako razbremenili vsakdanjih skrbi, ki jih piše življenje. Zdi pa se, da je pred vami zelo dinamičen teden in da boste nalogam in obveznostim kos. Probleme boste pogledali iz drugega zornega kota in tako ozrli rešitev! Ljubezen bo pesem o sreči. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Globoko v sebi odkrijete, da skrivnost pogovora dela čudeže. Dogodilo se bo, da najdete pravi način in da poiščete ljudi in tako se vam bo zdel svet lepši. Neposredno in nadvse pomembno je, da izrazite mnenje in naj v ljubezni ne govorijo sebična čustva – čas je za brezpogojno ljubezen. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Reka življenja bo drvela po svoji strugi. Ko najdete način, kako je nujno čas zaustaviti in tako uživati v določenih trenutkih harmonije. Čas bo, da se razvajate in da najdete motivacijo v delu. V tem tednu vas v ljubezni čaka mnogo romantike in osebne harmonije. Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 petek z 12. avgusta 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 … ko je v 50-ih letih 20. stoletja španski diktator Franco dovolil bikinije na španskih plažah, se je razmahnil množični turizem. Toplo podnebje je pritegnilo tudi obiskovalce s severa, ki so si rajske počitnice najbolj zapomnili po odlični svinjini in ugodnih cenah vina. ŽE V PRODAJI! ideja za darilo: www.salomongroup.si NAROČNINA Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www.avtobusniprevozi.eu NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija *(1&,-(Ž:Hz ‡ 1( ,ĭ ,  : 1 -,  H .‡ Œ‡',‡|:('1, SAŠA LENDERO ³«0#Xñ«X Sem dobra mama, ƮƺȵȸƏɮɎƺʁǣȅ hzXkn0x0z#X# Á«X(0³0Án0Á¨ ñz0h0 kƏǸȒɀȅȒȵȸǣɮƺɀǼƏǼǣȅƺƳƏǼǴȒ OHRID – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) (XJ «h 0«JzÁ XzzÁ·0 «X·kX ( x«Á0k ³ ·ȵȒȸɎȇǣȇȒɮǣȇƏȸǴǣǼƺɎǣǴȒɮǣɀȒǸȒ AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi J«0zk¨«0n xzX! xzh0 ³Á0àX" ȒȒɀɎƏǼƏƫȸƺɿȒƳƳƏǴƺǣȇɿƏǸȒȇƏّ vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNA 18:00 iz Ptuja UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN 2LHKDHMOQDCRS@UMHJH1@CHN 3DCMHJ@/STI NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMH UBDMN 5H]HU YLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK petek z 12. avgusta 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu NOVI NAROČNIKI POZOR! za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja trave, čiščenje parcel, kleti z odvozom in kombi prevozi do 1,5 t. Telefon: 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. stran 23 Oglasi in objave petek z 12. avgusta 2022 Mali oglasi COLOR CMYK KMETIJSTVO 23 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi, ker dan je prazen in molči. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. SPOMIN PRODAM 5 odojkov. Tel. 02 755 31 21. NESNICE, rjave, grahaste, črne, Leghorn in štajerke. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Kmetija, Rešek, Starše 23. 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 16. 8. 2022 bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi V teh dneh je minilo pol leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Jožef Zupanič Marija Zupanič PIVKOVA 11A RAZNO PTUJ MOŠKI, star 74 let, želi spoznati žensko. Tel. 051 696 702. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima prižgete sveče in prinašate cvetje. NEPREMIČNINE Vsi vajini V NAJEM dam poslovni prostor (20 m2) in več parkirišč v garažni hiši, vse na Vodnikovi 2 na Ptuju. 041 325 925. PRODAMO - novejšo hišo l.1999 z YHĆMLP]HPOMLåĆHPY3RGJRUFLK VNXSQHSRYUåLQHP]HPOMLåĆH P. &HQD(85  www.re-max.si/Poetovio OSMRTNICA Zapustila nas je draga sodelavka Perutnine Ptuj, d. o. o. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. Renata Perhač Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vodstvo in sodelavci družbe Perutnina Ptuj, PC Mesna industrija Ptuj – DE TPJ XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. + TV SPORED na 42 straneh Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ vsak ƮƺɎȸɎƺǸ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.odkrito.si Štajerski tednik - îDVRSLV]QDMEROMxLPLUHJLMVNLPL]JRGEDPL www.tednik.si na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK petek, 12. 8. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 12. avgusta 2022 Slovenija z V gozdovih le še 600 pojočih samcev EU, Slovenija z Število ježev v zahodni Evropi upada Divji petelin na pragu izumrtja Pazite na »slovenske« ježe! Letošnji popis divjega petelina na Jelovici je pokazal, da ta vrsta vztrajno izginja tudi s tega Okoljevarstveniki poročajo o drastičnem zmanjšanju populacije avtohtonih ježev v zahodobmočja, ki je v preteklosti veljalo za eno najbolj poseljenih v Sloveniji. ni Evropi in opozarjajo, da bo reševanje te vrste sesalcev pred izumrtjem velik izziv. V Sloveniji za zdaj takšnih apelov še ni, a na naše ježke vseeno velja popaziti, preden se bomo soočili s takšnimi pozivi. Foto: Jure Novak Žalostne ugotovitve Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Kot lahko preberemo na njihovi spletni strani, je divji petelin naša največja gozdna kura, ki živi v gorskih iglastih gozdovih z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir. Je zelo plah in izjemno občutljiv in že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje ga povsem iztiri in mu lahko ogrozi gnezditveni uspeh. Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nenadzorovane rekreacijske in športne aktivnosti, nabiralci gozdnih sadežev ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji. Danes je populacija divjega petelina pri nas ocenjena zgolj na 550 do 600 pojočih samcev in je v upadu. V enajstih letih se je njegova populacija zmanjšala kar za 40 odstotkov, ugotavljajo v DOPPS. Divji petelin pa ni edina ogrožena vrsta tako imenovanih gozdnih specialistov. Naravni gozd je ključen za preživetje živali Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih seže tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot en odstotek starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko brez takoj- šnjega ukrepanja v naslednjih letih izgubimo. Zato so v DOPPS pripravili akcijo, v kateri lahko sodeluješ tudi ti in s tem pomagaš ohraniti naše naravne gozdove tudi za prihodnje generacije. Pomagajmo divjim petelinom Kaj lahko posameznik naredi za dobro življenje divjega petelina? Upoštevamo časovne omejitve dostopa do območij, ki so ključna za uspešno rastitev in vzgojo mladičev divjega petelina. Hodimo po označenih planinskih poteh in kolesarimo po označenih kolesarskih poteh. Pse v naravi vodimo na povodcu – s tem varujemo tudi sebe, prav tako omogočamo mir živalskemu svetu. Gozdne sadeže in gobe nabiramo v območjih, kjer je to dovoljeno, ter v predpisanih količinah. Pošlji SMS z vsebino GOZD5 na 1919 in prispevaj pet evrov. Juš Ivanušič Razlogov za upadanje števila ježev je več. Carsten Schiller, ki vodi nemško naravovarstveno skupino Pro Igel, med glavne vzroke uvršča uničevanje njihovih naravnih habitatov, predvsem zaradi širjenja monokulturnega kmetovanja, urbanizacije in uporabe insekticidov. »Glede na uničevanje naravnih habitatov zaradi človekovih dejavnosti, vključno z zatesnitvijo tal, pričakujemo, da se bo populacija ježev v desetih letih zmanjšala do 50 odstotkov,« opozarja Schiller. Zatesnitev tal pomeni, da se porozno zemljo zatesni, npr. s polaganjem betona, kar številnim živalskim vrstam onemogoči dostop do hrane v tleh. Na tla vpliva tudi suša, saj jih utrdi, zaradi česar se žuželke, s katerimi se ježi hranijo, umaknejo globlje v zemljo. Velik Foto: arhiv problem predstavlja tudi uporaba pesticidov. Evropska avtohtona vrsta Erinaceus europaeus na Zemlji sicer živi že skoraj 60 milijonov let, kar ga uvršča med najstarejše živeče sesalce. Sta, Ur varstvo. k moji ženi v je el p ri p h ji mlade, Ko ima hudič m *** romili pa ima p s , m a d la v b n odlično o Procentni raču stalno težave. *** na mačka, mi čr la ža ri k re p t cesti po tremi tedni na a plastična račka. d re p je i m r a el od Odk v bolnici družb rila. *** niti malo skva še i n e n že st tna obla spalnici absolu i n ji a n v o in Ed *** leti. lico v vinski k o k o z em ij zl Najhitreje se *** ro prebavo. ju vsem z dob en lj v ži v se Ne usere AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Trije festivalski dnevi na minoritskem dvorišču Po največji poletni ptujski zabavi na ulicah in trgih ter prvem med- borom z legionarji, gladiatorji, barbari in otroškim taborom. Vrhunec iger narodno odmevnem Offline festivalu, na katerem je uživalo nekaj tisoč bo sobotna povorka po ptujskih ulicah in trgih. Pričakujejo, da se bo leljubiteljev elektronike in hip hopa iz Slovenije in tujine, bodo Ptujčani in tošnjih iger udeležilo več kot 800 sodelujočih iz šestih oz. sedmih držav. obiskovalci od drugod lahko uživali na festivalu urbane kulture na PanoSlovenija je tudi letos trdno zasidrana v svetovnem vrhu kolesarstva. rami, ki so ga poimenoval UP Panorama fest. Pestro dogajanje bo pote- Kolesarstvo postaja vse pogostejši razlog za obisk zelene in aktivne Slokalo jutri od 15. ure dalje. Osrednji gost medgeneracijskega druženja z venije ter ena najmnožičnejših rekreacij Slovencev. K temu pomembno dobrim namenom bo Rambo Amadeus. V soboto in nedeljo pa na vožnjo prispevajo tudi vrhunski uspehi naših kolesarjev. Vse bolj atraktivna kolepo Dravi in Ptujskem jezeru vabi ladjica Čigra. sarska destinacija postaja tudi Pohorje, ki je zaradi svoje lege dostopno in V prihodnjem tednu pa bo Ptuj ponovno doživel prireditveni bum. Začelo se bo že v četrtek, 18. avgusta, ko se bodo na minoritskem dvorišču na Ptuju predstavili finalisti letošnje osme sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Že dan kasneje se bodo na minoritskem dvorišču za festivalske nagrade potegovali finalisti 53. festivala NZG Ptuj 2022. Po sobotnem premoru bo na minoritskem dvorišču potekala še jubilejna, 30. Orfejčkova parada. Že od četrtka dalje pa vse do nedelje, 21. avgusta, bodo na Ptuju potekale tudi Rimske igre. Ptuj se bo vrnil v rimski čas s številnimi dogodki. Po dveh letih omejitev se letošnje Rimske igre vračajo s polnim programom Foto: Črtomir Goznik in obiskovalci. Osrednje prizorišče Na zaščitni steni pri podhodu v Čučkovi ulici je ptujski mojster grafita Aleksander Fenos ustvaril nov umetniški iger bo Rimski kamp z rimskim ta- grafit. privlačno za različne vrste kolesarjev. Da bi bil potencial izkoriščen 365 dni v leti, se je v okviru projekta E-kolesarjenje na Pohorju vzpostavila nova e-točka za kolesarje, ki omogoča tako izposojo kot tudi servis kolesa. Prepoznavnost Pohorja je zagotovo dobila nov zagon z leta 2019 vzpostavljenim partnerstvom na Pohorju, kjer kar 19 lokalnih skupnosti in pet gospodarskih partnerjev sledi skupni viziji po prelepi destinaciji. Sredi avgusta, natančneje, 18.,19. in 21. avgusta, bo družba Radio-Tednik Ptuj organizirala tri prireditve: finale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 53. festival NZG Ptuj 2022 in 30. Orfejčkovo parado. O tem smo spraševali tudi v Nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Kristijan Krajnc s Ptuja. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bodo letošnji dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki bodo septembra potekali v Kamniku. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki so v teh dneh praznovale tudi svoj rojstni dan, 10. avgusta je poteklo 47 let, odkar so jih odprli. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 19. avgusta. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri po vrsti bodo letošnji dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.