GOSPODARSTVO LETO xvm. ŠTEV. 506 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 9. OKTOBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38-933 NA SPOREDU KAIRSKE KONFERENCE Draga konferenca nevezanih držav v Kaira, kateri prisostvujejo predstavniki kar 56 držav (med temi 10 samo kot opazovalci), ne zbuja v mednarodnem svetu nič manjše pozornosti kakor prva v Beogradu. Pozorno sledijo razpravam v Kairu ne samo dopisniki velikih listov, marveč tudi diplomatje. že sama okolnost, da je npr. predsednik Združenih ameriških držav Johnson naslovil konferenci posebno poslanico, dokazuje, kako velik pomen pripisujejo sestanku nevezanih držav tudi velike države. Johnson pravi, da tudi Združene ameriške države usva-jajo načela o enakopravnosti narodov in človeštva, ki jih proglašajo nevezane države. Vsak narod ima pravico, da si izbere političen in gospodarski sistem, kakor mu najbolj prija. Veliko pozornost je zbudila zadeva kongoškega ministrskega predsednika Čombeja, ki se je hotel udeležiti konference kljub predhodnemu opozorilu, naj tega ne stori. Predstavniki nekaterih držav, kakor Kube in Alžirije, so izjavili, da ne bodo prisostvovale nadaljnjim razpravam na konferenci ako prispe čomb . Kakor poročajo pariški listi, sta predsednika Naser in Tito, katerima se je pridružila tudi gospa Bandarenaike v imenu Cejlona, zaprosila predsednika Kasavubuja, naj prepreči čombejevo udeležbo. Kako naj čombe prisostvuje konferenci, so se vpraševali udeleženci, ko pa 'e dal zastražiti v Leo-podvillu nevtralnega voditelja Gizengo, ki se je udeležil prve konference nevezanih držav v Beogradu. Combe, ki se prvotno ni mogel spustiti na letališču v Kairu, je odletel , v Atene, kjer se je sestal s Haile Selasijem; ta je skušal doseči kompromis, ki pa so ga v Kairu odbili. Nazadnje ie Čombe obtičal v enem izmed kairskih hotelov. Po poročilu francoskega tiska so se na konferenci oblikovale tri struje: radikalna, ki nekako simpatizira s Kitajsko, med temi nai bi bila Indonezija, Gana, deloma tudi Kuba in Kambodža: zmerna struja, v kateri so poleg Jugoslavije tudi Združena arabska republika, Cejlon, Indija in Alžirija; tretja naj bi simpatizirala z Zapadom. POTREBNA POZORNOST GOSPODARSTVU V smislu programa, ki so ga sestavili zunanji ministri, naj konferenca prouči zlasti dve o-snovni vprašanji: vprašanje o hrambe svetovnega miru in po- [je dejal, da nikdar poprej ni na V o či /p/i nrtcruirl n -rolsortn m cmnnn • c-no/ir n o n 1 n Is 6-n n vn orl c/s„ spešitve gospodarskega razvoja. Pariški «Le Monde» naglaša, da si je zlasti Jugoslavija zavzemala za to, da konferenca posveti poleg političnih problemov zasluženo pozornost tudi gospodar, skemu sodelovanju med državami. Jugoslovanska delegacija je v svojem predlogu glede sporeda konference v uvodu naglasila, da je treba utrditi postojanke, ki so bile dosežene na prvi konferenci in pospeševati mednarodno sodelovanje. Jugoslovani zagovarjajo «demokrati-zacijo« odnosov med bogatimi in nerazvitimi deželami. To so ista načela, kakor jih je Jugoslavija zagovarjala na svetovni konferenci za trgovino v Ženevi. Treba je pospešiti gospodarski razvoj v nerazvitih državah in v ta natnen uporabiti zlasti denar, ki ga svet danes troši za oboroževanje. Nova svetovna konferenc : naj bi prispevala k pogajanjem za razorožitev v Ženevi, ki so obtičala na mrtvi točki. V jugoslovanskih krogih so mnenja, kakor piše omenjeni list, da je treba zagotoviti mir na podlagi mirnega sodelovanja, hitrejšega gospodarskega razvoja in odprave neenakosti v odnosih med državami. Ob proslavi dvajsetletnice obstoja Organizacije združenih narodov, naj bi po zamisli Jugoslovanov sprejeli posebno deklaracijo, ki bi vsebovala deset točk ter ko-dificirali načela m;rnega sožitja. Predsednik lito: Usoda vseh narodov je tesno povezana Iz govora predsednika Tita na kairski konferenci navajamo v izvlečku samo nekaj mest. Tito svetu obstajala tolikšna medsebojna odvisnost kakor danes. Sleherna kriza ali krivica, storjena kakemu narodu, kot tudi sleherni uspeh imajo odmev na vseh straneh. Ali ni absurdno, da smo tudi danes, ko utegne sleherna nepremišljena vojaška avantura dovesti do splošne jedrske katastrofe, priča vojaškim posegom in grožnji s silo? Čedalje bolj prihajajo do izraza življenjski nacionalni interesi številnih narodov, interesi, ki so bili do nedavna omejevani. Ti interesi bodo še nadalje zahtevali pospeševanje politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja, v okviru katerih se lahko tudi edino u-strezno uresničijo. Enostranske rešitve, ki se opirajo na silo in ozkosrčno pojmovane ideološke motive, postopno odstopajo im morajo odstopati svoje mesto novim oblikam no vezo vanj a svobodnih narodov in suverenih držav. oblikam, ki predpostavljajo upoštevanje njihovih nacionalnih interesov. Zato sta razvoj na podlagi nacionalne neodvisnosti in enakopravnosti narodov in boj za mir neločljiva. Cilj naših prizadevanj mora biti ta. da spodbudimo in olajšamo ta razvoj. V tem je bistvo naše politike, in politična akcija. V tej smeri se je na svetu že bistveno spremenilo in se še nadalje spreminja razmerje sil v prid mira in splošnega napredka. Tito je v svojih izjavah veliko pozornost posvetil Organizaciji združenih narodov ter prišel na dan s predlogom, naj bi glavna skupščina OZN ali posebna razorožit, vena konferenca, na kateri naj bi proučili vprašanje splošne razorožitve. Tako zlasti prepoved, da bi se še dalje širilo in razmnoževalo atomsko orožje. Plodno sodelovanje v elektrogospodarstvu Povezava električnega omrežja med sosednimi držav ami «kkOa j E DILETANT, NAJ VKZE FR vi NOiU,U:» To bi bil prizor iz Tokia,kakor si ga je zamislil karikaturist revije «Concretezza». V Tokiu bi morali nastopati po pravilih na nogometnih tekmah samo diletanti-nogometaši, ki niso poklicni in torej ne prejemajo plače. Italijanski nogometaši, katerih predstavništva so poklicna so menda sklenili, da se tekem v Tokiu ne udeležijo, in sicer zato ne, ker se organizatorji Olimviade ne ravnajo po omenjenem pravilu in dopuščajo udeležbo tudi poklicnim nogometašem Ni lahko razumeti, v čem je logika italijanskih nogometašev, ki so, kakor rečeno, sami profesionalci Da so nogometaši polni denarja, kakor hoče prikazati karikaturist, bo držalo, saj jih drugi prodajajo in kupujejo po cenah, ki se sukajo od 10 do 100, 200 in tudi več milijonov lir. Pravijo, da so brazilskemu «zlatemu dečku» Pele ju svoj cas ponudili kar 500 milijonov lir; vendar se ni dal zvabiti iz Brazilije. EGS leta 1967 brez carin? Z ZSSR najobsežnejši sporazum Češkoslovaške Pretekli teden so predstavniki češkoslovaške in Sovjetske zveze podpisali v Moskvi važen sporazum o trgovinski izmenjavi. S češkoslovaške strani je protokol podpisal minister za zunanjo trgovino František Ha-mouz, s sovjetske pa prav tako minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev. To je zadnji protokol v okviru gospodarske- Deželni svet za naftovod Prva seja jesenskega zasedanja deželnega sveta je bila skoraj izključno posvečena vprašanju napeljave naftovoda iz Tržaškega žaliva na Bavarsko. Razprava, katere so se udeležili predstavniki vseh strank, je pokazala, kako velike važnosti je to vprašanje za gospodarski razvoj naše dežele. Za razpravo sta bili dani dve pobudi, in sicer predlog neofašistov (Ital. socialnega gibanja), ki je za to, da se naftovod prične v Miljskem zalivu (torej ne ob izlivu Soče), z druge strani pa splošna resolucija. ki so jo predlagali predstavniki vseh ostalih strank. Predsednik dr. de Rinaldini je dal v smislu pravilnika prednost splošni resoluciji ter se je s tem njegovim postopkom strinjala večina. Tako je bila skoraj soglasno (z izjemo treh neofašistov) izglasovana resolucija, ki odobrava delo deželnega odbora v zvezi z graditvijo naftovoda ter predlaga ustanovitev posebne komisije izvedencev, ki naj prouči vprašanje najugodnejše napeljave naftovoda; vri tem je treba upoštevati tudi koristi turizma. Kakor je znano, se turistične organizacije upirajo, da bi naftovod napeljali od izliva Soče, ker bi utegnil onesnažiti morje in s tem prizadeti občutno škodo turizmu. Deželni svet je sprejel to resolucijo po poročilu, ki ga je Dodal odbornik za industrijo Mar-pillero o dosedanjih prizadevanjih deželnega odbora za pravilno rešitev tega vprašanja. Odbornik je naglasil, da se hoče odbor pri posredovanjih pri o-srednjih oblastvih opreti na sodelovanje vseh političnih sil v deželnem svetu. Marpillero je proti temu, da bi že zdaj zavzeli konkretno stališče, cd kod naj se naftovod napelje, ker bi to utegnilo škodovati delu za rešitev tega vprašanja. Komunistični svetovalec Baoicchi je o-pozoril na križajoče se koristi državnega podjetja ENI in velikih zasebnih petrolejskih družb, ki hočejo sodelovati pri graditvi naftovoda. Te družbe celo grozijo, da bodo sicer poiskale drugo rešitev, ako bi se vprašanje graditve naftovoda iz Tržaškega zaliva na Bavarsko preveč zavleklo. (Kakor je znano, obstoja predlog, da bi se npr. dodal naftovodu iz Marseilla na Bavarsko še vzporedni vod, da bi se tako povečala zmogljivost sedanjega naftovoda). Razgovori o naftovodu Trst ■ Bavarska Za naftovod Trans Alpine Pi-peline, ki naj bi vodil iz Trsta na Bavarsko in za katerega je 1 pripravilo načrt osem velikih petrolepjskih družb, pa tudi potekajo razgovori o morebitnem pristopu tudi družbe ENI. v tem smislu potekajo še razgovori in ni izključeno, da ne dovedejo do ugodnega zaključka, kajti tako italijanska vlada, kot družba ENI sta zainteresirani, da se načrt za napeljavo naftovo da v resnici izvede. M. B. ga sporazuma za dobo 1961-65. V tem času naj bi se trgovinska izmenjava med obema državama dvignila za 50 odsto ter bi v letu 1965 dosegla 13,6 milijarde češkoslovaških kron. češkoslovaška zavzema drugo mesto v sovjetskem izvozu, Sovjetska zveza pa prvo mesto v češkoslovaškem izvozu. Sovjetska zveza bo dobavila ČSSR 6 milijonov ton petroleja, 8,2 milijona ton železne rude, 3,5 milijona ton oremoga, 60.000 ton bombaža, barvastih kovin, sintetičnega kavčuka, kemikalij. opreme za rudnike, strojev, 3250 kosilnic - mlatilnic, 1500 traktorjev in 5000 osebnih avtomobilov. Češkoslovaška bo izvozila v Sovjetsko zvezo opreme za kemične tovarne v vrednosti 320 milijonov kron, opreme za lahko industrijo za 52 milijonov kron, 2100 strojev, 7700 ton opreme za petrolejske naprave, 300 Dies-lovih motorjev, 189 električnih lokomotiv, 16,6 milijona parov čevljev in razno drugo potroš-no blago. Po podpisu je češkoslovaški minister Hamouz izjavil: To je najobsežnejši trgovinski sporazum ki ga je kdaj podpisala Češkoslovaška. skupnosti. Po načelnem sporazumu glede teh vprašanj bi bila carinska nadzomištva na mejah med članicami EGS popolnoma brez potrebe, dokončno pa bi jih odstranili januarja 1970. Enotno carinsko tarifo nasproti državam, ki niso članice Evropskega skupnega tržišča, bi po novem načrtu uvedli v začetku leta 1966. Danes so že dosegli dve tretjini enotne zunanje tarife. Hkrati bi z dokončno odpravo carinskih tarif uvedli tudi «denarno unijo«, in sicer tako, kakor je že predvideval načrt iz leta 1962, da bi namreč določili stalne tečaje za menjavo posameznih valut. Ni več govora o evropski uniji Med obiskom nizozemskih državnikov v Bonnu — v zahodno-nemški prestolnici sta se mudila ministrski predsednik Viktor Marijnen in minister za zunanje zadeve J. Luns — je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje političnega sodelovanja med obema državama, kateremu naj bi bila podlaga gospodarsko sodelovanje v smislu rimske pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti. Razgovorom med zali odnonemškimi in nizozemskimi državniki so prisostvovali tudi izvedenci v vprašanjih, ki zadevajo Evropsko gospodarsko skupnost. Sodeč po pisanju nizozemskega tiska in izjavah obeh državnikov po povratku iz Bonna ni vprašanje političnega sodelovanja posebno napredovala. Minister Luns je dejal, da zahodno-nemška vlada nima konkretnega načrta za oživljenje zamisli politične enotnosti Evrope. Samo med Parizom in Bonnom tečejo razgovori v tem smislu. še vedno je povsem odprto žiti" popolnoma svobodno med j vprašanje sodelovanja Velike I članicami Evropske gospodarske Britanije pri graditvi nove Ev- Predsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti Walter Hallstein je pravzaprav iznena-dil tisk, ko je časnikarjem obrazložil nov načrt komisije glede izgraditve Evropske gospodarske skupnosti, ki naj doseže popolnoma svobodno (brez carin) izmenjavo med državami, ki so članice Evropskega skupnega tržišča. Po rimskem sporazumu, ki vsebuje osnovna načela, na katerih sloni Evropska gospodarska skupnost, naj bi popolno odpravo carin dosegli leta 1970. Komisija se je zdaj odločila za pospešitev tega razvoja, in sicer naj bi že leta 1967 popolnoma odpravili carine v notranjem prometu med državam! članicami EGS; nasproti tretjim, to je nasproti državam, ki niso članice EGS. .pa naj bi postavili enotno carinsko tarifo že v začetku leta 1966. Značilno je, da ugotavlja naj-novejši načrt komisije, naj bi gospodarska integracija pospešila politično združitev. Načrt predvideva naslednje stopnje za odpravo carin: Doslej so bile notranje carine znižane za 6 odsto, ostalih 40 odsto bi dosegli po naslednjih stopnjah: 15 odsto 1. januarja 1965, 15 odsto 1. januarja 1966 in končno bi vse tarife popolnoma ukinili 1. januarja 1967. Komisija je mnenja, da bi z izvedbo tega načrta odpravili sedanje negotovosti; s to načrtnostjo bi dosegli večjo jasnost glede bodočega razvoja, hkrati bi se nove carine laže prilagodile dosežkom na pogajanjih za Kennedyjevo rundo. Izvedba na-č^+a bi koristila tudi gospodarskemu razvoju. Načrt predvideva izjemo glede carin na kmetijske pridelke, ki so državam že doslej delale velike težave. Carine na kmetijske pridelke naj bi se namreč odpravile eno leto pozneje, to je 1. januarja 1968. Tedaj naj bi kmetijski pridelki pričeli kro- rope. V Bonnu so se Nizozemci dogovorili, da bosta vladi šele imenovali poseben odbor izvedencev, ki naj proučuje pogoje za politično in kulturno sodelovanje med obema državama. Nemška vlada kakor tudi nemški parlament in predsednik komisije EGS prof. Hallstein so mnenja, da gre samo za začetne poskuse, kako bi se postavili skupni smotri v zunanji politiki. Obe državi bosta na vojaškem področju sodelovali v okvira Atlantske zveze (NATO), gospodarskemu sodelovanju pa naj bo podlaga rimska pogodba o EGS. Ko je govora o evropski uniji je treba pod tem razumeti rahlo povezavo držav ki ohranijo svojo neodvisnost. Takšno novo Evropo zagovarja tudi de Gaulle; sicer ni niti več govora o pravi evropski politični uniji, kakor bi jo rad zasnoval de Gaulle, temveč govorijo zdaj v Bonnu samo o «političnem sodelovanju«. ((Financial Times« poroča iz Bonna, da nastopa zlasti kancler Erhard kot pobudnik takšnega zunanjepolitičnega sodelovanja. SPECIALIZACIJA V ELEKTROGOSPODARSTVU MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO že delj časa si Slovenija in Italija izmenjujeta mlade elek-troinženirje, ki odhajajo iz,ene države v drugo na prakso. Tako so bili lani trije slovenski elektroinženirji v Italiji, dva Italijana pa v Sloveniji. Letos sta dva italijanska elektroinže-n ir j a na praksi v Sloveniji. V dneh od 14. do 16. oktobra bo v Opatiji sestanek Regionalne skupine za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije med Avstrijo, Italijo' in Jugoslavijo. Skupino predstavljajo centralni direktor ustanove ENEL iz Rima dr. Piero Facconi, vodja odseka za povezavo iste ustanove dr. Franco Ariatti, generalni direktor in direktoi; oddelka ENEL (prej SADE) v Benetkah dr. Roberto Marin in dr. Giovanni Zam-bler, generalni direktor Avstrijske elektrogospodarske delniške družbe na Dunaju ing. Franz Hintermayer ter prokurist iste družbe dr. Leopold Bauer, direktor avstrijskih Dravskih e-lektram mg. Erich VVerner, ministrski svetnik v avstrijskem ministrstvu za promet in elektrogospodarstvo ing. Richard Exner, generalni direktor Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva ter direktor oddelka za zveze z inozemstvom iste skupnosti ing. Radivoje Markovič in ing. Dušan čuč-kovič, predstavnik Elektrogospodarske skupnosti Slovenije ing. Vekoslav Korošec ter višji svetnik v Zveznem sekretariatu za industrijo v Beogradu dr. ing. Vladimir šlebinger. SUDEL ima svoj sedež v Ljubljani, kjer je bila konec aprila t.l. njegova ustanovna skupščina. Za prvi dve leti poslovanja je bil za predsednika izvoljen ing. Radivoje Markove, za podpredsednika pa ing. Franz Hin-termayer ter dr. Roberto Marin. Eden osnovnih ciljev SUDEL je sodelovanje z UCPTE, to je z Unijo za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije, v kateri sodelujejo skoraj vse zapadnoevropske države od Finske do Portugalske. Ker gre osnovna orientacija jugoslovanskega elektrogospodarstva za ureditvijo in razširitvijo odnosov z vsemi državami, je v tem smislu že sklenilo pogodbe o povezavi in izmenjavi električne energije z vsemi sosednjimi državami z izjemo Albanije. SUDEL sam ne sklepa pogodb, pač pa podpira njihovo sklepanje. Na sestanku SUDEL v Opatiji bodo predstavniki elektrogospodarstev včlanjenih držav podali poročila o razvoju izgradnje. proizvodnje in potrošnje električne energije v zadnjem razdobju ter o perspektivah za bodoče razdobje. Pomenili se bodo tudi o ustanovitvi posebnih delovnih skupin strokovnjakov včlanjenih držav za proučevanje raznih vprašanj, ki se pojavljajo na področju elektrogospodarskega sodelovanja. jo in Italijo se prenaša po 110-kV daljnovodu med Divačo in Opčinami ter po 50-kV daljnovodu med hidroelektrarno Plave na Soči in Gorico. Predvidena pa je povezava tudi po novem 220-kV daljnovodu med transformatorsko postajo Padri-če, ki bo zgrajena oktobra letos, ter razširjeno transformatorsko postajo v Divači, ki je že projektirana. Izmenjava električne energije med Jugoslavijo in Avstrijo se izvaja po daljnovodu 110-kV med Dravogradom in avstrijsko (Nadaljevanje na 2. strani) MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo traja že več let. To sodelovanje se izvaja tudi sedaj, ko koprsko področje prejema nekaj mesecev električno energijo iz Italije. Pomladi pa je Jugoslavija dobavljala energijo za področje Gorice. Električna energija med Jugoslavi- Švica bo še gradila termične centrale Po «polomu» na Cipru in pro glasitvi malteške neodvisnosti v okviru angleškega Commonvveal-tha je jasno opažati, da si Angleži ne želijo novih «trdih lešnikov« na področju Sredozemskega morja. Noben Anglež ni danes več prepričan, da bi bil Gibraltar «nedotakljivai> angleška postojanka, to tem bolj, ker je Gibraltar zaradi modernega o rož j a dejansko izgubil vsako strateško važnost. Vrnitev Gibraltarja Španiji je zdaj samo še zadeva časa. Zdi se pa, da tudi Španija v svojih zahtevah ne kaže nobene sile. To pa iz dveh vzrokov. Prvič, ker ima sama nekaj masla na glavi: nasproti Gibraltarju, na maroških tleh, leži špansko mesto Ceuta. Jasno je, da bi Marokanci ne molčali, če bi Španija od Angležev zahtevala povrnitev Gibraletar-ja. Po drupi strani predstavlja Gibraltar za Španijo v sedanjih razmerah važen vir tujih valut. Dodali bi lahko še tretji vzrok: Frankova Španija se zaveda, da ne uživa v svetovni javnosti prevelikih simpatij, španski «krik» po Gibraltarju bi verjetno naletel na gluha ušesa. KDAJ SO PRIŠLI ANGLEŽI Toda Angleži so dalekovidni politiki in dobro vedo, da je ta položaj le začasen. Prepričani so da se bo Španija morda že v bližnji bodočnosti uvrstila med urejene »demokratične« države in bi ji v tem primeru ne manj kalo simpatizerjev, zlasti še v tej tako upravičeni zahtevi; kajti priznati je treba, da j e Gibraltar španski pod vsakim vidi- Neopazno angleško umikanje z Gibraltarja kom: zemljepisnim, zgodovin- skim in narodnostnim. Trditev, da bi bili Angleži zgradili Gibraltar, je bosa. že leta 1490 se je gibraltarski »Cabildo« uprl arabskemu vladarju iz Granade ter navdušeno sprejel prvega »guvernerja« s strani ((katoliških kraljev«, Garcilasa de La Vega. Angleži so Gibraltar zavzeli komaj leta 1704 ter ga spremenili v svojo največjo utrdbo izven britanskih otokov. Do zadnjih let so Angleži branili Gibraltar kot punčico svojega očesa. Kratka meja s Španijo (komaj neka1 sto metrov) je bila med najbolj zastraženimi v Evropi. Samo kdor je bil ((oborožen« z vsemi mogočimi in nemogočimi dokumenti, je lahko prekoračil «La Lineo«. Ob meji je namreč nastalo novo špansko mesto, ki že po imenu pove, da je obmejno: «La Linea«. TRUME ŠPANSKIH DELAVCEV Angleška ljubosumnost pa se je v zadnjih letih zelo zrahljala. V Gibraltar hodijo dnevno trame španskih delavcev in uradnikov, ki so «oboroženi» s ponižno izkaznico. Okoli 10 tisoč jih prihaja iz mesta La Linea in bližnjega San Roquea. Drugih 700 pa se jih pripelje z ladjo iz nasproti Gibraltarju ležečega Algesirasa. Zavestno korakajo proti svojim deloviščem, kakor da bi se zavedali, da je «to že itak vse naše«. Do angleških delodajalcev se sicer vedejo spoštljivo, kar pa je sploh v naravi španskega človeka. Toda zavedajo se svojih pravic in svoje mo či. če se španski delavec zaveda, da je odvisen od angleškega delodajalca, se pa tudi Anglež zaveda, da bi danes življenje brez Špancev v Gibraltarju ne bilo mogoče. NEKAJ POVSEM NARAVNEGA Položaj se je spremenil tudi onstran meje, se pravi, v sami Španiji. Nekdaj so domačini s prezirom zrli na Španca, ki s svojim »izdajstvom« utrjuje tuj- 2 km -^SinRoque ŠPANIJA Žali, ,PRISTANIŠČE , GIBRALTAR sAAoare/fjfto čevo oblast na španski zemlji. Toda že leta 1956 se je španska oblast izrazila v smislu, «da njene pravice do Gibraltarja, katerim se ne odreče, ne pomenijo sovraštva do Angležev in da je zaposlitev španske delovne sile v Gibraltarju nekaj povsem naravnega, pravičnega in za Španijo tudi koristnega, španski delavci prinašajo iz Gibraltarja tuje valute v vrednosti 30 milijard lir na leto! Vsi delavci mo rajo namreč v Španiji zamenjati vsaj 70 odsto svoje plače v španski denar; ostalih 30 odsto si lahko ohranijo v tuji valuti za svoje nakupe v Gibraltarju. Mnogo se je v zadnjih letih storilo za izboljšanje položaja španskih delavcev tudi s socialnega vidi!, a. še ne dolgo tega so angleški uradniki dobivali dokaj višjo plačo kot pa njihovi španski koleg1 tudi v primeru, ko so opravljali ista dela in so bili enako sposobni, španski delavci Pa so danes včlanjeni v svoje sindikate, ki strogo nadzorujejo, da se Špancem ne delajo krivice. Plače so se znatno izboljšale: leta 1953 ie povprečna plača španskega uslužbenca v Gibraltarju bila okoli 900 pezet, danes Pa znaša 3200 pezet. Vsa vprašanja se rešujejo z neposrednimi pogovori med španskimi in gi-braltarskimi oblastmi. To pa že pomeni, da se Španija praktično vmešava v »notranje« zadeve Gibraltarja Občutek Angležev in Špancev je pač ta, da se bliža dan, ko bo ob navzočnosti predstavnika angleške kraljice na vrhuncu gibraltarskega epenjona« španska zastava zamenjala angleško. mi-ric Na kongresu Združenja švicarskih električnih central "T-nion des centrales suisses d’e-lectricitč) so kritično obravnavali tudi gledišče zvezne vlade o bodoči izgradnji električnih | central v Švici. Prišli so do zaključka, da je zgrešeno gledi šče zveznih oblasti, da bi v bodoče opustili graditev klasičnih termičnih central ter prešli vzporedno z gradnjo hidrocen-ti :.l na graditev električnih central na jedrski pogon. VELIKA UPORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Poročilo o porabi električne energije v Švici, ki .je bilo pre-fiitano na kongresu, ugotavlja, da so v Švici v letu od 1. oktobra 1962 do 30. septembra 1963 porabili 20.301 milijonov kilovatnih ur električne energije, to je 6,2 odsto več kakor v prejšnjem letu. Po porabi električne energije v gospodinjstvu je Švica zasedla drago mesto, to je takoi za Norveško. Povprečna potrošnja električne e-nergiie v gospodinjstvu znaša v Švici 3.240 kilovatnih ur ter je približno trikrat večia kakor v Italiji, čeprav ie po-stri.ii, petkrat večja kakor v Franciji in šestkrat večia kakor v Italiii.K čeprav je poraba električne energije v gospodinjstvu izredno velika, še ni trg nasičen ter lahko oriča-kuiemo nadaljnje naraščanje potrnšnie. V Ameriki nor. znaša danes povprečna ooriošnia v gospodinjstvu 4.257 kilovatnih ur. KAKŠNE ETEKTRARNE NAJ GRADIJO Leta 1963 so zgradili vrsto novih eelktrarn, kar je omogočilo napredek proizvodnje električne energije za 875 milijonov kilovatnih ur. Trenutno je v gradnji 28 hidrocentral in 1 termična centrala (Centrale thermigue de Chavalon), katerih skupna zmogljivost bo do- segla 7 milijard kilovatnih ur. Kongres meni, da je treba nadaljevati z graditvijo hidrocentral, dokler bodo te donosne. Toda v bodoče bo treba zgraditi tudi več termičnih central klasičnega tipa, ki bi dajale električno energijo zlasti pozimi, ko nastopi neugodno vreme za obratovanje hidrocentral. Računajo, da bo prva jedrska elektrarna pričela s proizvodnjo leta 1971 ali 1972, in sicer z zmogljivostjo, ki se bo sukala med 200 in 300 megavati; naslednjo naj bi zgradili leta 1975. Kongres je zavrnil gledišče centralnih vodstev zveznih oblasti, ki so mnenja, da bi se bilo treba odpovedati gradnji klasičnih termičnih central (na nremog, nafto ali plin) ter ore iti na graditev jedrskih central. Kongres j? izrazil mnenje, da je nujno potrebno sodelovanje med hidrocentralami in termičnimi elektarmami, katerim se bodo pozneje pridružile jedrske. Le takšno sodelovanje bo lahko dobavlja'o električno energijo po ugodnih cenah. Nevarno bi bilo opustiti graditev termičnih central ter preiti na naglo izgraditev jedrskih elektrarn, ker bi med graditvijo posameznih elektrarn na jedrski pogon ne bilo dovolj dolgega presledka, da bi lahko proučili rezultate zgrajenih električnih central ter tako ustrezno izkoristili nabrane izkušnje. Zmogljivost jedrskih elektrarn naj bi se sukala okoli 150 do 200 megavatov. Jedrska elektrarna z zmogljivostjo 250 do 300 megavatov, bi najbolj ustrezala švicarskim razmeram, čeprav bi bila cena pridobljene električne energije višja kakor 'v elektrarnah z večjo zmogljivostjo. Jedrska centrala z zmogljivostjo 500 do 600 mW bi letno lahko proizvajala 5 milijard kilovatnih ur, kar bi predstavljalo eno tretjino današnje porabe v Švici. senae ncise 111 Zanjic je premalo V našem javnem življenju, v življenju našega naroda s ie strani meje postaja čedalje bolj pusto, kakor da bi nas bila že ubila poltiična taktika obljubljanja in odlaševanja. Res je sicer, da smo na zadnjih deželnih volitvah, ki so bile pravzaprav prve, porinili v » spredje nekaj mladih ljudi. Prav je tako, nove sile naj prinesejo v naše vrste nekaj več življenja in borbenosti. Zaradi te volje našega ljudstva, da bi se po silnem razočaranju, ki mu ga je prinesel politični razplet po osvobodilnem boju, zopet znašlo in po realistični presoji novega položaja vnovič vrglo na delo za svoj obstanek kot živa veja slovenskega naroda, pogrešam še nov zagon iz ženskih vrst. Kako pogosto slišimo: ženska je nositeljica življenja ... Kako naj si potem zamislimo po-življenje našega dela na vsej črti brez ženske? Koliko pišemo o emancipaciji in enakopravnosti ženske! Koliko izobraženih deklet nam je že dala povojna šola, koliko jih ie že po raznih službah! A koliko jih vidite v našem o-spredju na političnem in socialnem delu za blaginjo našega ljudstva? Primer slovenske komunistične poslanke je pravzaprav osamljen. Vemo, da ie še takšnih, ki v duhu našeaa starega izročila tiho in požrtvovalno delajo za našo stvar v svojem poklicu, pa tudi izven njega, a povezave ni med njimi in pravzaprav malo kdo sploh ve za to njihovo požrtvovalnost. Brez povezave, brez sestajanja, brez združevanja in skupnih posvetov ni smotrnega dela za skupnost. Mi zaostajamo, zaostaiamo za svojim domačim izročilom — kakšno vlogo so igrale ženske prav na Tržaškem v našem življenju od «Jadranke* Zofke Kvedrove do podjetnega krožka okoli «ženskega svetat> no prvi svetovni vojni — zaostajamo v tem pogledu še posebno za svojimi brati v matični državi, čeprav nam zakoni ne postavljajo meja. Kakor da. ne bi imeli poseb-nih problemov, ki jih ženska duša najlaže dojame in prav zato zanje lahko najde najprimernejšo rešitev! Komu je npr. vprašanje vzgoje naše mladine, mislimo na vzgojo v našem duhu. najbližje, ako ne prav ženski-materi? Komu so najbolj dostopni družinski problemi, odnosi med otrokom in starši, med mladimi in starimi? Kdo naj boli razume bedo in gorje v družinah in skuša pomagati, ako ne ženska? Imamo še vrsto posebnih vprašanj, ki nam jih prinaša posebno življenje v zamejstvu. Kdo nai materi, ki se obotavlja in koleba, ko gre za vpis otroka v šolo, da pravilen nasvet, ako ne nrav razumna in izkušena mati? Problem družine sploh! Morda se nikjer ni postavljal s takšno krutostjo kakor nrav pri nas. še je beda v nekaterih naših družinah — pomislimo samo na tiste, ki žive od pokojnin, odmerjenih v predvojnih časih — splošno pn lahko rečemo, da je. bilo tudi naše ljudstvo deležno izredne povojne gospodarske konjunkture. In vendar so naše družine na stežaj odprle vrata beli kugi. nrav z izgovorom, da ni dovolj denarja za več kakor enega otroka! Potem pa štejemo, koliko naših otrok, se je vpisalo v slovenske šole ... Prav takšnih problemov, za katerih reševanje so najbolj poklicane ženske je mnogo, že-tev je obilna, a žanjic je res premalo. —Ib— IZ ŽIVLJENJA *Ali gotovo veš, da tvoja žena ve, da pridem s teboj na kosilo » ’"e vprašal gost svojega prijate-’ja. «Seveda,i> je odgovoril ta. tStrahovito sva se prepirala o ‘em že zjutraj/» Otroci niso samo v oporo v fvojih starih letih — oni so ti tudi pomagali, da si jih prej dosegel. • SOCIALISTI OSTANEJO V VLADI. Zasedanje osrednjega vodstva glavnega sveta Krščanske demokracije ni po mnenju političnih opazovalcev popolnoma razčistilo položaja, ker je bil izbran izvršni odbor, ki nima pravzaprav prave večine v glavnem svetu in so ga zato označili za manjšinskega. Vse kaže torej, da v vrstah krščanskih demokratov ne prevladuje jasno struja, ki je za sedanjo koalicijsko vlado s socialisti. Prevladuje mnenje, da se hoče zopet zriniti na oblast Fanfani, kot ministrski predsednik, in sicer vnovič na čelu koalicijske vlade s socialisti. Zaradi te nejasnosti v vrstah krščanskih de mokratov glede bodoče politike je bil tudi položaj Nennijeve struje v socialistični, stranki o-slabljen. Sicer je v vodstvu zmagala njegova struja, vendar z majhno večino. Ta se je izrekla za sodelovanje v koalicijski via-di, in sicer je od 19 glasov bilo oddanih za Nennijevo politiko 12, 7 pa proti. Kakor znano vodi opozicijsko krilo Lombardi. Zanimivo je, da je prišlo do skupnega sestanka treh strank iz koalicijske vlade, in sicer socialistov, socialnih demokratov in republikancev. Zedinili so se glede nadaljnjega sodelovanja s krščanskimi demokrati v vladi, vendar so naglasili, da se mora njeno delo oslanjati na prvotno osnovo, na kateri je slonela pr va koalicijska vlada in ki zahteva ((globoko obnovo življenja v državi«. • LABURISTI NAPREDUJEJO. Volilna agitacija za parlamentarne volitve na Angleškem, ki bodo 15. oktobra, je dosegla vrhunec. Kljub temu so konservativci računali, da se delavski stranki ni posrečilo dovolj razgibati angleških množic in pridobiti nove glasove. Gallupovo poizvedovanje, katerega rezultate je priobčil tednik «Sunday Te-legraph», kaže nasprotno. Po teh podatkih so laburisti pridobili in vodijo zdaj s prednostjo 4,5 cdsto pred konservativci. V nekaterih kraiih so dosegli še večji uspeh. Sam vodja delavske stranke Wilson opozarja, da se laburisti ne smejo še veseliti zmage. O tej bodo namreč odločali glasovi nestalnih volilcev, ki se odločijo šele zadnje dneve. • ALI OBIŠČE ANGLEŠKA KRALJICA TUDI QUEBEC? V Quebecu so v zadnjem času pristaši proglasitve neodvisnosti francoskih pokrajin Kanade razvili živahno agitacijo proti prihodu angleške kraljice Elisabe-te II., še preden se je ta odpravila na pot v Kanado. Svojo agitacijo so razvili pod geslom «»živela republika — živel svobodni Quebec». Kanadska zveza sestoji iz 10 dežel, med katerimi je Quebec naj večja. V njej ž'vi 5 milijonov ljudi ter se 83 odsto prebivalstva prišteva k Francozom. To je približno ena četrtina vsega kanadskega prebivalstva. V Quebecu obstoje razne protikanadske organizacije kakor «Front de la Liberation Quebecois« in »Armee de la Liberation du Quebec». V Montrealu, ki je za Parizom največje francosko mesto na svetu, živita 2 milijona ljudi, od teh je ckoli 78 odsto Francozov. Ti se pritožujejo, da po u-radih in podjetjih tudi v Que-becu angleščina izpodriva francoščino. • ((TRIBUNA LUDU« KRITIZIRA VIŠINSKEGA. Glasilo poljske delavske stranke ((Tribuna ludu« je priobčilo polemičen članek proti kardinalu Višinskemu, češ da ni Cerkev na Poljskem lojalna nasproti državi. Tako je nastopila proti izglasovanju zakonskega osnutka o materinstvu, ki dopušča v določenih primerih splav; prav tako obsoja civilno poroko: javno obsoja starše, ki ne dajo krstiti svojih otrok; spovedniki svetujejo ženam, naj zapustijo moža, ako je ta neveren; duhovniki nočejo prijavljati prostorov, kjer poučujejo verouk itd. članek se nanaša na pastirsko pismo, ki je bilo objavljeno v začetku septembra in ki ga je podpisalo 64 škofov. S ALI BO INDEKS IZGINIL? V katoliški založbi «Eddtions Špes« je izšel prevod knjige «In-dex romanus«, ki jo je napisal Hans Kuehner. V uvodu se Ge-orges— Christophe Lichtenberg zavzema za ukinitev »Indeks«, v katerem so zbrana imena vseh knjig, katere je katoliška cerkev prepovedala svojim vernikom. Prva knjiga je bila vpisana nekako pred 300 leti, to je leta 1557, ko je bil za papeža Pavel IV. Neki pariški list domneva v dopisu iz Rima, da bo Pavel VI. ukinil «Indeks». • RUSKI PATRIARH PRVIČ NA ANGLEŠKEM. Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej, ki mu je 87 let je te dni vrnil obisk kontenburškemu nadškofu anglikanske cerkve, ki je leta 1962 obiskal Moskvo. Prvič se je zgodilo, da je patriarh ruske pravoslavne cerkve prispel na Angleško. V angleških cerkvenih krogih vidijo v tem, da so sovjetske oblasti dovolile ta o-bisk, novo znamenje boljših odnosov med Cerkvijo in državo v Sovjetski zvezi. Po podatkih iz leta 1962 je v Sovjetski zvezi 63 škofov in 14.000 duhovnikov. MEDNARODNA TRGOVINA Sodobna gostinska oprema za turizem Razstava pohištva v Milanu Preteklo nedeljo se je zaključila v Milanu IV. razstava italijanskega, pohištva. Tu so prikazali najsodobnejše navadno in vatirano pohištvo in pohištveno opremo. Njegove oblike kažejo, da se domači ustvarjalci stilno navdihujejo pri pro-vensalnem in angleškem kolonialnem pohištvu, nadalje pohištvu iz 4. in 5. stoletja ter pohištvu stila Chippental. Pri tem pa težijo k najizdatnejši funkcionalnosti. Zaradi gospodarske krize in še zlasti zastoja v gradbeni stroki so zašle tovarne pohištva v znatno krizo. Marsikje so zaradi pomanjkanja naročil morali skrčiti delovni urnik in nastala je nevarnost, da številni delovni kadri zaidejo v vrste brezposelnih. Razpečavanje pohištva na notranjem trgu je težavno. Povpraševanje se je v zadnjem času zmanjšalo za 15 do 20 odsto. Le izvoz v tujino v določeni meri krije zgubo, saj je v prvi polovici tega leta napredoval za 10 odsto v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, to pa kljub raznolikim težkočam, ki jih predstavljajo na primer težave pri embaliranju in zadevni stroški ter visoke pomorske prevoznine;, te znašajo tu na tam celo 5 odsto vrednosti blaga v prometu. Italija je zasedla glede izvoza pohištva zdaj tretje mesto na svetu za Zah. Nemčijo in Dansko; slede ji Francija. švedska, Norveška, Jugoslavija in Vel. Britanija. Med otvoritveno svečanostjo na milanskem sejmišču so poudarili, da ta razstava noče biti morda zrcalo razvoja domače pohištvene industrije, ampak v prvi vrsti odraz želja industrij-cev, da z lastno požrtvovalnostjo in ob razumevanju vladnih organov (z olajšanjem davčnih bremen) premagajo sedanje težave. Računajo, da si je razstavo ogledalo kakih 20.000 domačih in 2.800 tujih operaterjev. MEDNARODNA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V PARIZU Dne 1. okt. so v Parizu odprli razstavo. Na njej sodeluje tudi turinska družba FIAT, in sicer tako z zasebnimi avtomobili, kakor tudi s tovornjaki in avtobusi. Med zasebnimi avtomobili prikazuje naslednje modele: 500 D, 600 D. 850, 1100 D, 1300 in 1500 berlina, 1800 B in luksuzno 2300. FIAT je kljub neugodni konjunkturi ohranila tudi letos zelo vidno mesto med evropskimi avtomobilskimi družbami in ie celo še povečala- izvoz v tujino. Lani je postavila na trg okrog milijon novih avtomobilov. Vseh razstavljalcev je 1.300, od • tega 330 tujcev iz 17 dežel. Prikazujejo 400 modelov stoštiri-najstih znamk, in sicer Francozi 20. Angleži 34. Nemci 19, Američani 16, Italijani 14, Švedi 3, Španci 2, Avstrijci. Belgijci, Nizozemci, čehoslovaki, Izraelci in Japonci pa po enega. Japonci sodelujejo prvič na tej razstavi. Na ogled so postavili avto «Hi-no Contessa«, katerega karoserijo je zasnoval Italijan Miche-lotti; vozilo ima motor s 1.250 kubiki. nameščen zadaj in sinhronizirane prestave. Na Japonskem stane nekaj manj kot milijon lir. Razstava se zaključi 11. oktobra. Beograjski mednarodni sejem oblačenja Na beograjskem sejmišču bo od 10. do 18. oktobra V. mednarodni sejem oblačenja pod geslom »Moda v svetu». Za udeležbo se je prijavilo letos precej več domačih in tujih razstavljalcev kakor lani (tedaj so jih našteli 385). Med tuijmi državami, ki bodo sodelovale na sejmu, naj omenimo zlasti Avstrijo, Italijo, obe Nemčiji, Belgijo, Francijo, Švico, Grčijo, češkoslovaško, Vel. Britanijo. Združene ameriške države .Indijo. Japonsko in Madžarsko. Razporeditev blaga bo približno enaka kot lansko leto. Veliko zanimanje vlada za razstavo najvažnejšega jugoslovanskega podjetja za u-voz in izvoz tkanin in oblači!, beograjskega »Centrotekstila«, prav take tudi za indijsko razstavo. Na sejmu bodo podelili najboljšim jugoslovanskim podjetjem, ki izdelujejo napravljene obleke, perilo, obutev, trikotažo in tkanine »Zlato košuto« (kot tolažilno nagrado pa diplome), najboljšim ustvarjalcem o-troških oblek pa »Zlato srno«, a najboljšim ustvarjalcem modnin »Zlat prstan«. V okviru sejma bo vsak večer modna revija Hkrati bodo še razne druge prireditve, kakor specializirane razstave pohištva in gospodinjskih naprav, usnjene obutve, obrtnih izdelkov, modnega časopisja, inozemskega časnikarstva itd. Razstavljale! in obiskovalci sejma imajo pravico do brezplačnega vstopnega vizuma, a samo proti predložitvi posebne legitimacije, prejete od vodstva sejma ali pa na jugoslovanskih diplomatskih, konzularnih in trgovinskih predstavništvih POMORSTVO Motorna ladja «Bled» je 2. oktobra odplula iz Kazablanke proti zahodnoafriškim pristaniščem. Ladja »Bohinj« se je 3. oktobra zasidrala v Takoradiju. »Pohorje« je 4. oktobra zapustila pristanišče v Abidjanu namenjena v Takoradi. »Zelengora« je 5. oktobra odplula z Reke proti Splitu. (Koln) pripornima k te: preesnovi Cerkvene uprave, da So jo na Južnem Tirolskem pozdravili z velikim veseljem. V ustanovitvi nove škofije Bocen-Brixen namreč vidijo južni Tirolci Cerkveno priznanje zaodo-vinsko-knlturne enotnosti Južne-ga Tirala, hkrati va viden nami p Vatikana Kvirinalu (italijanski vladi), nai končno prizna raroško govorečemu Južnemu Timlu avtonomijo v smislu parskega sporazuma (Ds Gaspsri-Gruber). Tako naj bi se v Rimu otresli starih noimov o enotni r a ci on 9,1 n o drža vni ureditvi; te predsodke je treba premagati v duhu krščanstva in evropskega sodelovanja. list izraža upanje. da bo rimska vlada čim-prej sledila pogumni potezi Cerkvenih oblasti ter tako nripo- ■lifiSnfm jUSSS Prvi- ne r sdtiibuprave. upravne VOLITVE IN KOMUNISTIČNA STRANKA. Tržaška federaciia komunistične narti ie je proučila poročila zadevnih odborav o izvedbi upravnih volitev (občinskih in nokraiin-skih), ki bodo 22 novembra. Stranka ie za to. da se v občinah Milje. Nabrežina, Dolina. Zgonik in Repentahor ponovno postavijo skupne liste. Takšno sodelovanje med Ital'lani in Slovenci na ljudski in demokratični podlagi se ie obneslo. Tako sestavljeni občinski odbori so svoje naloge izpolnili. STANOV ANSK 4. KOMISIJA BO IMELA MNOGO DEL4. V smislu nainovejšega odloka bodo delovale za vsako pokrajino dosiei samo en n komisi i a za nakazovanje ljudskih stanovanj. Doslej iih je bilo samo v Trstu dvanajst. V tel komisiji bodo pretežno uradniki. Ker bo treba v Trstu revidirati naiman.i 3500 dodelitev, ki so bile že izvršene, ter je še drugih okoli. 3600 nro-šen.1 nerešenih, bi bilo potrebno rok za proučitev prošenj, ki zapade konec novembra, podaljšati. Z 4 TRST ŽITO PO ZNIŽANIH CENAH. Senator Vidali ie zahteval posredovanie kmetijskega ministra, da bi za tržaško ozemlje tudi letos nakazali 360 tisoč stotov žita po znižani ceni. NADZORNIŠTVO ZA DELO BREZ ZDRAVNIKA. Poslanka Marija Bernetič ie opozorila mi-ministrstvo za delo, da ie tržaško nadzomištvo za delo že od leta 1962 brez lastnega zdravnika in ka iz drugih pokrajin. Minister da je primoran klicati zdravni-je odgovoril, da še ni bil nad-zomištvu dodeljen nov zdravnik. ker so finančne razmere nadzomištva šibke; vsekakor bo tržaško nadzomištvo dobilo vsa.i enega zdravnika. POSLEDICE FAŠIZMA SE ŠE ČUTIJO. Senator Vidali ie postavil ministru za pravosodje vprašanje, v katerem ga opozarja na absurdnost, da zahtevalo državne oblasti še danes od italijanskih državljanov, ki so jih obsodila fašistična sodišča poravnavo pravdnih stroškov še po 30 letih; to ie vendar proti republiški ustavi. kov in panog, ki so povezani in odvisni od gradbene dejavnosti. Danes bi radi posvetili nekaj vrst še samim zidarjem. Še nedavno je bila konjunktura v gradbeništvu tako ugodna, da ni bilo zidarja brez dela in vsakdo je prav dobro zaslužil. Najboljše specializirane zidarje so delodajalci v gradbenih podjetjih skušali privabiti s tem, da so jim dajali višje plače, kakor so določale sindikalne skupne pogodbe. Danes se je v tem pogledu položaj preobrnil; saj si nekateri zidarji že morajo sami iskati delo, ker se je konjunktura poslabšala. Ko govorimo o zidarjih, moramo razlikovati samostojne zidarje (obrtnike) od zidarjev in zidarskih pomočnikov, ki so nameščeni v gradbenih podjetjih. Ni lahko navesti koliko zasluži zidar v posameznem podjetju, še posebno, ko gre za res strokovno izvežbane zidarje, ki jih podjetja plačujejo, kakor smo že omenili, po lastni uvidevnosti glede na njihovo strokovno usposobljenost. V nekem tržaškem podjetju so nam razložili, da jih stane dober zidar okoli 1.400 iir na uro, ako v stroške vštejemo prispevke za socialno zavarovanje, v poseben sklad za gradbince (Cassa eddle di mu-tualita e di assistenza), ki je bil ustanovljen pred nekaj leti, da bi delavec ne ostal brez sredstev v primeru nezaposlenosti, pa tudi obremenitev podjetja v času dopusta ali kakšne od sotnosti iz kakršnega koli razloga. V drugem gradbenem podjetju prejme zidar, ki opravlja režijska dela povprečno okrog 600 lir čistega na uro. Samostojen zidar, kakor tudi uslužbenec podjetja, ki dela na akord, pa zaslužita nekako 800 do 1.000 lir čistega na uro. Ljudstvo se posebno glede samostojnih zidarjev pritožuje, da zahtevajo preveč za svoje usluge. Neki gradbenik pa nam je v tej zvezi pojasnil, da mora samostojni zidar postavljati višje cene za svoje storitve, ker si mora sam plačevati socialno in ■ bolniško zavarovanje. Vsekakor se je tudi za takšne samostojne zidarje konjunktura precej poslabšala. opravljajo običajna zidarska dela, za katera ne potrebujejo določene specializacije, drugi pa vršijo taka dela, pri katerih je treba posebne strokovne u-sposobljenosti Jasno je, da zaslužijo zadnji precej več. Dogaja se, kakor smo že rekli, da delodajalci res dobrim specializiranim delavcem plačajo kakih 100 lir na uro več kot določajo sindikalne pogodbe, vendar ne povsod, tako n. pr. v bližnjem Tržiču prejmejo zidarji samo sindikalno dogovorjene plače. Preden se začne sama graditev poslopja je^ treba najprej zravnati zemljišče ter ga ustrezno pripraviti za temelje. Za ta posel skrbijo takoimenovana podjetja za mehanične izkope. Lastnik takega podjetja v našem mestu je poudaril, da nima v tem trenutku nobenega naro čila; sploh pa se trenutno ne podirajo stare hiše. V zadnjem času je njegovo podjetje za izkopavanje in odvažanje izkopanega materiala (z lastnimi tovornjaki) silno zmanjšalo dejavnost, in sicer za tri četrtine v primeri z istim obdobjem lanskega leta. Pomanjkanje dela ni doslej v Trstu dovedlo do prave brezposelnosti med gradbenim delav- stvom, vendar so konec julija zabeležili na Tržaškem 675 nezaposlenih gradbincev. Kriza v gradbeni dejavnosti ni tako hudo prizadela Trsta in naših krajev, ker so bili pri nas lastniki gradbenih podjetij manj odvisni od bančnih kreditov, M so bili v zvezi s proti-inflakcijsko politiko vlade močno skrčeni in v mnogih primerih gladko ustavljeni. Gradnja na kredite je bila bolj razširje na po mestih v notranjosti. Ta ko npr. v Milanu, Rimu in po drugih mestih. V Milanu npr. zajema gradbena dejavnost nekaterih podjetij res velik obseg, saj gradijo navadno na kredi*: kar cela naselja tudi s 1000 stanovanj. Ob zaključku nai v zvezi z razvojem gradbene dejavnosti o žirom a s položajem zidarjev in zidarskih pomočnikov omenimo še tesarje. Čeprav se les glede na naraščajočo porabo cementnih konstrukcij čedalje manj uporablja, so tesarji še vedno dobro plačani. Tako zaslužijo povprečno 900 do LOGO lir na uro. Tesarji delajo po navadi na akord. Ko je meso postalo predrago... Tržaška trgovinska zbornica pripravlja širokopotezno akcijo za pravilno usmerjanje potrošnikov pri nakupovanju živil. Gre za vrsto pobud, ki jih bodo začeli izvajati že ta mesec s sodelovanjem tukajšnjega Združenja trgovcev. Začeli bodo s prodorno reklamo v tržaškem časopisju in z razdeljevanjem primernih brošur trgovcem, a jedilnih receptov odjemalcem. V receptih bodo navedene snovi, ki lahko uspešno nadoknadijo goveje mesa, kakor na primer perutnina, ribe, jajca, zajci in divjad. Svetovali bodo gospodinjam drugovrstne reze živinskega mesa, ker so ti menda enako dobri kakor najboljši odrezki, hkrati pa so tudi cenejši. Pripravili bodo nagradni natečaj med trgovci na drobno, ki se bodo v akciji za usmerjanje potrošnikov najbolj izkazali. Vse te pobude pa imajo še drug namen: usmerjati potrošnike k nakupu domačih, torej ne uvoženih živil; tako bi prispevali k zboljšanju plačilne bilance. Vzorna zdravstvena služba na Koprskem Po hudi prometni nesreči na cesti med Sečovljami in Bujami, pri kateri se je ponesrečil dr. Neilo Marocco, zdravnik iz Trsta s svojo družino, se je tržaški tisk pohvalno izrazil o zdravniški negi, katere je bil deležen dr. Marocco v bolnišnici v Valdoltri; tudi sami sorodniki rajnega Marocca, ki mu je po uspešni operaciji odpovedalo srce, so se slovenskim zdravnikom javno zahvalili za njihovo veliko prizadevnost. V tej zvezi smo se zanimali za organizacijo zdravstvene službe na Koprskem in ugotovili, da je ta res na višini, čeprav še ni bilo mogoče rešiti osrednjega vprašanja, to je zgraditev velike bolnišnice v Kopru. V Kopru je danes osrednja u-prava za bolnišnici v Izoli in Piranu, hkrati poslujejo še specializirani oddelki v Ankaranu in Valdoltri. Koprska bolnišnica ima sama več oddelkov, kakor za porodništvo in ženske bolezni, v Ankaranu pa je njen oddelek za notranje bolezni; tam je tudi oddelek za tuberkulozna obolenja ženskih genitalij, medtem ko je v Valdoltri ortopedska bolnišnica. Izola ima kirurški oddelek. V tem so še posebno pozornost posvetili traumato-logiji, to je zdravstveni službi za cestne nesreče. Na Debelem rtiču je otroško okrevališče. Nekdanji bolnišnici v Piranu so dozidali infekcijski oddelek. Piranska bolnišnica ima štiri oddelke, in sicer za notranje bolezni, ki je povezan z geriartič-nim (za stare onemogle bolnike), infekcijskega, oddelek za usta, nos in grlo ter okulističnega. Poleg tega posluje zdravstveni dom z ambulantami v Portorožu in Sv. Luciji; piranski zdravstveni dom ima zobo-zdravniško ambulanto in anti-tuberkulozni ter dečji dispanzer. Z vlago preženeš prehlad Eno najboljših sredstev, kako se izogneš prehladu, je zadostna vlaga v domovih in pisarnah. Na podlagi ugotovitev nekega specialista v Torontu, bi moral zdravnik, čigar naloga je zdraviti prehlajenca, pregledati ogrevalne naprave z nič manjšo skrbnostjo kot bolnika. Poročilo pravi, da je telo v stanju pregnati običajni virus prehlada, ki je stalno v nosu in grlu, ako je v zraku dovolj vlage. Vlaga pomaga, da osta- nejo dihalni kanali odprti in čisti. Če pa je zrak suh, imajo virusi in bakterije mnogo boljše pogoje za razvoj. Tudi naravna obramba proti infekciji, limfoidi v grlu in ade-noidi, ki love bakterije in jih uničujejo, se lahko okužijo in jih je treba zdraviti, če so bili ponovno okuženi zaradi suhega zraka. Dihanje skozi usta. kadar so nosni kanali zaprti, je posebno škodljivo; kajti če je tako stanje trajno, lahko povzroči nerazvit nos in spremeni celo izraz lica. Kadar se pojavi prehlad, ga Veliko ofedeMe »slovenske moderne» Joža Mahnič: Obdobje Moderne. Ljubljana, 19G4, založba Slo-! venska Matica, 410 strani. Knjige Slovenske Matice navadno pridejo med bralce poleti, ker nimajo letnega koledarja kot redne letne knjige' ljudskih družb (Prešernove, Mohorjeve), in zato niso vezane na i začetek koledarskega leta. ! Od tren rednih knjig Sloven-i ske Matice (Juš Kozak:' Pavli- Dr. Drago Marušič Prejšnji četrtek je v Ljubljani v 80. letu umrl dr. Drago Marii šdč, bivši zvezni minister pošte in telekomunikacij. Rajni je hudo zbolel na arteriosklerozi, vendar je še to poletje lahko prebil v svoji vili v Gozdu Martuljku, kjer so ga obiskali tudi nekateri ' tržaški rojaki, še tedaj se je zanimal za življenje Slovencev v Italiji, od katerih je bilo pravzaprav neločljivo tudi njegovo lastno življenje in politično udejstvovanje. Sam je bil sin našega Krasa, rodil se ne fronte. Leto nato je bil aretiran in odpeljan v Italijo v taborišče, kjer je ostal do zloma fašizma septembra 1943. Nato se je zopet pridružil osvobodilnemu gibanju in se uveljavil v pokrajinskem odboru OF za slovensko Primorje. Postal je član slovenskega narodnoosvobodilnega sveta ter je s svobodnega ozemlja pri Črnomlju odpotoval v London, kjer je postal član vlade Tito-Subašič. Leta 1948 je bil imenovan za zveznega ministra pošt in telekomu- je namreč v Opatjem selu v I mkacij hkrati je bil poslovode-preprosti hiši. Gimnazijo je štu- predsednik Jugoslovanskega diral v Gorici, pravne nauke pa je zaključil v Pragi. V Gorici se je uveljavil kor, voditelj v mladinskih organizacijah in v Sokolu. Med prvo svetovno vojno je pobegnil v Rusijo, zaradi česar ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Iz Rusije je odšel v Srbijo ter se boril v srbski vojski kot »solunski boreča. Tudi v Solunu je prišel zopet v stik z nekaterimi Primorci. Po prvi vojni je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno in sodeloval z dr. Volkom. Postal je glavni tajnik slovenske narodne stranke ter bil imenovan za bana Dravske banovine. Med drugo vojno se je pridružil osvobodilnemu gibanju ter postal član vrhovnega plenuma Osvobodil- MORILKA ANGLEŠKEGA GENERALA POMILOŠČENA. Te dni je namestnik predsednika republike sen. Merzagora pomilostil Mario Pasguinelli, M je 10. februarja. 1947 v Pulju ustrelila poveljnika puljske zavezniške posadke gen. De Wintona češ, da je s tem hotela protestirati proti priključitvi Pulja k Jugoslaviji. Aprila 1947 jo je vojaško sodišče obsodilo na smrt, toda pozneje so ji kazen spremenili v dosmrtno ječo. MEDNARODNI SEMINAR O FIZIKI PLAZME V ponedeljek je začel uradno poslovati mednarodni center za teoretično liziko v Trstu. Hkrati je pričel tudi mednarodni seminar o fiziki plazme, ki bo trajal do 31. oktobra. Na njem sodeluje kakih 60 znanstvenikov z vseh delov sveta, tako iz Avstralije, Kanade, Združenih ameriških držav, Indije, Japonske, Peruja, Južne Afrike, Zdru žene arabske republike, Sovjetske zveze, Velike Britanije in številnih evropskih držav, nadalje 21 lektorjev in 20 štipendiranih študentov iz 16 držav (eden iz Jugoslavije), ki bodo ostali v našem mestu skoraj leto dni in obiskovali redne tečaje centra. Seminar, ki se deli na 6 učnih ur dnevno, vodijo britanski profesor Thompson, ameriški profesor Rosembluth in sovjetski profesor Kadomcev, dočdm je bil za znanstvenega tajnika postavljen Američan O-berman. Glavni predmet seminarja predstavlja iskanje novih energetskih virov. Te bi na primer lahko z najmanjšimi izdatki in v neomejenih količinah črpali iz morske vode, pa tudi iz sončne svetlobe. Znanstveniki sami naglašajo, da gre pri tem šele za teoretične domneve, vendar se eksperimentalna in teoretična fizika jasno dopolnjujeta; zato se lahko zgodi, da pridejo učenjaki do praktičnega odkritja, kateremu bi šele postavili teoretično podlago, lahko pa tudi narobe. ODPUSTI V DELAVSKIH ZADRUGAH. Vodstvo Delavskih za- drug namerava odpustiti 55 nameščencev. To odločitev utemeljujejo s trditvijo, da so prisiljeni ukiniti poslovanje nekaterih obratov v mestu in okolici, ker nimajo od teh nobenega dobička. SPET RAZGRAJAJO. Kakih sto italijanskih srednješolcev je pod vplivom neofašističnih agitatorjev v ponedeljek in torek v večernih urah razgrajalo v središču mesta. Hoteli so vdreti v kinematograf Penice, kjer te dni predvajajo napredno zasnovan film o italijanski vojski v Rusiji med drugo svetovno vojno. Ker jim je policija to preprečila so odvihrali pred Tržaško knjigarno v Ul. Sv. Frančiška, kjer so vpili proti Slovencem, STAVKE. Preteklo soboto je bila celodnevna stavka delavcev Združenih jadranskih pristanišč (GRDA) in Tržaškega arzenala. Delavci so stavkali po nekaj ur tudi v torek in sredo. S tem skušajo podpreti zahtevo po prejemanju proizvodne nagrade, na katero nočejo delodajalci pristati. V sredo je prometno osebje, kateremu so se pridružili čuvaji ob železniških prehodov, stavkalo 5 ur. ITALIJANSKA ZVEZA PRISTANIŠKIH DELAVCEV je proglasila 48-umo stavko za petek (9. t.m.) in soboto (10. t.m.). Stavko pripisujejo neuspelim pogajanjem med sindikalnimi zastopniki in podtajnikom ministrstva za trgovinsko mornarico v zvezi s »funkcionalnimi avtonomijami*. rdečega križa ter član glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Poleg drugih odlikovanj (bil je nosilec partizanske spomenice) je bil predlagan za odlikovanje z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, ki bi mu bilo podeljeno še to jesen, ako bi bil ostal pri življenju. Primorski rojaki, ki so z njim študirali v Pragi ga opisujejo kot pravega gentlemana v odnosu do svojih tovarišev in do ljudi sploh. Na svojih visokih mestih je vedno skušal pomagati primorskim rojakom, kjer ko; li je utegnil. Udeležil se je tudi pariške konference v drugi svetovni vojni, kjer si je prizadeval, da bi nova meja bila potegnjena v skladu z željami naših ljudi. Zapušča ženo z dvema otrokoma, katerim izrekamo naše sožalje, IVA ŠE SOŽALJE Umrli so: v Trstu 65-letni Filip Lipušček, 72-letni Aleksander Kranjc, 46-letni Lucijan P e-čar, 73-letna Marija Antončič por. čuk, 85-letna Marija Rajče-v.lč, 81-let-ni Ivan Zadnik, 71-let-ni Ludvik Vrabec; v Dolini 55-letna Marija Albina Sancin por. Ota; na Katinari 81-letna Marija Gržančič roj. Kruljec. NEZADOVOLJIVA TURISTIČNA SEZONA Vladni krogi so precej zaskrbljeni, ker se je turistični dotok v Italijo lani in v prvih devetih mesecih letošnjega leta poslabšal, in to kljub znatnim denarnim investicijam v turistično propagando. Poslabšanje turistične konjunkture ni nadoknadilo niti 11 odstotno povečanje v dotoku tujih valut v preteklem letu glede na leto 1962, ker je to odviselo pravzaprav le od povišanja cen v Italiji. v_yečini primerov narava_ sama bova kronika, Marijan Zadni-" " kar; Znamenja na Slovenskem, Joža.Mahnič: Zgodovina slovenskega slovstva; V. Obdobje Moderne) je najpomembnejša poslednja. Izšla je v 8.000 izvodih, na 419 straneh velike osmerke z bogatim slikovnim gradivom. Slovenci smo poimenovali »moderno» po Dunajčanih, ki so tako sprva označevali naturaliste in moderne, a moderni pomenijo v naši zgodovini slovenskega slovstva tiste,-ki so pisali v duhu dekadentno v in simbolistov oziroma širše vzeto, ki so ustvarjali po načelih nove romantike. Točneje pomeni »moderno« v slovenskem slovstvu velika četverica: Kette, Murn, Cankar in Župančič. V tem obdobju, ko so prevladovali ti štirje veliki, pa so ustvarjali tudi drugače usmerjeni pisatelji, ki so nekateri stali več ah manj pod vplivom velike četverice. Profesor Mahnič je kot učenec in dedič štirih poglavitnih «mo dernih» obdelal in razčlenil še delo trinajstih pisateljev in pesnikov, med njimi Cvetka Golarja, Ivana Laha, Frana Ellerja z Koroške, Rudolfa Maistra in še druge. V dobi «moderne» se je okoli katoliške leposlovne revije «Dom in svet» zbirala skupina katoliških pisateljev, ki pa so slovstveno sledili različnim strujam. Med njimi je bdi najmočnejši Franc S. Finžgar, ki je nadaljeval tradicijo realistov iz prejšnjega stoletja do svoje smrti leta 1962 kot pravi ljudski umetnik za potrebe najširših slovenskih množic. Trajne sledove na področju umetnostne zgodovine je pustil Izidor Cankar, ki je bil močan tudi kot leposlovni pisatelj, kritik in u-rednik »Dom in Sveta« ter »Slovenskega biografskega leksiko-na». Med drugimi pomembnimi »dominsvetovci« so Ksaver Meško, ki je vnesel v slovensko slovstvo narodnostni problem Koroške, Jože Debevec, literarni teoretik in prevajalec Dantejeve Divine Commedie; Matija Prelesnik, romanopisec Slovanov na ozemlju sedanje Nbrrtolje: Lea Fatur, pisateljica zgodb s Pivke in Brkinov; pesnik katoliškega Rima Silvin Sardenko in še nekaj drugih. V obdobje «moderne» spada še druga skupina slovenskih naturalistov, ki so vsi precej pomembni v slovenskem slovstvu, a precej med seboj različni: Etbin Kristan, ki je nekaj let urejeval v 90. letih prejšnjega stoletja nekaj delavskih listov v Trstu: Zofka Kvedrova, ki je leta 1899 delala v Trstu pri upravi «Slovenke» in «Edinosti»; humorist Fran Milčinski, Ivo Šorli, ki je imel naj-očitnejše sledove Nietzsche j an-ske filozofije; Vladimir Levstik, prežene. Brez koristi je, če daš bolniku pri svežem prehladu kak antibiotik. Toda naravi lahko pomagamo s tem, da povečamo vlago v zraku, skoro do nasičenosti in s tem, da se izogibamo večkratni spremembi temperature. 40 do. 50 odstotkov vlage smatrajo za primerno. Da bi se to doseglo in obdržalo, kadar je zunaj temperatura pod ničlo, znotraj pa 20 stopinj, nam je potrebno štiri in pol litra vode za sobo na dan. (Br.) Socialni UTRINKI NEZADOSTNA ZDRAVNIŠKA OSKRBA Na nedavno zaključenem le-vantskem sejmu v Bariju je bil zanimiv vsedržavni kongres o bolniški oskrbi. Profesor G. Pe-tragnani je v svojem poročilu med drugim izjavil, da je v Italiji zdravniška oskrba močno pomanjkljiva. V vseh bolnišnicah je na razpolago samo 25 tisoč 335 postelj, te naj služijo 50,463.762 prebivalcem in 2.000 okrevancem. Na vsakih 1000 oseb in na vsakih 0,04 odsto okrevancev imamo samo pol postelje. Premalo je tudi bolniškega osebja in ambulant, teh so našteli le 21.000 v vsej državi. ZVIŠANJE PLAČ ČILSKIM RUDARJEM. Ameriška družba Kennecott Copper Corp. se je dogovorila z rudarji in nameščenci glede zvišanja plač. Tako ne bo prišlo do stavke, ki je bila napovedana za 3. oktober. Novi dogovor velja 15 mesecev in zadeva 7.000 delavcev rudnika bakra Braden. Mezde rudarjem se zvišajo za 33,1 odsto; letna posebna nagrada rudarjem znaša 118 dolarjev. Pisarniški nameščenci bodo deležni določenega odstotka dobička, vendar se ta za prvo leto omeji na eno mesečno plačo. Prejeli bodo • tudi še posebno nagrado. Rudnik Braden proizvede 16.000 ton bakra na mesec, to je polovica vsega bakra, ki ga pridobiva ameriška družba Kennecott copper Corp. DRŽAVNI DAVEK NA ELEKTRIČNO ENERGIJO. Rimska vlada je določila, da bo državno podjetje ENEL plačevalo 1,3 lire davka na kilovatno uro e-lektrične energije. Finančno ministrstvo bo določilo, koliko od tega pripade deželam, pokrajinam, občinam in trgovinskim zbornicam. Gostinske cene treba prijaviti Medministrska, odbor za cene je odredil hitrejši in elastičnej-si postopek, po katerem naj se določijo gostinske tarife za prihodnje leto. Lastniki hotelov, kakor tudi penzionov in gostiln s prenočišči morajo najkasneje do 15. oktobra predložiti pokrajinskim turističnim ustanovam v treh izvodih prijave cen, ki jih bodo postavljali v prihodnjem letu. Turistične ustanove bodo proučile prijave s posebnim pogledom na to, ali so gostinci v bistvu ohranili letošnje cene ali pa so jih pretirano navili. (v tem primeru bodo od gostincev zahtevale, naj ti nove cene kolikor mogoče uskladijo z letošnjimi.) Najkasneje do 31. oktobra bodo turistične ustanove predložile prepise prijav pokrajinskim odborom za cene, ti Pa jih bodo najkasneje do 20. novembra odobrili ali zavrnili. Odobrene prijave bodo navedli na posebnem seznamu, katerega bodo imeli na vpogled tudi gostinci, in sicer na sedežih posameznih turističnih ustanov. Gostinci, katerih prijave bodo zavrnjene, bodo prihodnje leto morali ohraniti maksimalne cene določene za leto 1964. Kot smo že povedali, bo ves postopek trajal do 20. novembra. Tako bo ustanova ENIT lahko pravočasno poskrbela za ponatis in razpošiljatev letnega biltena z navedbo hotelov in cen po Italiji in v tujino. Prednostna menjava za turiste Združenje gostincev je poslalo ministru za turizem Coroni spomenico, v kateri med drugim predlaga uvedbo takoimenovane «prednostne valutne menjave« (cambio preferenziale) v korist tujih turistov. Predlog je nastal zaradi potrebe po ponovnem dvigu dotoka tujih turistov v Italijo. Kot znano, se je ta lani in v letošnjih devetih mesecih znatno zmanjšal. Gostinci pripisujejo ta pojav zlasti ošibitvi kupne moči tujih valut na italijanskem trgu. Z vzpostavitvijo prednostne menjave naj bi tujci bili deležni 15 odstotnega popusta pri valutni menjavi in bi se na ta način vrednost tujih valut na tukajšnjem trgu povečala. Vlada bi morala v ta namen nakazati 100 milijard lir. Gre sicer za precejšnjo vsoto, vendar bi finančni doprinos prednostne menjave ta izdatek povsem nadoknadil; saj bi se dotok denarja povečal za 400 milijard. Gostinci naglašajo, da ne bi prednostna menjava povzročila razvrednotenja valute, kakor trdijo nekateri, ter naj vlada namesto predvidene poldruge milijarde lir nakaže 10 do 15 milijard lir za učinkovito turistično propagando, tembolj zato, ker vodijo ponekod v tujini ostro gonjo proti letovanju v Italiji. izvirni pisatelj in eden izmed najboljših slovenskih prevajalcev tujih del; Alojz Kraigher, najbolj dosleden slovenski naturalistični pisatelj in pesimistično nastrojen novelist Milan Pugelj. Dodatno k opisu književne »moderne« pa obravnava Mahnič še gledališko, upodabljajočo in glasbeno umetnost. Najpomembnejši igralci tega obdobja so Vela Nigrinova, A.nton Verov-šek, A.nton Cerar-Danilo in Avgusta Danilova. Največja gledališka umetnica te dobe je bila Zofija Borštnik. Večina teh i-gralcev je tudi nastopala v slovenskem gledališču v Trstu. Obenem s slovensko »moderno« so nastopali v slikarstvu slovenski impresionisti: Rihard Jakopič. Ivan Grohar, Matija Jama in delno Matej Sternen. Impresioniste je morala prvo priznati tujina in šele potem domovina. Glasbeni impresionizem je uvajala revija »Novi Akordi«, najmočnejša skladatelja te dobe na sta bila Anton Lajovic in Emil Adamič. Izmed literarnih zgodovinarjev je bil četvorici »modeme« najbližji Ivan Priiatelj, a s tem zvezani France Kidrič, dalje Ivan Grafenauer in drugi Obdobje »Slovenske moderne« je podal prof. Mahnič zelo jasno in preprosto umljivo. Poleg poudarjanja umetniške vrednosti posameznih del ne pozablja nikdar z veliko skrbjo ugotavljati, kolikšna je bila tenkočutnost posameznega pisatelja do lepot slovenskega jezika, a tudi ostro grajati sleherno izposoje-vanje besed na tujem, ali pa tudi pačenja stavkove gradnje po tujih vzorih. Vztraja pri vsakem pisatelju, ali je v svojem delu obravnaval socialne probleme. Pri največjih duhovih te dobe skuša točno ugotoviti, po dolgoletnih proučevanjih naše literarne zgodovine, kje je mesto Ivanu Cankarju, kje Otonu Župančiču, kje manj problematično zamotanemu primeru Dragotina Ketteja, kje estetu in ostremu kritiku Izidorju Cankarju in kakšna je vrednost velikega opusa Franca J5. Finžgarja. A. R. Vzajemno nadzorstvo nad manjšinskimi šolami Na podlagi sklepa italijansko jugoslovanske mešane komisije za obmejna vprašanja sta bila imenovana pedagoška svetovalca za manjšinske šole v Istri in na Tržaškem. Tako je v ponedeljek zasedel mesto pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem, in sicer na tukajšnjem šolskem skrbništvu višji svetnik republiškega sekretariata ža šolstvo SR Slovenije prof. Stane Mihelič. V spremstvu Čr-tomira Kolenca, člana jugoslovanskega odbora mešane komisije in jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Rudija Janh-ube je obiskal šolskega skrbnika dr. Tavellija. Novinarjem je prof. Mihelič med drugim dejal: «Moje delo bo proučevanje učnih programov slovenskih šol, posveti glede pouka z ravnatelji in učitelji šol, obisk pouka, razgovori z učitelji in profesorji, zlasti o pouku materinskega jezika, skrb za dopolnitev dijaških in učiteljskih knjižnic, pedagoški in metodični sestanki z učiteljstvom, vprašanje učbenikov za slovenske šole in podobno. Na koncu je še dodal, da bo sicer njegovo delo prijetno, vendar težavno, in izrekel željo, da mu vsi, ki so dobre volje pomagajo pri reševanju vseh strokovnih, pedagoških in metodičnih problemov slovenskih šol na Tržaškem. Za pedagoškega svetovalca za italijanske šole na Koprskem in v Bu.iščini je bil postavljen prof. F. Salsano, in sicer bo služboval na okrajnem zavodu za prosvetno-pedagoško službo v Kopru. OB 120. OBLETNICI SIMONA GREGORČIČA Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu je pretekli teden priredilo lepo proslavo ob 120. obletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Izčrpno in nazorno je o Gregorčiču predaval pisatelj Alojz Rebula. Med njegovimi izvajanji so recitirali nekaj Gregorčičevih pesmi Alenka Kravos, Duško U-dovič, Neda Mijot in Bogomila Kravos. ZAČETEK SEZONE V SLOVENSKEM KLUBU. V torek se je pričela nova sezona Slovenskega kluba (Ul. Geppa 9, I. nadstropje). Predsednik kluba dr. Hlavaty je v do kraja napolnjeni Gregorčičevi dvorani pozdravil navzoče in izrekel željo, naj bi redno obiskovali torkove večere. i! Itd iiioVfe ui e planine! GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL «KRIM» BUD se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! UH*" % - Im Gorica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Obiščite v i CASINO VIL LA ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE 0 BACCARA A fR0DAJ m SERVIS m N LJUBLJANA • MARIBOR mmmm Betel «SW LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija . - narodne specialitete - - ~~~~~ Nočni bar z mednarodnim ar tlstičnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava RIM Slovenski HOTEL BLED ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783 3lixu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinjo — Vse sobe s prhami. Stran $ TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitaricami se je povpraševanje po pšenici nenadoma ustavilo. Sla-be so kupčije s koruzo in pše nično moko, medtem ko se zanimanje za riž novega pridelka začenja oživljati. Zelenjavni trg je dobro založen in cene se držijo visoko. Mlečni trg je zmeren, saj je povpraševanje po maslu in siru. razen vrste «grana», umirjeno. Klavna živina se slabo prodaja, medtem ko so živahne kupčije s prašiči. Vinsko grozdje se na vseh trgih dobro prodaja, zelo slabo pa se prodaja vino prejšnjih let; na vseh trgih prevladuje ponudba. Trg z oljem je sicer zmeren, vendar pa težijo cene navzgor. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1380, Santos Fancy 18 1480, Viktorija V 18/19 1380: Srednjeameriška kava: Ekvador extra sup. 1390, Haiti naravna XXX 1400, Kostarika 1510; Arabska in afriška kava: Gimma 1390, Moka Hodei-dah 1410: Indonezijska in malajska kava: AP/1 1280 AP sreda] 1310. Rob EK/1 3-5 odsto 1290, Rob EK/1 speciai 1290 Rob EK/3 10-12 odsto 1270: Slonokoščena obala 1260 lir za kg. LES TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Jelov les: I-II širok 33—35.000, 0-III 29.000 0- rv 28.ooo, in 27.000, 1v 21.600, les krajših mer od 2 do 350 17 do 19.500, tramovi «po običaju Trst> 14.500—15.500; Macesnov les: I-H 38 500—40.500. I-II-III 28—29.500, ITI 20000; Borov les: I-II 31—33.000, I-II-III 25—26.000, III 18—20.000 lir za kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg. vštevši embalažo. Navaden kostanj 70—250. sveže fige 100 do 150, jabolka 30—70, delicious 80 do 180, hruške 90—140, kaiser 50—95. kaki 60—70, grozdje 100 do 160. moškat 70—150, limone 120—140: suh česen 130—200, pe- sa 30—50, korenje 80—100, cvetača 70—120, zelje 30—50, čebula 60—90, olupljene čebulice 140 do 150, svež fižol 80—160, fižol boby 70—150, dkorija 40—100, solata 30—70, endivija 70—120, melancane 35—80, rumena paprika 80—150, zelena naprika 30 do 70, paradižniki 40—140, peteršilj 75—100, zelena 60—130, špinača 80—140, bučice 100 do 150 lir za kg ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA VICENZA. Klavna živina- ne-odstavljena teleta 670—700 lir za kg žive teže. jund I. 440 do 460, II. 380—400, biki I. 460 do 490. II. 410—430. voli I. 470 do 490. H. 410—430, krave I. 400 do 42", II. 320—350. prašiči nad 150 kg težki 360—370. 120-150 kg težki 360—370. 100-120 kg 370—380; živina za reio: neodstavljena teleta 900—1000. teleta 6-12 mesecev stara 500—600 voli 450 do J70, krave 220—260 000 lir glava, neodstavlieni prašiči 300—320, suhi prašiči 30-50 kg težki 350 do 360 55-70 kg 350—360 lir za kilogram. PERUTNINA IN JAJCA MILAN živi piščanci 380 lir za kg. zaklani piščanci 510—580, uvoženi piščanci 50Q—550. zaklane kokoši 5‘'O—650. žive domače kokoši 750—850 zaklan« 1000 do 1100 uvožene kokoši 450 do 500 zaklane pegatke 900—1200, zaklani golobi 120Q—1500, uvožene pure 450—650. živi domači purani 700—800. zaklani 800 do 770—800, uležan 870—910, švicarski Emmenthal 980—1030, pro-volone svež 630—650, uležan 790 do 810, italico svež 590—640, u-ležan 710—760, crescenzia svež 500—530, uležan 710—756, gorgonzola svež 480—500. uležan 730 do 760, taleggio svež 500—550, uležan 700—740 lir za kg. OLJE FLORENCA. Oljčno olje extra 750—770 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 630—690. oljčno olje z največ 3 odsto kisline 580—610, olje s 4 odsto kisline 520—550. ratificirano oljčno olje 570—5808, semensko jedilno olje I. 355—360, olje iz zemeljskih lešnikov 390 do 395 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 11-12 stop. 790—840, Barbera 12-13 stop 896—960, Oltrepč pa-vese 8-9 stop 580—650, manto-vansko rdeče 8-9 stop. 600—660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 710—790, Soave belo 9-11 stop. 740—820. Raboso 9-10 stop. 685 do 735 Merlot 10-12 stop. 765 do 805, Reggiano 9-10 stop. 660 do 700, modensko vino 9-11 stop. 660—770, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 580—610, rdeče 9-10 stop, 600—630. toskanski Chian-ti 12-13 stop. 455—495 lir za steklenico, navadna toskanska vina 8-10 stop. 580—690, Aretino belo 8-10 stop. 570—670. belo vino iz Mark 9-10 stop .610—630, rdeče 9-10 stop. 610—650, belo sardinjsko vino 10-11 stop. 605 mm KMEČKE ZVEZE Trihinoze se naleze tudi človek Svinjsko meso naj pregleda živinozdravnik Ker se bliža čas, ko bode na-1 skem živinozdravniku. Meso o-ši kmetje dali klati za lastno j kuženih prašičev je treba zaple- 900. žive domače gosi 550—560, | do 615> rdeče 12-13 stop. 715 do zaklane 700—750 žive domače 795 Mr za stop/sto. race 500—520. zaklane 520—580. zaklani domači zaici s kožo 620 do 720, brez kože 700—800. Sveža domača jajca 27—32, uvožena 24—25 lir za jajce. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 960 do 970, uvoz,eno maslo 930—940, lombardsko maslo 920—930, e-milijsko 910—920; sir grana pro-izv. 1961 1260—1300 proizv. 1962 480—1230, proizv. 1963 1100 do 1120, grana svež (1-30 dni) 705 do 745, uležan (30-60 dni) 720 do 770, sbrinz svež 700—730, u-ležan 790—810, Emmenthal svež MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAC-O 15.9.64 23.9.64 6.10.64 Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 147 V« 149 V* 148 Ve Koruza (stot. dol. za 56 funtov . ; 125 Vs 121 V« 121 >/e NEW YORK Baker (stot dol za funt) , , 1 * j 49,- 51,50 56,- Cin (stot. dol. za funt) , 179,- 190,- 195,— Svinec 1 stot. dol za funt) . . 14,— 14,— 14,— Cink (stot. dol za funt) .... 14,75 14,75 14,75 Aluminij < stot. dol za funt) . . . 24,- 24,— 24,— Nikelj (stot dol za funt) .... 79,- 79,- 79,-. Antimon (stot. dol za funt) . . . 45,75 45,75 45,75 Lito železo (stot dol za funt) . . . 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) . 335,- 340,- 355,— Bombaž (stot. dol za funt) 32,70 31,90 32,60 Volna (stot dol za funt) 173.09 173,3 173,- Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 44 V. 45 V« 46,— Kakao (stot dol za funt) .... 23 'A 22,37 23 V« Sladkor (stot dol za funt) .... 3,69 3,77 3,67 LONDON Baker (funt šter za d. tono) . , , 400,- 450,— 476,- Cin (funt šter za d. tono) . . 1395,- 1435,- 1520,- Cink (funt šter za d tono) . . . 124,- 123 Va 119 V« Svinec (funt šter za d tono) . , , 110 V« 113 Ve 119 Ve Kavčuk (penijev za funt) . . . k t ' 20 V« 20 Ve 21,— SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 3288,— 3336,— 3408,— Pretekli teden so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili napredovanje bakra, svinca, bombaža, jute, kavčuka, kave, pšenice in koruze. Tečaj je nazadoval činu, cinku, kakavu, sladkorju in deloma volni dočim je ostala cena nespremenjena aluminiju, antimonu, litemu železu in živemu srebru. KOVINE Tečaj bakra se je na londonski kovinski borzi spet dvignil; pričakujejo pa določene spremembe, ker bodo menda rudarji nekega važnega čilskega rudnika v kratkem spet stavkali. Tečaj cina je tako v Londonu kot v Singapuru nekoliko padel. Malajska proizvodnja te kovine je dosegla v avgustu letos 4.916 ton proti 4.887 ton v juliju. Septembra je obratovalo na Malajskem 740 rudnikov cina, v kratkem pa bodo spet odprli 23 rudnikov. Države vzhodnega bloka so pre- VALUTE V MILANU 23.9.64 6.10.64 Amer dolar 623,75 623,75 Kana dolar 575,- 575,— Nem marka 156,80 156,92 Francoski ir. 127,25 127,32 švicarski fr. 144,30 144,46 Avstrijski šil. 24,15 24,16 Avstral. funt 1374,75 1375,75 Egipt, funt 798,- 798,— Funt št. pap 1734,— 1735,— Funt št. zlat 6200,— 6225,— Napoleon 5900,— 5900,— Zlato (gram) 716,— 718,— Dinar (100) - - Trst drobni 60-62 debeli 60-62 BANKOVCI V CURIHU 6. oktobra 1964 ZDA '1 dolar 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,90 Francija (100 n fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6880 Avstrija (100 šil.) 16,55 CSSR (100 sr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107 50 Belgija (100 a fr.) 8,60 Švedska (100 kr.) 82,75 Nizozemska (100 goid.) 118,75 Španija GOO pezet) 7,00 Argentina GOO pezov) 2,15 Egipt G eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av funt) 9 4750 tekli mesec uvozile 1.300 ton malajskega cina, od tega 1.000 ton Sovjetska zveza. Napovedujejo, da se v petek, 9. t.m. sestanejo v Londonu predstavniki ameriške General Services Admini-stration s člani Mednarodnega sveta za cin, da bi izdelali nov načrt za razpečavanje ameriških strategičnih zalog. KAVČUK Cena kavčuku je na vseh mednarodnih trgih napredovala navzlic konkurenci nadomestnih snovi. Svetovna proizvodnja sintetičnega gumija je v prvi polovici letošnjega leta znašala 1,372.000 ton proti 1,210.000 ton v istem času lanskega leta. Poraba pa je medtem dosegla 1 milijon 300.000 ton proti 1,167.000 ton lani. Svetovne zaloge so se povečale in so konec junija znašale 472.000 ton, kar pomeni toliko kot štirimesečna proizvodnja. VLAKNA Tečaj bombažu se v bistvu ni spremenil, le v Sao Paulu je malenkostno narasel. Mednarodni posvetovalni odbor za bombaž poroča, da so se svetovne zaloge tega vlakna konec zadnje sezone povečale za več kot 2 milijona bal in tako dosegle 25,3 milijona bal. Na avstralskih dražbah z volno je živahno, sai je kupčij na pretek. To je imelo že določen vpliv na številne terminske trge. Računajo, da bo znašala svetovna proizvodnja volne v sezoni 1964-1965 okrog 5.840 milijonov funtov, kar bi pomenilo 1 odsto več kot v minuli sezoni. V Avstraliji naj bi proizvedli rekordno količino 1.813 milijonov funtov (2 odsto več kakor lani), a na Novi Zelandiji 625 mil. funtov (1,5 odsto' več.). ŽIVILA Cena kavi je na newyorškem trgu napredovala. Ameriško kmetijsko ministrstvo predvideva, da bo znašal svetovni pridelek kave okrog 52,7 milijona vreč ali 22 odsto manj kot v prejšnji sezoni. ŽITARICE LODI. Fina mehka domača pšenica 7000—7350, dobra mer-kantile 6650—6850, fina trda domača pšenica 9100—9500, Mani-toba. 10—10.100, fina domača koruza 6100—6200. uvožena koruza 4500—4600; neoluščen riž Arbo-rio 7600—8300, R.B. 8500—8900, Rizzotto 8300—8600, Maratelli 8300—8600: oluščen riž Arborio 15.200— 15.500, Vialone 18—19.000 Carnaroli 17.400—18.500, R.B. 15 tisoč 800 do 16.200, Rizzotto 15 tisoč 400 do 16.00u0, Maratelli 15.200— 15.400; uvožen ječmen 4650—4950, domač oves 4600 do 5650, uvožen oves 4750—4800, u-voženo proso 4550—4750, pšenična moka tipa «00» 10.100—11 tišči 400. tipa «0» 9600—9700, tipa «1» 9100—9300, presejana koruzna moka 5900—6000 lir za stot. GRADIVO PIACENZA. Dvoprekatnj votlaki 25x12x5,5 cm 11.000, tripre-katni votlaki 30x15x4,5 cm 15 tisoč, štiriprekatni votlaki 24x 12x8 cm 13.000, šestprekatni votlaki 30x15x10 cm 24.000, navadna opeka 25x12x5,5 cm 23.000, tipa UNI 25x12x5 cm 15.000 dvojna opeka UNI 25x12x12 cm 25.000, strešniki marsejskega tipa 35.000, strešniki tipa vacuum 28 000 lir za 1000 kosov; rečni pesek 600 živo apno 600, gašeno apno 1200. cement tipa «500» 730. tipa «600» 740, tipa «680» 880, tipa «730» 895 lir za kub. meter uporabo doma vzrejene prašiče, se nam zdi prav, da spregovorimo nekaj o trihinozi, ki povzroča veliko nevšečnosti zlasti prebivalcem Juga, pa tudi nam v primeru okužbe naših svinjakov. Trihinoza je stara že tisočletja. Ker je razširjena zlasti v toplih krajih, je postavil ustanovitelj muslimanske vere Mohamed iz zdravstvenih razlogov v koran pravilo, da pravoverni muslimani ne smejo jesti svinjskega mesa. Za trihinozo lahko obolijo prašiči, psi, lisice in človek, človek se bolezni naleze s tem, da uživa po trihinah okuženo prašičje meso. Prašiči se pa bolezni nalezejo največkrat, ko jedo ostanke lisic, ki so jih neprevidni lovci ubili in pustili nezakopane v krajih, kjer se prašiči pasejo, ali pa na prašičjih izpustiščih. Poleg tega se prašiči okužijo tudi z žretjem okuženih podgan ali miši, in to še največkrat. Trihine, ki jih prašič požre z okuženim mesom, preidejo v črevesje, kjer dozorijo v 38-44 urah. Seveda doživijo v tem času več levitev. Vsekakor samci že po 38-44 urah oplodijo samice. Po opravljeni oploditvi samci zapustijo črevesje in pridejo izločeni na prosto istočasno z blatom, samice pa prevrtajo stene črevesja in preidejo v bližnje organe, kjer pričenjajo s storitvijo mladičev. Zdi se, da samice živijo nekaj tednov (5 do 6) od časa, ko so prišle iz želodca v črevesje in da storijo več tisoč mladih strihin vsaka. Mlade trihine preidejo v kri in od tam v razne mišice živalskega organizma, kjer se vgnezdijo. Okužene živali napade vročina, brž ko trihine preidejo v mišičevje. V primeru hude okužbe žival pogine. Ko pa ubijemo okuženo žival, ojazimo že s prostim očesom v mišicah (mesij) živali vse polno ovitih belih črvičkov, katere obkroža bolj gosto tkivo. Trihine v tkivu pa ne dosežejo popolnega razvoja. Tamkaj ostanejo še vedno nerazvite. Razvijejo se šele takrat, ko pridejo po želodcu v črevesje, oziroma, ko neka žival. ali človek okuženo meso použije. V človeku oovzročajo trihine vročino, bolečine in v hudih primerih tudi smrt. Marsikateri primer obolenja se vsaj v začetku zamenja z revmatičnim obolenjem! Prav zaradi tega je zakonodaja zelo stroga in ne dopušča, da bi šlo v promet meso tri-hiniranih prašičev, oziroma tistih prašičev, ki niso bili takoj po zakolu pregledani po občinskem ali pa namesto njega po zato nalašč določenem živinozdravniku. V ta namen mora biti vsaka klavnica opremljena s trihinoskopom in drugim v ta namen potrebnim orodjem. Italijanska zakonodaja določa: L Meso vseh prašičev, ki so bili zaklani na ozemlju italijanske republike, mora biti pred u-porabo pregledano po občin- Taji trgi prevzemajo premalo mramorja nitj in uničiti. Mast takih prašičev je uporabljiva samo, če je bila stopljena vsaj pod temperaturo 80 stopinj C. 2. Vse klavnice morajo biti o-skrbljene s trihinoskopom. 3. Pregled vseh tudi doma zaklanih prašičev mora opraviti občinski ali kateri drugi po pokrajinskem določeni živinozdravnic. 4. Posamezni živinozdravniki-pregledniki morajo vedno o pregledu obvestiti pokrajinskega ži-vinozdravnika. Vsakdo, ki bi opazil doma v mesu trihnine, mora to nujno javiti pristojnim zdravstvenim oblastem osebno ali pa po županu, orožnikih ali policiji. Trihine v mesu pa uničimo tako, da zrežemo prašičje meso na majhne 15 cm široke koščke in da ga tako zrezanega damo v hladilnik z —15 stopinjami C temperature, ali pa za 10 dni z —23 stopinjami C temperature; ali pa za 6 dni v hladilnik z —28,9 stopinjami C. če pa damo v hladilnik večje kose mesa, moramo zmrzovanje podaljšati za še enkrat toliko. Tudi s soljenjem na suho uničimo trihine, vendar le v primeru, da je meso zrezano na male koščke. Okuženih šunk ne bomo nikoli mogli rešiti tribin s samim soljenjem. Nekoliko večji uspeh bomo imeli s slanimi kosi. Z oka-ievanjem mesa ne uničimo tri-hin. Trihinoza je torej precej huda bolezen in sodi med bolezni, ki se prenesejo od živali na človeka; vendar se v našem primeru človek naleze trihinoze samo z uživanjem prašičjega mesa. Zato priporočamo našim kmetom, nai dajo vedno pregledati meso zaklanega prašiča! Zdravje je veliko več vredno kot malenkost prihranjenega denarja, če tega ne storijo. Pri tem pa naj pomnijo, da se trihinoza pojavlja večkrat tudi pri nas. Dr. D. R. Izreden skok cen barvastih kovin Velika industrijska dejavnost po svetu je povzročila močno povpraševanje po neželeznih kovinah. Baker v zadnjih osmih letih in cin od leta 1961 dalje sta zabeležila naj višji skok v ceni. Rastoče cene bakra na svobodnem tržišču zelo mikajo proizvajalce, da bi cene dvignili. Pravijo, da bi jo hoteli dvigniti za 8 funtov šterlingov pri toni, oziroma za 1 stotinko dolarja pri funtu. Za povišanje se posebno zavzema čile, katerega bakrene rezerve nadzirajo ZDA. Britanski interesenti iz Severne Rodezije se glede te zahteve še niso izjavili. Kar se tiče cina, zahtevajo kupci, včlanjeni v mednarodnem odboru za cin, naj bi ZDA razprodale svoje zaloge, da bi cene padle, toda uspeh je negotov, kajti ZDA niso član odbora, čeprav je ta dejansko mednarodni kartel. Poraba cina se je v zadnjih letih mnogo hitreje dvigala kot proizvodnja. Razlika med porabo in proizvodwnjo je znašala lani 20.000 ton; to so krili iz severnoameriških zalog. Eden med razlogi za visoko ceno je nesoglasje med Indonezijo in Malezijo, ki sta dva med naj večjimi proizvajalci cina. Velike zaloge te kovine najdemo še v drugi nemimi deželi — Kongu. Pri tem pa povpraševanje narašča in so svetovne zaloge cina od leta 1959 padle za blizu 50 odsto. Odbor za cin so ustanovili z namenom, da bi nadziral nihanje cen, toda zadnje leto je moral seči po svojih «odbojnih» zalogah, katere je čisto izčrpal. Pred kratkim je dosegla cena cina na londonski borzi 1520 funtov šterlingov, dočim je znašala julija lanskega leta 1200 funtov za tono. Mnogi isti vzroki, ki ženejo cene navzgor, delujejo tudi na cene bakra. Tako so nesoglasja med ZDA, Južno Ameriko in Afriko zavrla proizvodnjo ne glede na rastoče povpraševanje. Cena na londonski borzi je pred kratkim narasla za 476 funtov pri toni, kar je največ od leta 1956 sem. Praviloma kupujejo kupci cin in baker naravnost od proizvajalcev, le če ga tam ne dobe, se zatečejo na borzo. AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRSI — VIA BOCCACCia, 3 TeL 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu m Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. XI aUGOL-.N.«J • j i t m ■ Gestisce servizi merci e passeggen sulle linee: ADRIATICU — NORIJ EUKOPA (servizlo celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giomi ADRIATICU - NORU AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giomi ADRIATICU - Sili) AMERICA partenze ogni 30 giomi ADRIATICU — I.EVANTE partenze ogni 't giomi ADRIATICU - IRAN - IKACf partenze ogni 30 giomi ADRIATICU - IND1A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giomi ADRIATICU - ESTREMU ORIENTE partenze ogni 30 giomi ADRIATICU - GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giomi con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 Bk.T. La ((JUGOLINIJAi) accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar* - 45*4/'% TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- tJUGOLINIJA» - RIJEKA _ Pospešena izmenjava med državami Evropske gospodarske skupnosti V veliki dvorani Združenja industrij cev v Florenci je bil pretekli teden X. mednarodni kongres o marmorni industriji v štirih državah, včlanjenih v Evropski gospodarski skupnosti, in sicer Italiji, Franciji, Belgiji in Zah. Nemčiji. Predsednik kongresa senator A. Angelini je poudaril, da se je izvoz marmorja iz vseh štirih držav na področje Združenja za prosto izmenjavo (EFTA) in v Sev. Ameriko znatno zmanjšal. Zgubo je delno pokril povečan izvoz v same države članice Evropskega skupnega tržišča. To je osrednji problem, okoli katerega so se sukali razgovori kongresistov. Poglejmo, kakšen ie danes no-ložaj v evropski marmorni industriji. Lansko leto so v Italiji nalomili 2,060.000 ton marmorja v blokih. Tako visoke proizvodnje niso zabeležili v nobeni drugi evropski deželi, saj so Francozi nalomili samo 143.000 ton marmorja, Nemci 74.442 ton in Belgijci pa 17.349 ton. Kot rečeno, je znašala lani celotna proizvodnja marmorja v Italiji 2,060.000 ton, uvoz je dosegel 143.424 ton, izvoz 81.205 ton, a razpoložljivost 2,122.219 ton; v Franciji je znašala proizvodnja 143.000 ton, uvoz 26.769 ton, izvoz 41.658 ton, razpoložljivost 128.111 ton; v Nemčiji proizvodnja 74.442 ton, uvoz 104 tisoč 445 ton, izvoz 10.413 ton, razpoložljivost 168.474 ton; v Belgiji proizvodnja 17.349 ton, u-voz 24.534 ton, izvoz 8.200 ton, razpoložljivost pa 33.683 ton. Italijani so proizvedli 1,740.233 ton žaganega marmorja. Francozi 105.053 ton, Nemci 138.162 ton in Belgijci 27.635 ton. Proizvodnjo obdelanega marmorja dobimo tako, da odštejemo od razpoložljivosti žaganega marmorja 25 odstotkov. Zanima nas zdaj. kako se je odvijal v zadnjih letih uvoz in izvoz marmorja v omenjenih štirih dežele h. Indeks uvoza (osnova 1959 je 100) je lani znašal v Italiji 399,14, izvoza pa 160,85; v Franciji uvoz 248,41. izvoz 207,93; v Nemč'ii uvoz 234 50 izvoz 95.71 »n v Belgii: uvoz 144,05, a izvoz 123 41. Gornji podatki kažejo odloč- no težnjo za povečanjem uvoza, in sicer tudi zaradi zahtev proizvodnje. Povpraševanje po mar-morju je danes precejšnje, zato morajo posamezne države ohraniti zadostno razpoložljivost prav s krepitvijo uvoza. V ta namen so znatno žrtvovale izvoz marmorja v običajne dežele uvoznice, kot so Vel. Britanija, Švica, Avstrija, Združene a-meriške države in Kanada. Najbolj pereče vprašanje predstavlja pomanjkanje dobrih tržišč, na katera bi evropski marmor prodrl, na drugi strani pa tudi pomanjkanje kamnolomov. Italijanski izvedenci naglašajo, da bi bilo treba pričeti izvajati pravcato agitacijo za večjo uporabo marmorja, in to ne le samo na domačih tleh, ampak tudi v tujini. Južna Amerika in dežele Vzhoda so nekdaj uvažale mnogo surovega marmorja in njegovih izdelkov, zdaj pa so omejile uvoz z visokimi carinami. Na drugi strani niso nove afriške države izpolnile pričakovani evropskih proizvajalk marmorja. ker ga nabavljajo v pičlih količinah. Italija ie najvažnejša izvoznica marmorja na Skupno evropski tržišče. Pred leti aa je dobavljala v velikih količinah na vse strani sveta, danes se njen izvoz omejuje skoraj izključno na področje Evropskega skupnega tržišča, na ostale zahodnoevropski države in na Severno Ameriko. Omenjene države so prevzele lani 82.15 odsto italijanskega izvoza, leta 1959 pa 77,07 odsto. To velja seveda samo za množičen izvoz, kajti Italija dobavlja marmor v majhnih količinah vsega kakim 130 državam. Zaradi tega se strokovnjaki nadejajo, da bo lahko domača. kakor tudi marmorna industrija v državah EGS uspešno •"■odrla na nekatera teh 120 tržišč. V tej zvezi Predlagajo, naj bi pristojne oblasti drugih držav sprejele ukrene, da bi po-mogle k virineišemu razvoiu marmorne industrije v Evropski gospodarski skupnosti. Pri tem naj zlasti korenito oreosnujejo proizvodni ciklus: Industrie trdilo. da se nleče nrenasio dvi-o-eio v primeri z dviganjem prc izvodnje. ..GOSPODARIT VO" Izhaja tedensko • Uredništvo In uprava; Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir • Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul Montecchi 6 URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KABEL TH ST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike JnizMunofui Kope*, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu m vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. TRANS-TRIESTE,,. TRST TR1ESTE, Via Donota 3 IeL 38-827, 31 906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sorlmane in produkte gozdne , industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIAT ove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne CEA T in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. JJIOBILI IVI \ B A LOKNO TRST . TK1ESTE, ulica XXX Otlohr«* vogal ul. Turrvbianra, telef. 35-710 Sla/une permafleg Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički • ihisIhIHcb Razstave: Ul. Valdiriva, 29 Ul. F. Filzi 7 IIMPENPORT UVUZ - iZVUZ ZAhlllPSIVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef 38-136 - 37-725 Uddelek za kolonialno blatjo Ul. del Hosco 2U Tel. 5001D Telegr-: lmpexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES .CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZ VAz. A : TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONI Al NO BI At.O Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu adriaimpex S p. A. TRS T, Via deJla Geppa, 9 Tel.: 38.77», 29-135 1M P 0 R T - E X P 0 RI industrijskih proizvodov Tvrdka Je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov ‘ FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo Trunsašlriii^* 1MPUKI E X P O lil TRST Ul. Ci cerone 8-11 Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Letinami Vse vrste lesa eksote furnirje polieslere.dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle ta lesno industrijo H I J E K A Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete Ta potovanja bodo o boga tila vas letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Ja droiinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d*Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo SPLOSNA PLOVBA PIHAN VZDR2UJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23, Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu.