12. številka.
December — 1895.
Letnik XVIII.
ji
<
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in upravništvo je v hiši „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.
Velika ali peta maša.*)
iturgična, velika ali peta maša je »slovesno opravljanje najsvetejše daritve s pripomočjo levitov, petja, kajenja ter vseh tistih obredov, ki jih cerkvene določbe za slovesno sv. mašo zahtevajo". (Kornmuller, „Die Musik beim lit. Hochamte". — »Glasba pri lit. veliki maši".) »Velika maša", v manj strogem pomena imenuje se pa tudi tista peta maša, ki se zaradi pomanjkanja duhovnov brez levitov, vendar pa z vsemi drugimi od cerkve zahtevanimi obredi vrši.
Kot velika maša se obhaja a) pontifikalna maša, b) farna maša, c) tako imenovana konventuvalna maša, ki se v opatijskih ter samostanskih cerkvah vsak dan za dobrotnike opravlja, in d) tako zvane votivne ali obljubne maše, ki se iz kakega važnega vzroka („pro re gavi") obhajajo.
Kar se tiče petja pri slovesni veliki maši, deli se tisto v tako imenovano stalno (nespremenljivo) petje, ki je pri vsakem opravilu po svojem tekstu eno in isto, kot: kyrie, gloria, creclo, sanctus in benedictus, agnus Dci, in spremenljivo petje, ki je po svojem tekstu ob različnih praznikih, nedeljah in ferijah cerkvenega leta različno, kakor: introitus, graduale z ullc-luja in verzom, offertorium in communio.
Opomnja. Da bode mogel vsakdo naslednje opazke prav razumeti, naj skrbi, da mu bode jasno uravnanje missala in brevirja, cerkveno leto in cerkveni koledar, veljava raznih praznikov: duplex I. cl., duplex II. cl., dupl. majus in minus, semiduplex, simplez; nedelje: (dominicci I. cl., dom. II. cl., dom., communis) in ferije. Pri ni. o tem Haberl „Magister cho-ralis" 6. natis SS 30. in 21.
*) Od strani, ki je ne moremo preziratf, izrekla se je želja, naj bi »Cerkv. Glasb." prinesel krajši članek o »veliki ali peti maši", kakor jo zahteva sv. cerkev, ker se vkljub 18 letnemu obstauku »Cecilijinega društva" nahajajo mnogi, katerim je to »neznana dežela". Radi nstrežemo ti želji ter povzamemo dotični odstavek iz knjižice vsem cecilijancem dobro znane »najimenitnejše cerkvene določbe o katoliški cerkveni glasbi" (Mitterer-Dolinar). Pač bi nam bilo ljubše, da bi oni gg. čitatelji, kateri te potrebne knjižice še nimajo, si jo kupili |jri vredništvu »Cerkv. Glasb."-a; saj velja le ubornih 30 kr. (po pošti 35 kr.)
T. Stalni spevi pri peti masi.
1.)	Kyrie obstoji iz devet invokacij (trikrat Kyrie eleison, trikrat Christe eleison in zopet trikrat Kyrie eleison), ter sledi naravnost za introitom. Koral ima različne dni cerkvenega leta in za razne vrste praznikov različne melodije za te invokacije, kakor tudi za druge stalne speve sv. maše. Te melodije ali napevi pojo naj se, ako se pri peti maši koral rabi, natanko po v rimskem gradualu naznanjenem redu. (Prim. Haberl, Mag. chor. § 22. pag. 75_—76.) Posamične invokacije z orglami nadomestovati je dovoljeno, ako se izpuščeno na pol glasno, vendar pa umevno rccituje. (Prim. Mitterer: „o rabi orgel" pag. 21. seqq.)
Pri večglasnih skladbah za Kyrie naj se, kolikor mogoče, tridelnost ohrani; nadalje naj si invokacije Kyrie eleison in Christe eleison pravilno slede in slednjič, če tudi mnogoglasnemu stavku vselej ni mogoče, števila devet natančno ohraniti, naj se vendar invokacije brez mere ne ponavljajo.
2.)	Gloria. Ta takoimenovani angeljski slavospev mašnik pri altarji prične (intonuje), kor pa ga z besedami: „Et in terra paxu povzame ter celega do konca izpoje. (S. R. C. 11. sept. 1847.)
Vendar pa se smejo tudi pri gloriji posamični verzi z orglami nadomestiti pod zgoraj omenjenimi pogoji (Mitterer: „o rabi orgel" št. 10). Sklepni verz pa in oni verzi, v katerih se nahajajo besede „adoramus te", „gratias agimus Tihi", „Jesu Christe„suscipe deprecationem nostram", morajo se brez izjeme peti zaradi liturgične akcije (inclinatio capitis) s temi besedami sklenene.
Pri večglasnih skladbah je pri gloriji posebno na to gledati, da se zgoraj omenjene, z liturgičnimi akcijami sklenene besede prav krepko povdarjajo. Poleg tega bodi skladba jasna, brez vseh nepotrebnih ter neopravičenih ponavljanj, zlasti naj se sklep črez mero ne daljša, kakor je pri novošegnih skladateljih pogostem navada.
Gloria izostane ob nedeljah v adventu in postu, ob vseh ferijah cerkvenega leta razun o velikonočnem času; nadalje večjidel pri navadnih (neslovesnih) votivnih mašah. Le votivna maša „de angelis* in nde Beata" ob sabotah imate glorijo.
3.)	Čredo. (Prim. Mitterer sostavek: „o rabi orgel", pod št. 10.) Gra-duale romanum ima za čredo 4 napeve, ki niso na gotove dneve ali praznike navezani. Pevovodja ima toraj tukaj prosto roko. Vsekakor pa se mora čredo vselej cel peti. Besed „credo in unum Deum" kor ne sme ponavljati, ampak ta povzame spev z besedami: „Patrem omnipotentem".
Pri mnogoglasnih skladbah naj se v skladbi in izpeljavi posebna pozornost obrača na one besede, s katerimi je liturgična akcija v zvezi, kot „Jesum Christum,„simul adoratur" in prav posebno „et incarnatus est".
Čredo se poje «) ob vseh nedeljah; /3) ob vseh praznikih Gospodovih in Marijinih in med njihovimi osminami; 7) ob praznikih svetih angel je v in nadangeljev; 5) ob vseh praznikih svetih aposteljnov in cerkvenih učenikov, tako tudi o
prazniku vseh Svetnikov, sv. Marije Magdalene in o prazniku cerkvenega posvečenja in farnega patrona. Oh vseh druzih praznikih in ferijah cerkvenega leta čredo izostane.
4.)	Sanctus in lene diet ti s. To dvoje ima kor celo peti; vendar pa je tudi tukaj dovoljeno, posamičnosti submissa voce recitovati ter z orglami nadomestiti. (Caer. ep. lib. I. c. 28. ad 9) Benedictus se ima od „sanctus"-a ločiti in še le po povzdigovanju peti (caer. ap. lib. II. c. 8. Nr. 70 et 71; nadalje S. R. C. 12. nov. 1831.). Ker se „sanctus" kar najtesneje predglasja oklepa, naj orgle vmes le v nujni potrebi pojo.
Večglasne skladbe za „sanctusu naj se preveč ne raztezujejo, da cele-brant ni primoran čakati s povzdigovanjem najsv. Zakramenta. Med povzdigovanjem naj se orgle nalahno glase (cum omni gravitate et melodiacaer. ep. lib. II. c. 8.) ali pa, kar je morebiti še bolje, popolnoma molče. (Prim. Mitterer: „o rabi orgel" sub 9.) Dovoljeno je tudi, nekatere odstavke kakega evharističnega hymna, n. pr. „Tantum ergo", ali kaj jednacega med povzdigovanjem peti. (S. R. C. 14. aprila 1753.)
5.)	Agnus Dei. Ta bi se imel trikrat peti, kakor stoji v missalu in gra-dualu. A tudi tukaj se smejo orgle s petjem vrstiti, tako da zadostuje, ako se prvi in tretji „Agnus" poje.
K stalnim spevom pete maše se po pravici štejejo tudi tako imenovani responzoriji, s katerimi pevski kor mašniku odgovarja, n. pr. „et cum špiritu tuo", „amen' itd. Navada, ki se je v mnogih krajih vtihotapila, responzorije le z orglami brez petja »izigrati", se pač ne da opravičiti. Treba jih je veliko več peti, in sicer — da se jednakost z mašnikovem petjem ohrani — koralno Zlasti velja to poslednje o responzorijih pri „praefacijiu in pri „ Pater nosterVendar pa se smejo ti responzoriji z orglami spremljati. Tudi zoper več g I as no vravnane responzorije (razun onih k praefaciji in Pater noster) posebno o večjih praznikih bi se komaj kaj ugovarjati dalo, zlasti ako koralno melodijo kateri glasov (sopran ali tenor) zraven poje. Praefutio in Pater noster se morata pri vsaki konventuvalni in farni maši peti. (S. R. G. 14. apr. 1753.)
Kjer je v navadi na „Ite missa estu le z orglami odgovarjati (ne da bi se odpel responzorij „Beo gratias"), sme se ta navada obdržati. (S. R. G. 11. sept. 1874.)
Pri responzorijih k praefacij in Pater noster naj se natanko pazi na razloček med njihovim prazničnim ter ferijalnim tonom. (Prim. o tem Haberl, Mag. chor. §§ 25. 26 in 27 )
Ako kor na „Ite missa estu ali „Benedicamus Bomino" s petjem odgovarja, posluži naj se kakor mašnik (ozir. dijakon) one melodije, ki se ravno z dotičnim dnem ujema. (Prim. Habel, Mag. chor. § 28.)
Vendar pa, ko bi se pri altarji prava melodija ne zapela, bilo bi zaradi jedinosti ter zgledovanja svetovati, da kor z ravno tisto melodijo odgovori, če tudi liturgično ni prava.
Nedeljska služba božja v škofijskih, opatijskih in farnih cerkvah pričenja se z „aspersio aquae benedietae"; med tem pa kor antifono „asperges me" z verzom in responzoriji, ob nedeljah med velikonočnim časom pa anti-
fono „vidi aquam" poje. Te antifone z dotičnirni verzi in responzoriji je najbolj primerno koralno peti; smejo se pa tndi večglasno peti. Antifonn pa se po verzu „gloria Patri" še jedenkrat od konca do prvega verza ponavlja. Na tiho ter cvetno nedeljo se „gloria Patri" izpušča.
II. Spremenljivi spevi pri peti maši.
Ti so: Introitus, graduale (tractus, sequentia), offertorium in communio.
1.)	Introitus je oni spev, ki precej v začetku velike maše misel ter pomen dneva naznanja. Obstoji pa iz antifone, iz jednega psalmovega verza in gloria Patri; potem se antifona zopet od konca ponavlja; ponavljenje se sme tudi z orglami namestiti. O velikonočnem času se k introitovi anti-foni pristavlja dvojni alleluja.
„0 ferijah ter navadnih praznikih (simplex) prične introitus en sam pevec ter ga poje do dvočrte; kadar je semiduplex in ob nedeljah (de, domi-nica) pričneta dva, kadar je duplex trije, ob vseh višjih praznikih pa štirje pevci, ako se jih v zadostnem številu nahaja; kor potem nadaljuje ter poje do psalmovega verza. Prvo polovico psalmove vrstice (verza) in prvo polovico gloria Patri se po zgoraj omenjenem redu in načinu od jednega do 4 pevcev intonuje, na to pa ves kor odgovarja". (Ilaberl, po graduale rom.)
Pevci ne smejo introita začeti poprej, da celebrant k altarju dospe. (čaer. ep. lib. II. c. 8. in grad. rom. p. II.) Navado introitus pri peti maši do cela izpuščati je S. R. C. dne 11. sept. 1874-obsodila za razvado, ki se odpraviti ima.
Introitus v večglasni kompoziciji peti je sicer dovoljeno, pa se po naših mislih iz različnih razlogov ne priporoča. — Opomniti je še, da se tihi in veliki teden Gloria Patri opušča, in da ponovljenje introita neposrednje psalmovemu verzu sledi.
2.)	Graduale, tractus, sequentia. O teh spevih ima graduale romanum to-le: „Ko se je prebral list ali berilo, pričneta dva pevca graduale do
črte ; potem ves kor petje z dostojno pazljivostjo nadaljuje. Dva
pevca pojeta gradualov verz. Ako se ima z verzom dvojni „allelujau peti, intonujeta verz dva pevca do tako imenonane „neurne" (daljša vrsta not na sklepnem vokalu [a] v besedi „alleluja); na to kor ponavlja ter doda „neumo" na vokalu a. Dva pevca pričneta verz in kor odgovarja. Po odpetem verzu ponovita dva pevca „ alleluja"; kor pa ne ponavlja več, kot prvikrat, alleluja, marveč samo „neumo" doda".
Od septvagezime do velike noči izpadejo alleluje z oklenenirn verzom, in na njih mesto stopi „tractus". Posamne verze tractove intonujeta dva pevca, drugi nadaljujejo.
Skozi ves velikonočni čas (od velike nedelje pa do praznika presv. Trojice) se graduale izpušča, in mesto njega poje se dvojni alleluja z verzom, kakor je bilo zgoraj povedano. Po tem sledi (NB. v različnem tonu in melodiji) še jeden alleluja, ki ga dva pevca pričneta, kor pa brez ponav-
Ijanja samo „neumo" dostavi. Naslednji verz se sklepnim „alleluja" se pričneta in pojeta po gori omenjenem načinu. — „Sequentiae" (teh je v sedanji liturgiji le še pet, namreč „victimae paschali" o veliki noči, „veni sancte Spiritus" o binkoštih, Ja/uda Sion" o sv. Rešnjem Telesu, „stabat mater" o praznikih žalostne matere Božje in „dies irae" pri mašah za ranjce) smejo se peti tako, da se posamni pevci in skupni kor vrste. Po Carpo-tu „caere-moniale juxta rit. rom. p. II. c. 9" je dovoljeno, posamične gradualove verze z orglanjem nadomestiti; a vendar naj bi se vsaj jeden verz pel. Ravno to velja o tractu. Ako pa orgle ne pojo, mora se ves peti. (S. R. G. 7. sept. 1861 ad 15.)
Zastran sequencije „dies irae" je vsled dekreta S. B. C. (od 12. avg. 1854. ad 12) dovoljeno, nekatere odstavke izpuščati. Ozir družili jednakih polajšanj ni, a ravno omenjeni dekret smel bi se obračati tudi na-nje, zlasti na zelo dolgo sequencijo „lauda Sion" in „stabat Mater" po načelu: ubi eadeni ratio, eadem et legis dispositio.
Naj se tu še omeni, da pač ni svetovati graduale večglasno peti Vendar pa, ako bi kor tega bolj bogatega in umetnega petja ne imel popolnoma v svojej oblasti, bilo bi vsekako bolje, vložiti na mesto njega kak priprost motel z liturgično primernim tekstom, ali pa tudi graduale in tractus na istem tonu se spreniljevanjem orgel recitovati.
3.)	Offertorium. Ta obstoji iz psalmovega oddelka ali iz besed sv. pisma sploh ter se kakor introitus na pomen in misel praznikovo ozira. Poje se lahko koralno ali večglasno. Ako se koralno poje, dostavi se lahko kak motet prazniku primeren, ali pa se čas do predglasja z orglanjem izpolne.
Dekret S. R G. od dne 10. prosinca 1852. pravi, da se sme offertorium in communio, ako se pri peti maši orgla, sicer „submissa voee* (na pol glasno) recitovati, nikdar pa izpustiti.
Drugi dekret od 15. decembra 1695. pravi, da mašniku, ki sv. mašo služi, ni pripuščeno sv. mašo nadaljevati, predno se čredo izpoje.
4.)	Communio, ki se ima peti potem, ko je celebrant presv. kri zavžil (caer. ep. lib. II. cap. 8. nr. 78), je poslednji spremenljiv spev pri peti sv. maši. Po svoji koralni obliki je communio podobna offertoriju, in njen tekst se nanaša večinoma na dotični praznik z ozironi na ravnokar opravljeno sv. daritev. Po zgoraj navedenem dekretu S. R. C. od dne 10. pros. 1852. se to petje ne sme izpuščati. Najprimernejše poje se koralno.
Dopisi.
0<1 nekod. (Konec.) Isto pot hodim tudi pri vežbanji drugih spevov. Vendar bi rad graduala še posebej omenil, ker prav zanj mnogi cerkveni zbori često po mačehno skrbe. Zlasti o postu, ko se gradualu pridruži dolgi traktu«, bi bilo na nekaterih korih glede popolnosti še veliko želeti. In vendar ni tako težavno, ta speva neprikrajšena predavati. Traktusi se lahko poj6 in tudi glede ritma nimajo težav. Vrstice more peti ali razdeljen zbor ali menjaje se dva pevca, in kjer to ni mogoče, more se tudi deloma recitovati. Ako to recitovanje obsega več vrstic, naj se menjavata tenor in bas v različnih višinah tonov, kar se prav lepo glasi.
Omenim še, da se imenovane vaje v intervalih ne sklepajo vselej z vsakim spevom enako obširno. Enkrat se nahajajo posebno pri introitu, drugikrat pri ofertoriji itd. Me-rodajen je cerkveni ton, kateri se ima na dotični pevski večer obravnavati kot glavna stvar. Smoter je ta, da se polagoma vsi cerkveni toni jemljejo v krog intervalnih vaj.
Konečno bi si rad dovolil le še migljej, kako se koristno porabijo taki pevski večeri, o katerih pevske vaje ne zahtevajo mnogo časa. Tekom cerkvenega leta ponavljajo se često nekatere maše, n. pr. „Terribilis est", „Salve sancta parens", „Oaudeamus omnes" i. dr. Kadar peve.i te maše že dobro znajo, zadostuje za poznejši čas le njih ponavljenje. Kar preostaja časa, porabiš ga pevovodja za lahko umeven teoretičen poduk, da po eni strani utrdiš vednost in spretnost pridobljeno v pevskih urah, po drugi strani pa čedalje bolj pri pevcih budiš razumevanje korala s skazovanjem novih strani. Taka predavanja vplivajo kot dobrotljiv dež in godd najslajši sad. Želja moja je, naj bi ta dopis vsaj malo pripomogel, da bi se pri nas koral gojil z večim veseljem, ljubeznijo in marljivostjo ; naj bi postal koral ljubljenec naših cerkvenih zborov; naj bi ta najkrasnejša izmed vseh vrst petja odslej se glasila po naših cerkvah s svojo lahkoto in svojim vzletom, Bogu v čast in vernikom v spodbudo 1	G. B
Z Gorenjskega 12. decembra. — Redko pridem, gospod vrednik, do Vas s pismom, toda, kader Vam pišem, mi vodi veselo srce slabotno pero. Tudi danes je tako. Iz druzih naših listov ste že izvedeli, da je bila v lepi župniji sv. Martina pri Kranj! dne 17. pr. m. slovesna inštalacija novega župnika preč. g dekana J. Razboršeka. Novi g. župnik je svoje dni sodeloval v slovečem kvartetu: dva Klinarja, Belar in on sam. Župnik Razboršek je torej izboren pevec in zato menim, da je za Šmartinski cerkveni pevski zbor posebna sreča, da dobi za župnika moža, ki ve, kaj je cerkveno petje, ki pa ve tudi, da nima župnik samo pravice, ampak tudi dolžnost, pospeševati cerkveno petje ter sem in tja tudi z mirno vestjo poseči v cerkveno blagajnico za nakup cerkvenih muzikalij. Žal, da premnog „rector ecclesiae" tega noče umeti — češ, saj plačam itak organista. Po drugod pa župnik tudi sam iz svojega naroča in še celo poučuje sam — pa organist — da se Bogu usmili — kar brevi manu odslovi take pesmi, zlasti, če se bolj „težko" igrajo. Imamo takih vzgledov. Pa zašel sem! Hotel sem le po malem povedati o petji ob tej Šmartinski slovesnosti. — Pevski zbor Šmartinski slovi že od tedaj, kar sedi pri orglah Vaš bivši gojenec g. M. Mohor. Ta dan pa je s svojim zborom prekosil samega sebe. Gledal sem novega župnika pri sv. opravilu in vem, da govorim mesto njega, če rečem, da je bil ginjen do duše ob teh čarobnih akordih. Peli so Forsterjevo „cesarsko mašo" z malimi izjemami — toda vse strogo liturgično. Ta skladba je težka za navadne zbore, zato „Glasbenik" še ni poročal od drugod, da bi se bila pela. A, če bi jo bil čul ta dan naš Forster tu, bi v istini ne vedel, da se izvaja raz kor — na deželi!
G. pevovodja Mohor obhaja menda letos desetletnico svojega plodovitega delovanja v Šmartnem. Plodovitega pravim — saj, kdor je prej čul „produkcije" na tem koru, mora strmeč strmeti nad tolikim napredovanjem. Zato pa je gospod organist Mohor lahko ponosen, da so njegov zbor kaj laskavo pohvalili veščak-skladatelj sami prevzvišeni knezo-škof Jakob. Pred takim pevovodjo in takim vrlim zborom: klobuk raz glavo! —e.
Z Gorenjskega. Jeseni, ko se od nas poslavljajo lastovke, prifrči od vsih vetrov truma za trumo drugih ptic, iskajočih si gnezd po vsili hišah, družinah, po pisalnih mizah, stenah in celč po žepih posameznikov. Menim ogromno število raznih koledarjev, ki iščejo svojega kupca. Saj ima dandanes res že vsak stan in vsaka stroka svoj koledar in še po več: uradniki, zdravniki, tehniki, duhovščina, vojaki, profesorji, dijaki, delavci, rokodelski vajenci in — otroci i. t. d. Neka dunajska tvrdka priporoča pismeno in po lepakih nič manj kot 144 raznih vrst koledarjev v več nego 300 izdajah; in ako pomislimo, da je družba sv. Mohora sama letos razposlala več kot 72.000 iztisov svojega koledarja med svet, porečeš morda dragi bralec: „Hvala Bogu! s koledarji in pratikami smo dobro preskrbljeni." — In vendar pridem še jaz s svojim priporočilom ne kot siten agent, marveč kot Tvoj prijatelj, cecilijanec k cecilijancu, hoteč Te pregovoriti, da, ako si v resnici vnet
za cerkveno glasbo in za razvoj svojega zbora, si kupiš kot pravi in ne češ-cecilijanec strokovni društveni koledar sv. Cecilije. Pred menoj leži knjiga 102 strani v poprečni osmerki z naslovom : Caecilien-Kalender fur kathol. Chorregenten, Lekrer, Organisteu und Kircbensiinger. Herausgegebtn von Dr. Fr. X. H a b erl, 1896, Regensburg, Fr. Pustet. Naj jo malo popišem. Narprej sta dva vvoda, potem načrt razdelitve dnevnih ur in celega tedna; zapisnik kornega osobja in učencev, zapisnik izposojenih muzikalij. V pratiki se začne teden s sredo, kar kaže, da se za tebe teden deli ob nedeljah, t. j. oni dan Gospodov, za kateri se mora tudi najspretnejši pevovodja, pevec in orglavec pripraviti, ako ga hoče v duhu sv. cerkve in cecil. društva z glasbo poveličevati.
Glede stalnih praznikov svetnikov loči se ta koledar od drugih po tem, da ima bogat izbor imen, po skrbi P. Fr. Hattlerja S. J. nabranih iz rimsk. brevirja in martiro-logija ter iz koledarjev raznih škofij. Poleg tega se nahaja rimsko-katoliški koledar, kateri vpeljuje v cerkv. jezik in mora biti vsakemu gojitelju liturgičnega petja neobhodno potreben voditelj. V njem so zaznamovani tudi premakljivi prazniki, n. pr. advent, velika noč i. dr.; kjer so prazna predala, je tudi cerkev pustila prostor. Ker se na raznih krajih obhajanje praznikov loči od rimskega koledarja, je za tak slučaj v predalci „Diozesan-kalender" prostora dovolj, da se razloček vpiše.
Na vsaki drugi strani so naštete za vsak mesec na podlagi zapisnika Cec. društva (št. 1—1500) ona dela ali skladbe, katere se smejo temu ali unemu zboru priporočati za razna cerkvena opravila. Pri naročilih po knjigarnicah zadostuje to kratko naznanilo naslova. Natančnejše pojasnilo o ceni, založniku i. dr. daje abcdno glavno kazalo k zapisniku Cec. društva, o katerem se govori v drugem oddelku. Glede izbere za vse mogoče slučaje res ni pom.mjkanja. Naj tudi kdo pravi, da je tvarine preveč, mora se pa enako z zadoščenjem poudarjati, da se je v teku 30 let pridno delalo, in tako najskromnejšim pa tudi najboljšim in najslavnejšim zborom dala prilika, lahko izbirati raznovrstne skladbe za cerkv. glasbene vsporedc. Toliko je gotovo, da ga ni ne enega cerkvenega zbora, ki bi imel le 10. del tu navedenih del lastnih, ali jih celo izvrševal. Komur so sredstva na razpolago, da zamore vsako leto vsaj za 20 — 25 gld. repertorij svojega cerkv. zbora obogatiti, mu je tudi mogoče za veliko let izbirati iz tu podane tvarine.
Naslednja tri predala — cerkvena opravila, prejem in trošek, prostor za opazke — sama govore; moja želja je le, naj bi vsak lastnik koledarja delal le vesele bilance.
Kaj pa pomeni 5 notnih črt na vsaki strani spodaj ? Morda Ti je bila vseč kaka skladba? Zabileži si njen motiv ali tema! Morda Ti roji po glavi kaka melodija in Ti kaj časa ne da miru? Primi jo in hitro jo zapiši! Vrhu vsega tega je znotraj na platnicah pripravljena črna pisalna tablica, namenjena naglim opazkam in ubežnim domislikom. Ako si torej umisliš (kakor upam) Cec. koledar, nosi ga seboj in ne pozabi svinčnika in pisala doma; kajti z marljivim zapisovanjem nabral bodeš skozi leto lepo kopico stalnih spominov. Nikdo naj se ne zanaš-.i na svoj spomin !
Večjemu praktičnemu delu sledi manjši podučni oddelek, kateri Ti bode gotovo tudi ugajal. Končam z željo, naj bi si kupil, dragi prijatelj, za 6f> krajcarjev v „Katoliški bukvami" v Ljubljani dr. Htberl-a izvrstni Cecil. koledar in rabil ga pridno; iz tiskanega naj bi se prav veliko naučil, na ncnatisnjene strani pa naj bi zapisoval le take stvari, ki so pravi cerkveni glasbi v provspeh, Tebi v zasluženje in Bogu v čast. Srečno in veselo novo leto!	I- 1-
Razne reči.
— Petindvajsetletnica Cecil. društva. Dn£ 15. dec. t, 1. minulo je 25 let, odkar so r. sv. oče Pij IX. s papežkim pismom odobrili in potrdili Cecilijino društvo: „Vsled Svoje apostolske oblasti odobravamo in potrjujemo s tem pismom zakone in pravila ter jim podelimo za večne čase vse pravice Svojega odobrenja in potrjeuja." „Pij IX.. Ad futuram rei memoriam. V večni spomin." — To pismo je tedaj Cecilijinemu društvu listina apostolskega plemstva, spričevalo njegovega apostolskega poslanstva, apostolski za-
konik cecilijanstva ter njega ustavno pismo. To pismo nam zagotavlja blagovito delovanje in nam je porok, da se bode društvo zmagonosno v bran postavilo nasproti vsem viharjem, naj prihajajo od katerekoli strani. Naprej! Podpiral nas bode Bog.
—	V spomin 2001etnice č. P. Segnerija bila je 12. dec. slovesna akademija v vatikanski dvorani sv. Klemena. Semcnišniki Leonovegi zavoda so v navzočnosti sv. očeta deklamovali o raznih predmetih ozirajočih se na slavljenca. Sikstinski pevski zbor je izvrstno predaval dva moteta Palestrine in kapelnika Mustafi; kantato »Iubilate Deo", vglas-beno v spomin škofovskega jubileja Leona XIII. Dvorana je bila natlačeno polna; navzoči so bili okoli sv. očeta mnogi kardinali, škofje, rimsko plemstvo in mnogo drugih duhovnikov in svetovnih.
—	Gosp. dr. J o s. Man t uani je v posebni knjigi jako zanimivo opisal življenje r. učitelja cerkvene glasbe, ustanovitelja Ambrozijevega društva, znanega nam gosp. Jož. Boh m-a pod naslovom: »Prof. Josef Bohm. Abriss seines Lebens und Wirkens von I)r. Jos. Mantuani. Wien 1895. F. Rorich. 8". p. 70." Spretna in našemu listu preprijazna roka spisala je te knjige posnetek, ki ga prinese „C. Gl." v prihodnjih številkah.
Oglasnik.
60 gradualia etc. de communi sanctorum, in festis beatae Mariae Virginis et ex proprio sanctorum auctore A nt. Foerster, op. 60. Cena temu obširnemu, 112 strani obsezajočemu zvezku je 2 gld. Častiti gospodje abonenti dobivajo to delo po 1 gld. 40 kr. Kakor prejšnji gradualiji (47 skladb) „de tempore" se morejo tudi te skladbe vporabljati čveteroglasno brez orgel ali z orglami, večina tudi enoglasno, (kakor zvezdica naznanja); spretni organist ali pevovodja si sploh more po potrebi pomagati, da se poje n. pr. le »Alleluja" čveteroglasno, posamezni odstavki pa enoglasno z orglami ali „recitando" na enem tonu, kakor kažete številki 59 in 60 za vse možne slučaje. — Tako imamo zdaj ves materijal za gradualije, traktuse, sekvence in velikonočne verzikule skup zbran. Pridan je natančni obseg po koledarji, pr „com-mune sanctorum" po bežnem številu in po abecedi, da se vsak dotični gradual koj najde. Bog daj, da služijo te skladbe v povzdigo cerkvene glasbe. Delo celo je bilo precej trudno, naj bi bilo tudi plačano z obilno naročbo. Konečno izrekam tu prisrčno zahvalo vsem dozdanjini p. n. častitim gospodom naročniktnjij—J{i so omogočili izdajo celega dela.	/V'	Foerster.
Vabilo na naročbo. ^
»Cerkveni Glasbenik" seje porodil 1. 1878; s prihodnjo številko toraj stopi v svoje 19. leto. Ko je bil še v plenicah, godilo se mu je precej dobro. A ko je shodil in pozneje kot deček, moral je prestati razne nevarne otroške bolezni; mladeniča pa se je jela prijemati zlobna jetika radi pomanjkanja živil. Da mu ni pičlo število dobrih prijateljev donašalo nekaj hrane — za življenje premalo, za smrt preveč — po njem bi bilo. Zadnje I. 1895 je toliko okreval, da imamo trdno upanje, da ostane živ in se mu zdravje popolnem povrne. Treba pa prebolniku za to zdatne in krepke hrane. Zato milo prosimo p. n. gg. naročnike in bralce, da ne popustite vredništva in upravništva na cedilu, marveč ju podpirate z dopisi in naročnino. Nas pa veže sveta dolžnost, da izrečemo vsem dosedanjim podpornikom, duševnim in gmotnim, iskreno zahvalo, in jim kakor sebi iz dna srca želimo „Srečno in veselo novo leto!"
„Cerkveni Glasbenik" bode izhajal, kot doslej, tudi 1. 1896 v dosedanji obliki po enkrat na mesec in bode veljal z muzikalno prilogo vred 2 gld., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gld. 50 kr. Naročnina naj se pošilja po današnjemu listu pridani poštni nakaznici (s tiskanim naslovom)	. ...
vrednistvu ozir. upravnistvu
Poljske ulice št. 10 v Ljubljani.