Slovenec HW-- •'"fin— — n Katoliški list za slovenske delavce v A meriki in glasilo K. S. K. Jednote. « ŠTEVILKA/(L joliet, Illinois, 19. decembra 1913. LETXIK XXIII SPET NESREĆA V . PREMOGOVEM ROVU. Strašna tksphpri/j? v Vulcan-rudniku pri rnesti^ 15' w Castle. Colo., B^ef'esîa okraj. 38 R J DA ft £V STORILO SMRT. Jurak v^uhovski obleki. Žrtve sami oženjeni Američani. Colo., 16'. dec. — Silna rudniška eksplozija, ki je, kakor, pri kakem potresu, daleč nit okoli pretresla ves gorati okraj, je danes v Vulkan rudniku Rocky Mountain Fuel-kompa-nije 'usmrtila 38 delavcev. Za časa eksplozije se je nahajalo v rudniku 40 ntož, od katerih je bilo mogoče samo dva spraviti na površino zemlje. Med mrtveci se nahajata delovodja L. L. Crawford in strojnik L. Walters. Ponesrečenci so bili?*yečinoma oženjeni in z malimi izjemami Američani. Ves popoldan in večer je spravljanje trupel na površje zemlje le malo napredovalo. Mnoge izmed žrtev so bile strašno pohabljene in ožgane. Ob vhodu v rudnik so stali v srce trgajočem jadikovanju bližnji sorodniki rudarjev, ki so storili globoko doli v notranjosti zemlje v izvrševanju svojega napornega dnevnega dela prerano smrt. Le s težavo so se dale nekatere obupane ženske pregovoriti, da so se vrnile v kraj, ker so skrbeli zanje prijatelji. Father J. P. Carrigan je bil eden prvih, ki so dospeli na lice mesta. Navzlic nevarnemu stanju rudnika se je spustil z reševalci v rov, da podeli umirajočim, ki bi se jih utegnilo najti, zadnjo tolažbo. Vulkan-rudnik je bil še le dobro leto v delovršbi in opremljen z najnovejšimi varnostnimi napravami. Pred malo dnevi so državna oblastva izvrši la ogled in našla vse v najboljšem redu. Veščaki mislijo, da je eksplozijo povzročil nabrani premogov prah v zapadnem delu rudnika, v katerem je bilo delo takorekoč ustavljeno. Pred 177 leti je usmrtila slična eksplozija v nekem sosednem rudniku, ki pa ni spadal k Vulkan-skupini, 47 pre-. mogarjev. Za brezdelnike. Salem, Ore., 15. dec. — Guverner West je sklical za prihodnji četrtek sejo državnega blaginjskega oblastva, v kateri bo priporočal dovolitev $50,-000 v svrho javne cestne gradnje. Tako namerava guverner preskrbeti 1500 brezdelnikom delo pri dnini po $2. “Milica in štrajki” nasproti ugovorom izmed poslušavcev. Govornik, ki je predsednik illinoiške delavske zveze in ravnatelj zapadne zveze rudarske, je govoril proti uporabi milice v Calumetu, Midi. in drugod, a je zagovarjal mirno nastopanje linijskih delavcev v štrajkih, nasproti bojevitosti članov zveze “Industrial Workers of the World”. Rekel je, da se milica navadno vmešava v štrajkovni položaj, da ožigosa štrajkarje kot zakonolomce in nahujska meščane proti njim. "Protestiramo, da se ta vladna armada rabi za očrnjevdnje delavstva," je rekel. “Ali to ne dovoljuje, da delavstvo ustanovi sr-ojo lastno armado ža boj proti kapitališki armadi?” je vprašal nekdo. Walker je odgovoril, da je mirna organizacija izdatnejša. "Svoje sumnje imam proti vodilnim silam med Industrial Workers”, je rekel. “Za osebni prospeh agitirajo.” “In Vi?” se je oglasil nekdo. “Mastno službo imate kot delavski agitator, ali ne?” Govornik je rekel, da on in linijski delavski voditelji navadno delajo za manj, nego bi lahko zaslužili v drugih področjih, če odstopijo. Za izkušnjo o izobrazbi. Washington, D. C., 15. dec. — Z veliko večino glasov v njen prid je danes priselitveni odsek podal zbornici Bur-nettovo priselitveno predlogo, ki obsega po predsedniku Taftu zavrženo izkušnjo o izobrazbi. Predloga vsebuje med drugim pristavek, da se imajo deponirati ali poslati nazaj v staro domovino priseljenci, ki tekom treh let zakrivijo zlobno razdevanje lastnine. Odsek ni napravil posebnih določb glede izključenja Azijcev. O milici in štrajkih. Chicago, 111., 16. dec. — John Walker iz Danvilla, 111., je v svojem nedeljskem predavanju predvsem zagovarjal svoje lastno stališče glede predmeta Ogromna bojna ladja. Glasgow, Škocija, 15. dec. — Britanska bojna ladja “Tiger”, zvana “skrivnostna ladja", je bila danes spuščena tukaj na morje. Z gradnjo se je pričelo dne 20. januarja 1912. O kakovosti ladje se čuva najstrožja tajnost. Stroji imajo 100,000 konjskili sil, kolikor jih ni imela doslej še no bena ladja. Glede brzine baje prekaša “Tiger” vse druge ladje. Bojna ladja je 700 čevljev dolga in 90 čevljev široka. Obsežnosti ima 30, 000 tonov. Na ladji je 8 topov debe lih po 13yž palca in 12 po 6 palcev. LETOŠNJA LETINA IN NJENA VREDNOST. Pridelek zaostal za povprečnim, kakor pravkar poroča poljedelski minister. KORUZA IN BOMBAŽ OBILNA. Vrednost večja nego kdaj poprej. Koruza na tretjini vse orne zemlje. Washington, D. C., 15. dec. — Statistični urad poljedelskega ministrstva je objavil danes svoje sklepčno poročilo o letošnji letini. Vrednost pridelka 14 najvažnejših vrst žita, ki jih obsega poročilo, dosega ogromno višino okoli $4,340,301,000, pribitek za'$182,- 852.000 nasproti prejšnjemu letu in za $350,772,000 nasproti letu 1911. Vrednost koruznega in bombaževega pridelka je višja nego kdaj poprej. Ozemlje, na katerem so se pridelale štirinajstere vrste žita, je obsegalo 299.433.000 akrov, kako sedmino vsega ozemlja Združenih Držav. Obdelalo se je približno pet milijonov akrov več nego v zadnjem letu. Več nego tretjina vse obdelane orne zemlje je bila obsajena s koruzo. Glede pridelkov ima poljedelski minister povedati sledeče: "Pridelek leta 1913. je zaostal precej daleč za povprečnim. Povprečni skupni pridelek na aker je bil, izvzemši leto 1911., manjši nego v kateremkoli drugem letu zadnjega desetletja, : To okolnost je pripisati v prvi vrsti dolgotrajni suši v poletnih mesecih po velikem delu poljedelskih držav Unije, zlasti v Kansasu, Oklahomi in Mis-souriju. Nekoliko olajšbe pa utegne donesti dejstvo, da je bil pridelek zadnjega leta nenavadno velik in je preostala precejšnja zaloga. "Pridelek koruze, ki jo moramo o-značiti kot najvažnejši farmski pridelek deželni, je manjši nego kdaj izza leta 1903. Nasprotno pa je bil pridelek' pšenice največji v zgodovini poljedelskega ministrstva. Ker je bila pšenica že dozorela, ko «e je pričela suša, ji tudi ni mogla več mnogo škoditi. Pridelek ovsa je po kolikosti tretji v naši zgodovini. Pridelek sena je manjši nego lanski. Bombažev pridelek bo menda na tretjem ali četrtem mestu.” Zahteva zakon proti razporoki. I Chicago, 111., 16. dec. —» En mož za eno žensko izključno in za vedno, je i zdravilo za razporoko po besedah ško-i fa F. J. Muldoona iz Rockforda, ki | je govoril v nedeljo v cerkvi sv. Kle ■ men ta na voglu Deming place in Orchard 'Street. “Mi smo nravno najslabši narod na svetu, izvzemši Japonij® — slabši nego katerikoli evropski narod," je rekel škof. "Svoboda ameriška se rabi v svojo zlorabo. V štiridesetih letih razporoke ne more poldrugi milijon otrok imenovati očeta očeta ali matere mater. Sirotišnice in odvisni otroci so zgf,' to,vina razporoke. Razporoka v m!;: 'osti hodi najgloblje v zlo. V deželi živimo, kjer je razporoka na vsakih šest porok. "Proglasite častitljivost in svetost poroke, kakor katoličani. Zboljšajte zlo z zakoni o nerazporočnosti. Južna Carolina živi pod tem zakonom in prospi fa. Kolonije so živele pod istim pred 300 leti. Najboljše razporoke ni. Dvoji osebi prejmeta zakrament poroke ne v razmnožitev, nego v zveličanje svojih duš. Bog je ustvaril človeka za Sebe — ne v razmnožitev, nego da se vrne k Njemu. Človek se posvev poroki in vrne k Bogu. “ J četverih državah Unije omogoči razporoko blaznost soproga ali soproge. ‘ V štiriintridesetih državah je kruto?; vzrok za razporočitev.. .” škof je priporočal zakonodajo za ner azporočnost. Kitajci za revolucijo. San Francisco, Cah, 15. dec. — Petsto članov kitajske naselbine tega mesta je priredilo včeraj shod, da rešijo vprašanje o nabiranju denarja za revolucijo. Zadnja ima namen, vreči Juan-šikaja s predsedniškega stolca. Enoglasno se je izražalo mnenje, da se predsednik namerava proglasiti za cesarja. Odposlanec dr. Sunov se poda te dni v Chicago in New York, da bo tamkaj deloval v istem zmislu. Na odgovor klicani. Washington, D. C., 15. dec. — Predsednik Wilson je zaukazal danes preiskavo dogodkov na zadnjem banketu “Reda karabaov”, organizacije častnikov, ki so služili na Filipinih. V govorih se je baje zasmehovala filipinska politika Združenih Držav. Predsednik priporoča, da se krivci pokličejo na odgovor. ZDRUŽENIH DRŽAV TOPNIŠTVO PRIPRAVLJENO, IGRATI VAŽNO ULOGO V VOJNI. Ko se je pričel bližati odločilni čas v mehikanskem prevratu, se je bojno topništvo pod generalmajorjem William H. Carterjem v Texas City, blizu Galvestona, Tex., pripravilo za pohod v razdivjano republiko. Ena teh slik kaže topništvo v bitki, in druga kaže topničarje, ki s.e vežbajo v reševanju vprašanj o streljanju. Topništvo bo igralo važno ulogo v slučaju, da izbruhne vojna z Mehiko. Ženska na čelu policije. Gary, Ind., 15. dec.—Župan Thomas E. Knotts je naznanil, da bo jutri imenoval gospo Kate Woods Ray, voditeljico sufragetk v Garyju, za predsednico varnostnega odbora. Mrs. Ray bo načelnica policijskega in gasilskega departmenta. Mrs. Ray, ki je živela poprej v Chicagi, je nastopala kot govornica ob nedavnih sodniških volitvah v Illinoisu. “Gary Civic Club” jo ima za svojo predsednico. Argentinija proti trgovini z dekleti. Hrvatska “Sloboda” v Buenos Airesu piše: Po večletnem omahovanju se je vlada končno vendar resno zavzela za to, da se trgovina “z belimi sužnjami”, to največje socialno zlo v Argen-tiniji, iztrebi. Niso še znane podrob nosti dotičnega zakonskega načrta, a biti morajo stroge, ker je opaziti, kako mnogi teh nevarnih trgovcev že sedaj beže iz Argentinije. Kakor znano, je bila dosedaj v Argentiniji trgovina z dekleti dovoljena in se brez pre tiravanja lahko reče, da je bil Buenos Aires doslej svetovno središče te tr govine. Z vsakim parobrodom, ki je dospel v luko, so ti ljudje pripeljali vsaj po nekaj teh nesrečnih deklet iz celega sveta, največ pa Rusinj. Ko se uveljavi novi zakon, bodo tem ljudem prečrtani računi in zato že sedaj iščejo novega središča za svoje zločinske posle. To vedo tudi vlade ostalih južnoameriških držav in so že odredile najstrožje nadzorstvo v svojih glavnih lukah, da bi se te nevarne zveri v človeški podobi ne priteple tjekaj. Zlasti vneto je nastopila uruguayska vlada; v Montevideu pazijo javni organi na vsakega tujca, ki se ondi izkrca, .zlasti pa na tiste, ki prihajajo iz Buenos Airesa. “Mona Lisa” najdena. - Florenca, Italija, 12. dec. — Leonardo da Vincijeva slavna slika “Mona Lisa”, ki je skrivnostnim potom izginila iz pariškega Louvra v avgustu leta 1911., kar je povzročilo po vsem umetelskem svetu največjo pozornost, je bila danes v Florenci najdena. Mož, ki je sliko ukradel, je prijet in je rodom Italijan. Pravi, da se je s tatvino hotel maščevati za mnoge umetnine, ki jih je Napoleon I. odnesel iz Italije. Slika je stara nad 400 let in njeno vred nost cenijo nad $5,000,000. Tat se imenuje Vincenzo Perugia. HUERTA ZAUKAZAL NAPASTI VSTAŠE. Zavezne čete pod generalom Merca-dom poizkusijo zopet zavzeti mesto Chihuahuo. VSTAŠI PRIPRAVLJEN ZA BOJ. Konzul Letcher zanika poročila o krutosti “diktatorja” Ville. Ojinaga, Mehika, 17. dec. — “Če se ne izpremene sedanji načrti, in vzroka ne vidim za izpremembo, bode zavez-na armada zapustila Ojinago v nekaj dneh in se poklala do Chihuahue z namenom, da naskoči in zor •; -dvzame to mesto upornikom/ V' General Salv- ' Si poveljnik -je tako tabo,-. izpraznjena in vsa zaVei..a . ,, v njegovim poveljstvom odmarširala proti Chihuahui. “Prišli smo semkaj, da spet napolnimo svoj proviantni vlak in se dogovorimo z vojnim departmentom v mestu Mexico,” je nadaljeval general Mercado. “Povelje imamo, napasti u-pornike.” Vstaši prestregli zaveznike. Juarez, Mehika, 17. dec. — Vkljub gen. Mercadovi izjavi v Ojinagi, da bodo zavezniki poizkusili zopet zavzeti Chihuahuo, je general Benavides, uporniški poveljnik v Juarezu, rekel danes, da se vstaši pripravljajo na prodiranje v južni smeri. “Generala Ville namera po zavzetju Chihuahue je bila, prodirati južno, in te namere ni opustil,” je rekel gen. Benavides. “Že je 2,000 vstašev blizu Ojinage. Če zavezne čete poizkusijo marširati od meje, bodo napadene.” Neosnovana poročila o krutostih. Washington, D. C., 17. dec. — Konzul Letcher je naznanil državnemu de-partmentu, da so mnoga poročila o grdem ravnanju z Američani v Chihuahui neosnovana. Department je izdal sledečo izjavo. “Konzul Letcher poroča, da so mnoge izjave, priobčene v časopisih v El Pasu glede ravnanja z Američani po vhodu konstitucionaliških čet v Chi1 huahuo, neosnovane, kakor so tudi poročila o neprijaznosti do njega od ■strani voditelja upornikov.” Kardinal Rampolla umrl. Rim, 17. dec.—Smrt kardinala Ram-polle, prejšnjega papeškega državnega tajnika, je bila davi naznanjena papežu Piju X. Kardinal Merry del Val in mgr. Giovanni Bresnan, papežev zasebni tajnik, sta obiskala njegovo svetost, da naznanita novico tako milo kakor mogoče. A ko je papež slišal ime kardinala Rampolle v zvezi z besedo “slabost”, je prebledel in ju prosil, naj mu povesta resnico brez obotavljanja, ker mu strah in negotovost škodujeta bolj - karkoli druzega. Prelata sta mu povedala, da je Rampolla mrtev. Papež je pozneje izdal sledečo izjavo: “Kardinal Rampolla je bil eden največjih cerkvenih mož. Celo večji je postal, ko je odstopil od državnega vodstva.” Njegova svetost je zaukazala, naj se izkažejo pokojnemu kardinalu najvišje časti. Voščilo slovenskega škofa. St. Claud, Minn., 16. grudna 1913.— Ljubi Amer. Slovenec! Tu Ti pošljem “check” za 8 dol. za stare naročnike, to je: $2 za Rt. Rev. James Trobec, St. Cloud, Minn.; $3 za Rev. Jožef Laznik, župnik v Slavini, pošta Prestranek, Krain, Austria, Europe, in $3 za Blaž Trobec, pošta: Polhov Gradec, Krain, Austria, Europe. Voščim Ti, hrabri Ani. Slov., prav srečno novo leto, da bi Ti na tisoče novih naročnikov prineslo. Tvoj Jakob Trobec. Pozornosti vredno. Večkrat smo opozorili naše čitatelje na dejstvo, kako važno je, paziti na telesna opravila, in da je prvi znak vsake nerednosti vreden največje pokornosti. To je zlasti resnično glede prebavnega ustroja. V takih slučajih ne zadostuje, uživati kako zdravilo za izčiščenje ustroja, nego izbrati morate zdravilo, katero tudi poživlja in krepi drob, da potem lahko deluje brez u-metne pomoči. To izvršuje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki izdatno učinkuje na prebavila, na izčiščenje telesa, na okrepljenje živčevja, na hranitbo. Prežene vam zapečenost in njene posledice. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, Ul. Bol v hrbtu brž prežene Trinerjev liniment. — Adv. Demonstracije v Gradcu. Italijanski akademiki vseučilišča v Gradcu so dne 26. in 27. novembra demonstrirali za pravno italijansko fakulteto v Trstu. Že poprej so bile deputacije pri rektorju, ki pa zaželenega niso dosegle. Zato so sklenili italijanski dijaki, da demonstrirajo, da na ta način onemogočijo predavanja ter se univerza zapre. Huda je bila zlasti demonstracija dne 27. nov., o kateri poroča “Slovenec” takole: Že na vse zgodaj so zasedli nemški burši portal univerze in čakali prihoda Italijanov. Rampa je bila prazna skoro do 9. ure. Okoli pol 10. ure so prišli laški akademiki, ki so se zbirali v kavarni pri tehniki, in se ustavili pred Nemci. Na poziv, naj jih puste v avlo, so se jim Nemci rogali in jih izzivali. To je trajalo par minut. Nato pa so napadli Italijani izzivajoče burše. Palice so se pokazale nad glavami in slišalo se je samo udarjanje palic. Ko je to zapazila policija, ki je bila zunaj pred rampo, je na lastno odgovornost udrla na akademska, tla in preprečila nadaljno pretepanje. Italijani so se u-maknili nazaj. Nemci pa so izgnali najprvo policaje z akademskih tal in jih izžvižgali. Poklicali so rektorja, ki je opozoril policijske organe, da nimajo pravice brez njegovega poziva priti na akademsko ozemlje. Nato je tele-fonično protestiral pri županu radi postopanja varnostnih organov. Med tem pa so tako Nemci, kakor Lahi spravili svoje ranjence na varno. Od Lahov je eden silno poškodovan na nosu in glavi, dva pa imata le nekaj znakov burševskih palic. Nemcev pa je 6 do 8 precej potolčenih, 8 pa jih je dobilo le lahke poškodbe. Iz tega sledi, da so bili Lahi bolj bojeviti, ker so bili tudi v veliki manjšini. Bilo jih je kakih 200, Nemcev pa nad 450. Po končanem pretepu so peli Nemci “Die Wacht am Rhein” in vihteli kape in klobuke ter zlomljene palice, ki so ostale na bojišču. Nekaj predavanj je bilo ustavljenih, ker ni skoro nihče poslušal. Aretirali so enega Laha, ker so bili mnenja, da je nekega burša zabodel z nožem. Pozneje pa so pravili burši, da je bil sunek od policijske sablje. Nemci stražijo univerzo cel dan in se bodo bržkone tudi v petek in soboto nadaljevali izgredi. V istem času pa demonstrirajo svobodomiselni akademiki tudi proti nemškim katol. akademikom, ker se baje niso hoteli udeležiti pretepa z Italijani. Drobtinice. Ali ste že videli večjega lumpa in lažnjivca ko je Kondež? V sodnijskih aktih je zapisano, priče, ki so bile pri obravnavi navzoče, so še žive, listi slovenski in angleški so pisali: Konda je bil zaradi nemoralnih spisov obsojen na eno leto težke ječe. Konda pa danes vse taji in pravi, da to ni res. ❖ Socialist, svobodomislec in brezverec prve sorte, torej za Kondeža gotovo dosti verodostojna oseba, ker ni pod uplivom “rimske cerkve”, ki je torej prosvitljen in napreden na vse pretege, to je namreč Ivan Molek, je pisal dne 8. marca 1907 socialistom in udom Narodne Jednote: “Črni oblaki se zgrinjajo nad nami. .. Dne 1. marca 1907 je sodnik Landis popolnoma po nedolžnem (seveda, Konda je zmiraj nedolžen!!) obsodil M. Kondata na eno leto težke ječe.” Konda pa danes taji in pravi, da ni bil obsojen. * Konda pravi, da ni bil krivim spoznan in vendar je bil obsojen na eno leto težke ječe. Torej, ker je bil za nedolžnega spoznan, je bil obsojen. Oh pamet! In vendar backi mu to verjamejo! * Konda lovi muhe. Pravi, da ni sedel eno leto v ječi. Tega tudi mi trdili nismo, ampak obsojen si bil na eno leto; da so ti potem okrajšali ječo, to se pa zgodi vsakemu obsojencu, če se količkaj pridno obnaša v ječi. Pa obsojen si bil zaradi tvojega umazanega jezika in to' je glavno in če bi bil tudi samo za en dan. * Konda, stavi, da nisi , bil obsojen dne 1. marca in 12. jun. 1907 1000 dolarjev, in se podpiši pod članek, takoj drugi dan pridemo po nje. Glej naš urednik ti je stavil 2800 dolarjev, pa je tudi povedal, da on stavi in da pridi k njemu po nje. Pa do danes še nisi prišel. V “Sv.” pa nič ni rečeno, kdo stavi, ali urednik ali lastnik lista; če bi na to megleno nepodpisano obljubo prišli v uredništvo, bi vsi tajili in se zvijali kakor ste se pred sodnijo, kjer je Konda sramotno zatajil “svobodo”. Backe lahko farbate, nas ne boste. * Nam se zdi, da Konda prav rad “igra” ulogo svobodomiselnega mučenika. Zato, ker ta bizines njemu nese. Recimo, on je obsojen zaradi svojih nesramnosti. Sedaj ima najlepšo priliko in povod, da se joka in prosi in kolekta in berači. Vzemimo, da nakolekta 3000 dol., 500 je dal advokatu, njemu še ostane čistih 2500 dolarjev. Lep dobiček, kaj ne? Delavec, ti si pa od ust pritrgaj in nesi hitro Kondatu v malho! * Delavec, odpri oči in malo premišljuj. Ti moraš prispevati ekstra za Kondovo tiskarno, v zahvalo za to ti je pa zvišal naročnino pri “Svobodi” do nov. leta na 3 dolarje, pozneje pa na 2 in pol. In ti boš brez obotavljanja vse to plačal. Ali si ne moreš predstavljati, kako se ti Konda smeje v pest, ker si ti tako zabiti osel, da kar vsiljuješ Kondežu denar, s katerim se on debeli, potem pa tožiš o slabih časih in o draginji. Sam si kriv; groši, ki jih pošiljaš Kondežu, so kazen za tvojo zaslepljenost in to kazen boš tako dolgo plačeval, dokler se ne spametuješ. Prav se ti zgodi! * • Konda ti laže, delavec, da ti je zato zvišal naročnino, da bo list bolj izviren; a ravno ta štev., v kateri to govori, je popolnoma prepisana iz drugih listov kakor: “Zarja”, “Slov. Narod”, “Nar. List”, “Slovenski Dom”, angleški listi, nemški časniki, zapisnik Zvezinega tajnika itd. In ker je povest tudi prepisana, je torej vse prepisano. Kaj je svobodomiselnost in v čem obstoji, tega pa ne zveš nikoli. V zahvalo, da te tako Konda farba, mu pa hitro pošlji par centov, namesto, da, bi si kupil skromno večerjo. * Delavec, poglej: Socialisti, 'svobodomisleci dva Dullerja in Tisol so rekli niajnika 1907: “Konda si je izmislil nesramno obrekovanje in še nas zapeljal”, Konda sam je prosil odpuščanja duhovnike, a kako nam odgovarja Konda na to? S “papežinjo” Johanco, čemur se celo najbolj zagrizeni protestanti smejejo kot neumni zmišljotini. Zakaj “Svob.” ne piše o papežu Kondatu? To bi bilo bolj moderno. * Sodnik Lanđis je imenoval “Svobodo” “sewerage” — gnojno jamo, kjer hujše smrdi, ko v peklu, in ti delavec mečeš v to gnojnico Kondeževo svoje cente. Ali jih imaš preveč? * “Proletarec” je že sani. spoznal “visoko” vrednost svojega urednika Škofa, ker ga zadnje čase dosledno piše z fnalo začetnico: škof. Počasi bo še pa to zginilo in škof, kof, of, f, se bo razblinil v Nirvano. Tako velike prismode še res ni imel “Prolet.” za u-rednika, kot je Škof. Res škoda lepega imena. Škof — filozof, 'spiritist, učenjak, a zna pa nič! * Chicaški slovenski socialisti znajo fabricirati socialiste, da se kar kadi. Zadnjič smo jim dali pod nos, kako drugače kakor socialisti so delali res veliki možje kakor Lincoln, Washington. Takoj je “Prolet.” napravil ž njih socialiste in pravi: Lincoln je socialist, Washington je socialist, Aleksander Vel. je socialist, Napoleon je socialist, Kristus je socialist — po kalibru chicaških socialistov. Seveda, potemtakem lahko upijete, koliko vas je; ampak Lincoln bi se v grobu obrnil, če bi vedel, v kako prismojeno družbo ga sili Zavrtnik in Škof. £YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY\YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYSX\Y£ S N. W. Phone 135 I Chicago Phone 2400 ^ I JOS. J. PLESE •s 1 ¡Mesnica p Grocerija 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois | se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. I Postrežba najbolja. Dobro došli! | íísAw.^TAYWWyWXWYWWWWWWYWWWWWWWWYWWWVWWWWYWWWYWWw Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva fnni $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GE 1ST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. SL4VN0ZNÂNI gnniumiiiiimiHHmiiiMiiuiim—rniniimiiiiimimi A. NEMANICH, preds. m. STEFANICH, tajnik. S. ; GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 197.0 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenk Bottling Co. 913 TS. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 ■iiimniniinm L OLH A, blag Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-n ja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. '4 Rojakom se priporoča za obila naročila. 4 Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. S - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. ■>* Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. niiuniiiuiuniuuiuninuiiniiiiiiiiiiiiimiiimiiiii DRUŠTVENE VESTI. (Nadaljevanje s S, strani.) nič' ne ozirajo, njti tistega pripoznati nočejo. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Joseph Panian, tajnik. Joliet, 111., IS. dec. — Društvo sv. Frančiška št. 29 K. S. K. Jednote je imelo svojo letno sejo, pri kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1914: Predsednik Martin Težak; podpredsednik Jos. Gersich; tajnik John Lekan; zapisnikar John Butala; blagajnik Mike Kočevar; zastopnik Jos. Sitar; nadzorniki, I. Simon Setina, II. Frank Štiglic, III. Jos. Težak; zastavonosilci Jos. Cjuha, Anton Korevec, Mike Zmaje in Martin Pezdirc; reditelj Gregor Groznik. Dalje naznanjam, da je društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. sklenilo na zadnji letni seji, da bo imelo svojo adventno spoved 20. dec. in v nedeljo 21. dec. sv. obhajilo pri 8. sv. maši. Zatorej je želeti, da se v obilnem številu udeležite. Opomnim še one člane, kateri še niso poravnali svojih društvenih prispevkov, da to vkratkem poravnate. S pozdravom na vse člane in članice naše slavne Jednote in želim vsem vesele božične praznike. M. Wardjan, tajnik. Joliet, 111., 16. dec. — Uradno se naznanja, da je imelo društvo sv. Antona Pad. štev. 87 K. S. K. Jednote svoje letno zborovanje dne 14. dec. 1913. Na tej seji je bila tudi volitev društvenih uradnikov za leto 1914. Izvoljeni so bili v odbor sledeči bratje: Predsednik Math. Vidmar; podpredsednik Anton Strmec; tajnik Rudolf Kuleto; zapisnikar Anton Šraj ml.; zastopnik Math Judnich; blagajnik Anton Šraj st.; nadzorniki Joseph Horvat, Anton Kočevar in Math Bezek; vratar Frederik Troppe. Po pravilih društva so vsi stari in novi uradniki dolžni se udeležiti prihodnje društvene seje dne 11. januarja 1914, ker na tej seji bo umeščenje u-radnikov. Člani zgoraj omenjenega društva naj pridejo v polnem številu na prihodnjb sejo, ker imamo še več točk za rešiti, katere niso bile na zadnji 'seji dognane. Obenem bo tudi zapisnik novih društvenih pravil prebran, kakor je bilo na zadnji seji sklenjeno. • Ž bratskim pozdravom Math Golobitch, tajnik. Biwabik, Minn., 13. dec. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 13 K. S. K. J. je imelo v nedeljo, dne 7. dec. glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za prihodnje leto 1914. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Mat Junko; podpredsednik Frank Jaklevič; tajnik Josip Šerik; drugi tajnik Matt Tometz; delegat Josip Iglač; blagajnik Jakob Kariš; bolniški odbor, predsednik John Šerik, Duluth Location John Štrukel, Kelog Location Nick Jančan, za McKinley John Kadunc; nadzorniki Frank Jaklevič, Frank Pezderc, John Jančar; društvovodja Jakob Kariš; zastavonoša John Jančar. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in voščim jim vesele božične praznike Matt Tometz, II. tajnik. Chicago, 111., 16. dec. — Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J: se naznanja, da bode letna 'seja v nedeljo, dne 21. dec., pričetek točno ob 1. uri pop. v navadnih prostorih. Ker je več važnih stvari, vas dolžnost veže, da se vse udeležite brez go tovega vzroka letne seje. Kakor pretečena leta, tako tudi letos se bo volil odbor za prihodnje leto 1914. Torej drage sosestre, volite 'sebi v zadovoljnost in društvu v korist, da bi se na ta način odstranilo iz naše srede to grdo nepravilno napadanje na odbor, ki ni nikomur nič žalega storil. Ako pa je odbor kaj nepravilnega delal, poglej v pravila K. S. K. J., kaj govorijo na strani 52. in 53. in veš, kaj imaš storiti. Nadalje veste, da vaša dolžnost je hoditi na seje, da slišite, kaj se tam čita in zboruje. Ako ne hodite na sejo, morate s tem zadovoljne biti, kar se na seji odobri in potrdi. Nadalje tiste članice, katere dolgujete, opominjam, da morate vse poravnati na seji meseca dec., da se more pravilno napraviti letni račun. Na prihodnji seji bom poročala čisti dobiček od naše zadnje veselice, ki se je še povsem dobro naredilo, akoravno ne vsem v zadovoljnost. Zahvaljujem se v imenu dr. M. P. vsem, kateri so nam prisostovali in pomagali do boljšega napredka. Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto 'vsem članom in članicam naše slavne Jednote. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov. S sosestrskem pozdravom M. Kobal, zastop., 2040 W. 22 Pl. Forest City, Pa., 14. dec. — S tem naznanjam, da je imelo dr. Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. J. svojo letno sejo dne 14. dec. 1913. Na tej seji je bil tudi izvoljen novi dr. odbor za leto 1914, kakor sledi: Matija Komin, predsednik; Martin Rokavec, podpredsednik; John Osolin, I. tajnik; Lovro Kotar, II. tajnik; Kancjan Majhen, blagajnik; Anton Bokal, zastopnik; Martin Gerčman, Josip Bucenel in John Plesničar, gosp. odborniki; Karol Kovačič, maršal; Mihael Peterka, zastavonoša; William Germ in Frank Novak, poslanca; Josip Kotar in Ignac Novak, redarja; Dr. G. T. McGuire in Dr. W. E. Loyd, društ. zdravnika. Seje se vrše vsako drugp nedeljo v mestni dvorani. Naše društvo je zadnje leto lepo napredovalo v članstvu in tudi z blagajno. Upam, da bodejo dr. odbor kakor tudi posamezni člani v naprej delovali v korist in napredek društva. Nadalje vabim vse one rojake, ki še niso člani nobenega podpornega društva, naj pridejo in pristopijo. Posebno lepa prilika za mlade rojake, ker je vstopnina po razredih: I. razred plača vstopnine eden dolar, II. razred dva, III. razred tri dolarje i. t. d. Ne odlašajte: zavarujte se, dokler je cats, nesreča nikdar ne počiva; marsikateri rojak se je že v nesreči spomnil na društvo, ali bilo je prepozno. Nadalje opominjam vse člane, posebno bivajoče izven Forest City, naj redno plačujejo mesečne prispevke; in oni na potnih listih, kadar se jim potečejo, rste obnove, kajti to je edina pot, po kateri se izognete suspendaciji ali pa morebiti izključenju. H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. širom Amerike in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto. John Osolin, tajnik, Box 492. La Salle, 111., 15. dec. — Tem potom naznanjam članom društva Vit. sv. Martina št. 75 K. S. K. J. v La Salle, 111., da se udeležite redne mesečne seje, ki se bode vršila 21. decembra t. 1. kakor po navadi v Joe Miklavčičevi dvorani na 1st St. Kakor skoraj vsako leto v mesecu decembru, tako imamo tudi letos nekaj važnih točk za rešiti, in obenem je tudi volitev novih društvenih uradnikov. Raditega je neobhodno potrebno, da se udeležite te glavne seje, ki se bode vršila zgoraj omenjenega dne. Sicer pa vsak, ki bi se brez važnega vzroka ne udeležil te seje, zapade kazni označeni v društ. pravilih. Toliko v prijazno pojasnilo članom zgoraj omenjenega društva. JConečno voščim vsem čitateljem tega lista ter članom in članicam K. S. K. J. ve'sele božične praznike in srečno novo leto 1914. John Novak, tajnik. Pittsburgh, Pa., 16. dec. — Iz urada društva Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa., se naznanja vsem članom omenjenega društva, da bode glavna letna seja v nedeljo, dne 21. decembra t. 1. In so vljudno prošeni vsi člani, da se vsi do enega iste seje udeležijo, točno ob 1. uri popoldne. Na istej seji se bode več važnih stvari razpravljalo v korist društva. Obenem bode tudi volitev uradnikov za prihodnje leto. Posebno pa prosim vse člane, da na tej seji vsaki svoje čisto vplača, da se bodejo novemu odboru predale čiste knjige in račun. K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa člane društva Jezus Dobri Pastir št. 49. Kakor tudi voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Josip Bahorich, tajnik. Willard, Wis., 14. dec. — Društvo sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. je imelo svoje letno zborovanje dne 7. dec. Ta dan se je volil odbor za leto 1914. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Josip Pekol; podpredsednik Stive J. Legat; tajnik Frank Perovšek; II. tajnik Frank Vesel; blagajnik Anton Trunkel; zastopnik Ignac Česnik; nadzorniki Anton Toleni, Frank Lesar in Jakob Dečman; ravnatelj John Slovnik. Vsem članom in članicam dr. sv. Družine vesele božične praznike in srečno novo leto želi vaš sobrat Frank Perovšek, tajnik. Hex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAMPUSH VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. J. P. KING,# Nev.'s0“ Lesni ^?ÿÿÿÿÿtrgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. LONGFLOS & LIBERŠEB 1014 N. Chicago St., Joliet, I1L -------- Slovenska —————— BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo- hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Michael-Conway 106 Lenghran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Posojuje detiar,zavaruje proti požaru SURETY BONDS Chicago tHELPS BROS. & CO. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. UGODNA PRILIKA JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTOk Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, H. Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet SOUTH CHICAGO ► SLOVENSKI |LIQU0R HOUSE John F ugina, lastuik 9510 Evving Ave. So. Chicago. 111. Prodajem najboljše domače in lmporivra-r.o vino in žganje na debelo j drobno. Za vse, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvi^nL I V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lepe ceste, čista .hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: ! LOUIS BEWITZ 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE, WISCONSIN. I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. IPiite Elki Brand" i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. 9»9»0«040404a«(HtK $1.63 39—40 $0.8.9 39—40 $1.69 40—41 $0.88 40—41 $1.76 41—42 $0.92 41—42 $1.85 42—43 $0.96 42—43 $1.91 43—44 , $1.00 43—44 $1.99 44—45 $1.04 44 -45 \ $2.07 Joliet, 111., 15. dec. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. je imelo v nedeljo, dne 14. dec. glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1914. V odbor so izvoljeni sledeči: Predsednik Martin Konda; podpredsednik Joseph Klemenčič; I. tajnik Joseph Panian; • II. tajnik Frank Metež; blagajnik Stefan Stanfel; zastopnik Anton Nemanich; nadzorniki, I. Frank Drašler, II. Joseph Rogina, III, John Nemanič; vitežka častnika Joseph Klemenčič in John Šukie st.; zastavonosca John Mušič in Nikolaj Perše; redar Joseph Konduš. Društvo je tudi volilo z listki proti zvišanju asesmentov. Vsi listki so se glasili: “No’'. To pa zato,- ker K. S. K. J. je ustanovljena in inkorporirana v državi Illinois, katere postava pa ne zahteva, da bi se asesmenti plačevali po tako imenovanem Fraterna'1 Con-gress Rates. Ampak zakoni države Illinois dovoljujejo vsem organizacijam, da si sami po svoji volji na konvencijah določujejo cene asesmentov. Kar se pa tiče postave drugih držav, katere’ zahtevajo^ da- se asesmenti morajo plačati po lestvicah, na tisto se pa neustrašeni člani viteškega društva ¿Nadaljevanje na 7. strani.) NAJLEPŠA PRILIKA za varčevanje' piri nakupu oblek in druge oprave za rnOŽ-e, mladeniče in dečke, -se ponuja slavnem« občinstvu v prodajalni Schmitz & Gfetencort Co., kakor kaže oglas na drugem mestu. Ta družba bo opustila trgovino v Jolietu o Božiču in hoče izprodati blago, ker je bolje ga prodati odjemalcem kot trgovcu. Odjemalci navadno plačajo veliko več za blago kot trgovci, zato se navadno dobi od ljudi nekaj več za blago, pa če se prodaje še ceneje. Tu lahko kupite obleke, srajce, spodnje obleke, klobuke in kape, rokavice in nogavice za pol- manj denarja kot kjer drugje. Če torej rabite kaj obleke, se vam bo splačalo, da se oglasite tam, pred-no se prodajalna zapre. Zdaj je čas. POZOR, ROJAKI ! Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba preč vsega plačati, da se le nekaj da preč in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis. ¿n Božična Darila dobite v naši veliki prodajalni. Dandanes ljudje kupujejo take stvari za darila svojcem, ki so vredna in tudi za rabo delj časa. Taka darila so: pohištvo, peči, obleke in obuvala, ker so bolj zaprijeta in bolj koristna. Pri nas lahko kupite lep gugulni stol za $1.50 in višje. Istotako vse vrste drugega pohišiva. Tudi imamo največjo zalogo PEČI, OBLEK IN OBUVAL. V naši prodajalni si najlaglje izberete primerno darilo, ki bo tudi z veseljem sprejeto in koristno.. The Eacle Math. Simonich, Vódjá 4Ó6-8-Í0 N. êliiçâgë Št. DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA kakor Defi#are> €atawabn, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28til St., LORAIN, OHIO. Conk&rd, rudeče vino, P A galana........... Ov/C Dataware belo vino, galon«........... $1 .00 Catawba rumeno vino, galona............ 80c Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga «d 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money OriLr. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. :(==]: 430 STRANI OBSEGA Veliši Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL, Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju.