107
Beli slon
Siamska pripovedka.
|Hlji5iJilo je to v pradavnih časih, ko so je ljudje srečno živeli. V BjBpvj deželi Siam. ki leži tam daleč za devetimi vodami v južni {SSjil! Aziji, se je nahajaJa gora, ki je obstojala iz samih rdečih in modrih dragih kamnov, kateri so bili pomešani z demanti. V tej gori je živel najvišji bog starih Siamcev. Kadar se je ujczil, se je potresla zemlja. Nekega dne se je tako strašno razjezil nad rodbino hudobnega delavca, da je pri potresu zemlja požrla delavčevo kočo in gozd, ki je raste! za njo.
Zgodilo se je to ravno v tistem času, ko so se Siamci med seboj prepirali, pretepali in morili. Ni bilo reda v deželi, vsak je uganjal kar je hotel, a na bogove so vsi pozabili.
A najvišji hudobni bog ni spal. Najprvo je začel treskati s svojo strelo med ljudi, da jih je opomnil, da stari bogovi še niso izumrli. Toda Ijudjc so bili žc tako zakrknjeni. da niso hoteli verjeti božjemu svarilu. pobijali so se še nadalje med seboj.
Tedaj je živel v deželi star čarovnik, ki mu je bilo irae Pra Visan Bogana Hut. Bil je zelo dobrodušen starec in tak učenjak, da takega še nikoli ni bilo na svetu. Kadar je razmišljal, in to se je zgodilo pogosto, je postala njegova dolga brada čisto bela, kadar se je ujezil, je bila zelena kot kača in kadar se je smejal, je postala rdeča kot ogenj.
Ko je Pra Visan Bogana Hut videl, da v deželi ni reda, je raz* Slasil vsem ljudem, da se bo v zemljo pogreznila vsa siamska dežela, ako ne bodo prepiri prenehali. Ko je to povedal, je odšel v džunglo, sam, brez orožja, spremljan le od svojega domačega leoparda. ki mu je povsod zvesto sledil kot pes.
Pra Visnn je imel čudovit dar: vse divje zveri so ga ubogale. Bal se ni niti krvoločnih tigrov, niti strupenih kač, kajti znal jih je obajati s piskanjem na svojo čudotvorno piščal. Ko je Pra Visan prišel v džunglo, so mu živali prihitele nasproti in so se zbrale okrog njega. Tiger je legel poleg bivola, kača pa se je zvila v svitek ter ležala pred njim.
Pra Visan Bogana Hut je ostal tri dni in tri noči v džungli. Ko sc je vrnil med Ijudi. so ti prenehali s prepiranjem, tako velika je bila njegova moe. Zbral je ves siamski narod na gori iz dragih kamnov ter stopil na vrh, spremljan od svojega leoparda. Visoko proti nebu je dvignil roke, in tedaj je začel narod moliti. Bog pa je skozi usta Pra Visana razodel narodu. da si mora izbrati kralja. in sicer onega, ki ho našel belega slona.
V Siamu je na tisoče slonov. toda vsi so sivorjavi. Tedaj so bili vsi ljudje prepričani. da je nemogoče najti belega slona. A vendar je na povelje boga odšlo trideset najstarejših plemičev v džunglo, da
108
bi poiskali belega slona ter ga pripeljali v mesto. Eni so šli na U>. s psi. drugi z udomačenimi sloni, tretji pa z opicami. Samo starut Nikon Prama Git je vzel seboj svojega mladega nečaka. Ime mu je bilo Mome=Čau Laksna Lert. Bil je zelo pameten in spreten deček in je vzel seboj majhno opico, ki se je imenovala Nunu. Ta dva sta vedela za steze, po katerih prej nihče še ni hodil, in poznala sta navade vseh divjih živali v džungli. Kazen tega sta bila dobra prija= telja drugih opic.
Sredi gozda je prišla velika opica k Nunu. Pripovedovala ji je novice iz gozda, a ko ji je Mome*Čau Laksna Lert povedal. zakaj sta prišla v džunglo, se je začela stara opica na ves glas krohotati. Pre« brisani dečck je takoj vedel, zakaj se smeji. gotovo je bila videla belega slona.
Na njegovo vprašanje pa opica ni ničesar odgovorila, temvee ga je prijela za roko in ga z Nunu vedla naprej v šumo. Splezali sa na velikansko drevo in se potem spuščali naprej po vejah od drevesa do drevesa.
Na čudežen način so dospeli pred veliko ravnino, na kateri se je pasla številna čreda slonov, a sredi nje čisto bel slon.
Kako je deček s pomočjo obeh opie odvedel belega slona iz srede njegovih stražnikov in na kak način ga je udomačil, to si niti nay-pametnejši siamski starci niso mogli razložiti.
Pripoveduje se, da je neki dan prišel po cesti v glavno mesto dežele ogromen bel slon, na njem sta pa sedela Momesčau i.aksna Lert in nje.cova prijateljica, opica Nunu.                                   '        «
Laksna Lert je imel prekrasen plašč, ves obšit z dragimi kam^B na glavi pa je imel krono v obliki pagode.1                                       H
V starih siamskih rokopisih stoji pisano, da je bil ves slon pokS z demanti in sicer tako na gosto, da je bilo komaj videti njegovo bdH kožo. Od tod prihaja. tako pripoveduje pravljica, bogastvo siams^H kraljev, ki so, kot je znano, najbogatejši na svetu.                          fl
In tako je postal Mome*Čau Laksna Lert prvi kralj siamski. MaS opica Nunu pa je ostala na kraljevskem dvoru, imela je celo majhS prestol poleg kraljevega.                                                                  ¦
Belega slona so pa častili v kraljevini kot svetnika. Slovesno fl ga krstili in dobil je ime Fra*2avetr*GažadežnasDilok. Zgradili so am veliko svetišče, in ko je dobil mlade, so jih redili v svetišču in častfl so jih za svete.                                                                                  fl
Beli slon pa je prišel v siamski grb in tudi na siamsko zasttrtS
Priredil P. V. B
1 Paguda je indijsko svetišče s koničasto strcho.