Neugodno vreme zadržuje bojevanje. T Karpatih Rusi ne napredujejo več. — V zahodni Galiciji vsi ruski napori, razdeliti našo bojno črto, brezuspešni, — Na južneni Rusko Poljskem poskušajo Eusi zaman prekoračiti Nido. — Nemci zopet pn d Varšnvo. — Na- srbskem bojišču še mir. — Majhni spopadi s Crnogorci. — Vojne priprave Rurrmnije. — Francozi napadajo na celi črti.N f Slike iz vojne. Pri Bogu najdem tolažbo in lahko mi^je brpme A . Franc Strmšek, doma iz Konjic, piše: Gališki gozd, 11. 12. Velespoštovani! Stejem si v čast, da Vam morem želeti vesele božične prnznike iz bojišča, posebno pa hvaliin Boga, da sem še zflrav. ldemo zopet iz Karpatov in podimo pred seboj rusko-sibirske in druge tolpe. Bil sem dosedaj v vseh bojih, tudi najljutejših, pa angelj varih me je še obvaroval. Hodil sem že po najnevarnejših potih, posebno na patruljah. Bil sem v sredi tfasi, kjer so kantonirali kozraki in ruska infanterija; a, hvala Bogu, me niso opazili. Prinesem generalu dobro pojasnilo. Dobil sem veliko srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste in tudi Retuznik iz Dražje vasi, Ei je bil z menoj, a on II. vrste. Jaz dobim 15 K mesefino, on pa 7.50 K do smrti, katera bo najbrž tukaj v Galiciji. Prosim, spominjajte se me v molitvi. Pri Bogu najdem tolažbo in lahko mi je breme. Vsem skupaj vesele prazniice želi Vaš bojujo5i se France, sedaj četovodja pri lovskem batajjonu gtev. 20. Vojakov rv w^\ Ljubi starši! Bližajo se veseli boži&ni prazniki. Kako sem se jih veselil prejšnje leto, ko sem prišel na dopust kot mlad vojak, in soni varo pri topli peč razlagal moje napredovanje pri litrCku ,,suho'dolca." Letos si predstavljajte moje praznLke tako-le, seveda, ako mi Bog še zdravje olirani: V temiiem karpatskem gozdu opazite, ko iščete smrečico za sv. vefier, sicer mladega, a že bradatega lovskega podfiastnika za koSatim grmom, z zmrzlirai Bevlji, z lepim dalinogledom v roki opazujočegai sovražno stališče, ali pa na zasledovanju, lahko tudi na begu pred iRusi. Laliko se bom nahajal pri naravni smreki, proti kateri bodo pa bruhali ruski gorsici topovi smrtnonosne šrapnele in granate. Ak:o Bog da, se bodem tudi v takih meni navadnih slučajih spominjal božjega Deteta, rojenega v hlevcu v jaslicah, in zmolil za Vas par očenašev, kar tudi od Vas upa Vaš bojujoči se sinko France Strmšek. Pripis pošiljatelja dopisa: Ravnokar izvem, da je bil vrli naS junak StrmšeK težko ranjen par dni pred Božičem in leži sedaj na Dunaju v neki vojaški bolnišnioi. Sveti večer. Vojni kurat 6. g. Zagoršak piše :Ł gališkega dojiš6a avojemu prijatelju: Dasi smo se nadjali, da gremo vsak trenotek že naprej, vendar pa smo si tudi mi tukaj okrasili božično drevesce. Kako živo me je vse to spominjalo sv. noči doma. BožiCno drevesce! Bilo je krasno. Lučka pri lučki, in mi smo skoraj pozabili za trenotek, da smo na vojski in ne doma, oa smo daleč, daleč proč od doma, od svojih dragih. Zbrali smo se vsi okrog drevescn, moštvo in mi. Spregovoril sem nekaj besed v sloven.skem in nemškem jeziku, voščil vsem skupaj vesele praznike, nato smo zapeli cesarsko pesem in ,,Sveta no6." Nekoliko snio tudi podaljšali jvečerjo in se veselili i>ri kozarcu vina. Ce še omenim, da se je nam kar naenkrat užgalo drevesce, menim, da sem opisal vse zanimivosti sv. veCera. In Božič? bodeš morda vpmišal? Kako si ga li obhajal? Si li maševal? Da, sem. Sicer sem se moral jjeljati 24 km daleč v cerlcev, a šel sem, da sem le zamogel vsaj ta aveti dan pozdraviti v cerkvi majhnega Jezuščkja. A žal, da >ii Šlo vse gladko. Prosil som narareč, 6e smem maševati, kar se mi je dovolilo. A toda,- ko sem prišel do darovanja, mi niso hoteli dati vina, moral sem Čakati pol ure pred altarjem, predp.o sem dobil to troho ,vina, cta sem končal sv. mašo. A »azadnje so ae me vendar usmilili, da sem končal. Nato pa še po opravkih v mesto in domov, oziroma v vas, kjer smo stanovali. Toda smola! Ko pridem nazaj, jih ni več tuKaj, apipak so se že zdavnaj odpeljali naprej. Kaj 11 sedaj? Konji so zmučeni do skrajnosti. Bili smo prisiljeni prenočiti, das je bilo nevarno, da bi nas zajel sovražnik. Ves clan nisem jedel nifi toplega. Ta_o sem obhajal boži6ne praznike. Slovence tukai imenujejo splošno ,,železni polk" m 4,železni kor." Kaj namreč premorejo naši fantje, temu se kar 6udi vse. Samo molite in zopet molite, da nas Bog ne zapusti, ampak še zanaprej varuje in ohrani! Sveta noč v bojnem ognju. Cetovodja Ivan Tratnik piše iz severnega bojišča svojiin domačim v. Potok v refiičkd župniji: Dragi stariši' in preljube sestre! Sporočim vam nekoliko, kako sem preživel sv. večer. Na dan božične bilje smo se pripravljali celi d'an za obrambo proti sovražniku s tem, da smo si napravili zasilne okope. Naš oddelek pride zvečer oB mraku iz bojne vrste v mesto Z., in kompanije so o^ stale v svojih pozicijah ali zakopih za kakih 800 do ;200 korakov od mesta.. Ko pridemo v mesto, dobimo vsak nekoliko čaja za večerjo; nato se spravimo v eno borno kočico po3 streho in tako čakamo pripravljeni na alann. Bila je temna nofi. Polagoma je padal tudi dež. Ravno je bila ura Četrt na sedem, ko začne strašno pokati na vseh straneh iz pušk in poleg tega je tucll artilerija začeln; metati svoje grozne Šrapnele in granate po mestu in okrog mesta. Mi aobimo v tem Casu ukaz, postaviti se na cesto ter tam čatati nadaljnega |)ovelja. Bil je strahoviti boj, ki je trajal okrog eno uro. Največjo mnč je vrgel sovražaik na naš polk. Med gromenjem strolov se zaslišijo hura-klici, ter rožljanje orožja, ki je zvenelo daleč v temrio noč. Začela se je borba na življenje in srart. Kakor besni volkovi se zaganja sovražniič v sovražnika; strašno je bilo klanje in grozno vpitje. Vsled prevelike premoči sovražnika, ki je pošiljal vrsto za vrsto v naše že itak oslabljene oddelke, se ti slednjič obrnejo ter prihitijo, kdor je še mogel, proti mestu, nekateri jaico razmesarjeni. Na to 'dobi naS oddelek povelje, zapustiti mesto ter se pomakniti nazaj po cesti, ki -elje proti ... Hitro odkorakamo za tfakšne 4 km proe od mesta do neke vasi, kjer se je nahajalo poveljništvo 28. divizije. Ko bežimo po ccsti za pol ure, dobi naš poveljnik, nadporočnik H., povelje, obrniti se nazaj in vse tam naliajajoče se razpršene ali izgubljene vojake, ki so se med umikanjem izgubili od svojih oddelkov, s seboj vzeti in marširati proti bojnemu polju nazaj tako dolgo, da pridemo do poveljnika 55. brigade, kateri se je naliajal s svojim Štabom na cesti blizu bojišča. Ko tako korakamo nekoliko časa, se ,nam prikaže ena patrulja kozakov ne daleč od nas na obali neke reke. Imela je namen, napasti od zadaj naž tren — ki se je po cesti pomikal naprej. Hitro se obrnemo proti dotični strani ter začnemo streljati, na kar so kozaki hitro popihali preko reke ter izginili v temno no5. Ko pridemo na določeno mesto, se vležemo ,v obcestne jarke ter pričakujemo do polnoči naš polk, ki je pa med tern Sasom še enkrat napadel sovražnika, ter ga pognal iz mesta. Ko pride polk, dobijo kompa,nije povelje, da se uvrstijo ter zasedejo gric ob robu gozda. Naš oddelek z zastavo ter polkovni štab- pa smo prenočili tu v gozdu, kjer smo se razgovarjali o žalostni usodi sv. no6i ter se spominjali vsi zmučeni s tužnim srcem že preteklih veselih časov božičnih praznikov. Vsak je bil v duhu doma; med svojimi dragimi, ter je želel, naj bi nam dragi Bog z ozirom na rojstvo Tralja Oiru prinesel Ijubi ter tako zaželjeni mir. Tako smo nadaljevali naprej boje r;Oč i.i dan, že 25 dni skupaj do včeraj. Kone&no mi bodite vsi skupaj prav prisrčno pozdravljeni, kakor tudi vsi sorodniki in znanci, in želim Vam veselo in nad vse srečno novo leto. — Vaš hivaležni sin in brat Ivan Tratnik. Kako smo ob^srbski meji obhajali Božič. Piše vojak 87. pešpolka Ciril Lapi, doma iz Murščaka pri Radencih. Sedaj je Lapi prideljen trdnjavskira topnifiarjem. Pismo se glasi: Trdnjava R , 25. dec. 1914. Ljubi stariši! Ker mi ljubi Bog tako lepo čas i pripušča, Vam hofiein kratko popisati, kako sem obhajal današnji praznik, ali ,sploh božične praznike. Splošno lahko rečem, da sem jih, hvala Bogu, dobro obliajal, ker sem še zdrav in tudi drugega mi ni primanjkoivalo. Včeraj, dne 24. decembra, sino v ,baraki postavili krasno božično drevesce, oivinčali smo ga z jabolki, oranžami, raznovrstnimi slaščicami, orehi in tako naprej. Ko je bilo vse to gotovo, so prišli i naši častniki in so nam lepo govorili. Predno so prišli častniki, smo zažgali nai našem božičnem drevescu okoli 200 sveč. Ko so častniki vse videli in koneali z govori, smo zapeli skupno cesarsko pesem in ,,Lepa naša domovina." Nato sem jaz kot podčastnik- imel govor v hrvatskem in italijanskem jeziVu. Pri naši četi so zastopane te-le narodnosti: iNemci, Slovenci, Hrvati, Italijani, Madžari in Rumuni. Pri podSastnikih sem jaz za tolmača, ker drugi so ali Nemci ali pa Madžari. Ko smo govore končali, smo še v vseh jezikih zopet zapeli. Okoli 7. ure in pol pa je na enkrat okoli naše barake začelo grozno streljanje. Takoj je bil ,,Alarm." Vse na noge! V eni uri je bilzopet popolnoma rair. Dobil sem povelje, & svojim oddelkom iti k počitku. Vlegel sein ob 11. uri in prav močno zaspal. Ob 9. uri smo šli k službi božji, katera se je seveda pod milim nebom služila. Po maši smo &li pa v našo barako, Prižgali smo sveče na božičnern drexesu. Jmeli smo prav dober obed. Ob 10. uri in pol snio dobili sir in pol litra vina in ob 1. uri goveje meso, juho, zelje in veliki kos svinjsie pečenEe. Kupili smo si dve svinji, ki je vsaka Vajgala 120 do 135 kg. Popoldne so pekli v enem kotu kokoši in. v drugem celo ovco, v tretjem kotu malega pujseka, v četrtem napravljali cvrtjein tako naprej. Ljudje A- kirajih, kjer se vrši bitka, se morajo preseljevati sem in tje, ker na i;ojišču ne smejo ostati, in tako morajo svoje reči prodati, četudi za slepo ceno. Lepi vol stane UO—80 K, vežje prase 40—52 K, ovca 2 K, malo prase 2 K, kokoš 40 50 vin. Vojaki imajo denarja dovolj in tako se povsod peče, ako le ;mamo kaj prostega časa.. Saino vino }e drago in pa kruh. Vino stane l.CO K 1 liter, kruh 80 v 1 kg. Jaz sem šel za naš bataljon dne 23. deoembra konje kupovat in sem jih sedem kupil po 50 K, 100 K in za zelo lepe sem dal po 150 K. Kako vojna stoji in kako je v tem kraju, me vprašate. Ko smo ,Sli do Drine, lakrat se mi je zelo slabo godilo; od Sarajeve do srbske meje je šest dni hoda. Ob Drini smo videli same sežgane vasi ali pa razvaline hiš in povsod sanie grobe in križe. (Kosi obleke, Kosi vojaške oprave in največ od sovražnika. Tukaj so naši Srbe grozno pretepali. To smo videli, ko smo šli v Višegradu čez Drino. Tarn je pa glavni most razfetreljen, lnše razdrte. Ko smo šli od Drine naprej, smo videli same sežgane koče in pokončano drevje. Toliko za danes. Bodite mi prisrčno pozdravljeni od Vašega sina Cirila. O bojih s Srbi. I,van Rauter, doma iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, ki je služil pri 87. pešpolku, piše svojemu bratu 6. g. Jakobu Rauter, župniku na Pilštanju, iz bolnišnice: Lugos, južno Ogrsko, 31. 12. Dragi brat! Najprej hvala za poslano. Ti niti ne veš, kako sem potreben. Prišli smo namreč iz Srbije tako izmučeni, da drug drugega nismo poznali. Ti bi rad vedel, kje me je zadelo. Naj Ti popišem od začetka, kako se nam je v Srbiji godilo. Cez Urino smo prišli v Srbijo dne 8, novembraj ob '/26. uri zve6er. Potem smo šli na visok iirib do pol enih zjutraj. Tam smo prenočili. Zjutraj smo šli dalje in čez par ur smo že naleteli na sovražnika, ki pa jo je že po lcratkem bnju popihal, da ga tisti dan nismo več videli. In tako je šlo potem naprej. Miru nismo imeli ne po noči, ne po dnevu. Streljanju sem se že tako privadil, da sem si večkrat, ko so mi krogle najhuje okoli glave žvižgale, cigareto naredil in prižgal. In srbske igranate in šrapneli so večkrat noo in dan padale okoli nas, da se je kar zemlja tresla. Ne vem, Kolikokrat smo se zveeer spravili spat, po noči pa je nas sneg tako zadelal, da smo se zjutraj komaj že iz njega izkobacali. In tako je šlo naprej do dne 28. novembra. Tisti dan je bila huda zima. Drevje je bilo polno ivja;, kakor pri nas v sredi najhujše zime. Dne 27. novembra zveč'er smo prišli na visok hrib in tam smo se ntaborili. Dovoljeno nam je tiilo tudi ogenj narediti. To pa veš, da ni lahko delo, izpod snega drva iskati in potem zakuriti. Pa šlo je vse eno. Ta!:o smo pri ognju sedeli ali ležali, kakor je pa5 kateri liotel, do dveh zjutraj. Ob dveh je prišlo povelje: ..Naprej!" Takoj smo pograbili vsak svoje reči in smo šli na.])rej. A nismo prišli daleč in zopet je prišlo povelje, da smo morali nazaj. Potem smo ostali pri ognju do dn&va. Okoli 7. ure smo šli zopet naprej proti sovražnik|u, ki ni bil niti dobro uro daleč, in je že čakal na nas. Zeblo nas je seveda pošteno, ker sino tam čakaL do 12. ure, predno je prišio povelje za napad. Talarat sem lezel po trebuhu na hrib, \akor po strehi, da bi potem zočel streljati. Z rokami sem sneg j roč Icopal, da sem bil bolj akrit pred krog- lami, ki so kakor točja padaJe okoli mene. In ko tako rijem kvišku, dobim najprej eno kroglo skozi kotel na tornistru, ki sem dostikrat v njem kavo in drugo kuhal. Koj nato pa dobim eno v levo nogo zgoraj pri žepu. ,Se uro bi mi ta tepec skoro prestrelil, SŠ seni jo imel v tistem žepu. Hvala Bogu, da ni šla skozi kost, ampak samo skozi meso. Sel sem nazaj, da so me obvezali. Potem sem moral iti peš, seveda ]e Blo i.očasi, do večera, da sem prišel v garnizijsko bolnišnico. iTam smo po noči ostali. Do drugega dneva je nas bilo že 60 ranjencev skupaj. Drugi dan smo pa, morali zoi:et peš dalje. Šli smo ob 10. uri proč in smo prišli zvefier v Brezino. Od tam smo se drugi dan že reljali na vozru v Valjevo, kamor smo prišli zvečer ob devetih. iTu smo bili šest dni v bolnišnici. Cakali smo na vlak, ki pa nazadnje ni več vozil in tako smo morali zopet peŠ dalje — v Šabac. Hodili smo ravno pet dni. Tam smo se peljali na ladji čez Savo in potem z vlakom sem v bolnišnico. Kako dolgo še bont tukaj, ne vem. — Ivan. f To je vojska! Nareaiiik Anton B., M je služil pri 2fl. domobranskem pešpolku v Mariboru, piše z bojišea STOJira. starišem v Koloniji pri Mariboru: Na bojišču, decembra 1914. Ljubi oče in mati: Prav srfino Vas pozdrarim, in Vam naznanjam, da idemo proti Przemyslu. Tukaj je prav žalostno. Vsaka vas, vsaka koča, ,vse je požgano. Na Ogrskem smo bivali nekaj dni, tamkaj je bilo krasno. Vse kar sem si želel za denar, sem dobil, a tukaj v Galiciji ni ničesHr dobiti. Naši in moskali so že pobrali vse, tudi ,,bandurke", to so krompirji, se ne dobijo. Žalostno, a resniSno. Dosedaj smo Se toliko slame povsod dobili, da smo se lahko dobro naspali, tudi tega tukaj ni ni6. Nič za spati, nič za jesti, to je strašno! Danes sem spal v požgani koči. Slame ni bilo, atrehe tudi ne, a ni bilo tako blato, Kakor zunaj. V tej koči so bivale tri družine: 16 otrok» 3 mlade in 2 stari ženski. PriŠel sem prosit, da bi smel spaji tamkaj. Otrokom sem dal trohico kruba in vsi se Jzafino jokati veselja, 'da vidijo zopet enkrat — kruh. Mrtvih je tukaj dosti. Našel sem jednega ranjenca, nogo so mu odstrelili. Ni raogel dalje, tri <ini je ležal brez vsega v gozdu. PriCel se je jokati veaeIja, da sem ga rešil smrti. Bil je Ljubljančan. Ne raorem popisati vsega. Žalostne božične praznike bom imel. Kje bomo obhajali najlepge praznike, ne vem. UŠi je pa toliko! Moj Bog! Vse sem že raz sebe odmotal, ne morem več spati, toliko jih je in grozno velike. To je vojska, kakoršne si nJsem mislil. A kaj ke bo! Bog ve! — Tone. Uw<t žp utrniVni. Ferdo Leskovar, bivši urednik ,,SIover,skega Gospodarja", piše sedanjemu uredniku z bojiščaproti Rusom dne 5. januarja: Dragi prijatelj! Danes imam zopet malo prilike, da Ti pišem. Novoletno vo^,či!o in moj r-nv r.aslov si gotovo že prejel. Prosim, pošiljajte mi liste na nov naslov: Ferdo Leskovar, računski podčastnik, H. 2.1 F. H: 3, vojna pošta 32. Sedaj pa nekaj novega od tukaj: Boji se tu pri nas nadaljujejo brez ozira na zimo. Dosedaj smo pa imeli še precej ugodno vreme. Sneg je sicer zapadel, a ne veliko. Hude zime še do sedaj ni bilo, kakor žo smo prifiakovali v Galiciji. Pri Rnsih se opažai neka utrujenost, kar trumoma se udajajo našim -vojakom. Ujeti pravijo, da se ruski vojaki noeejo bojevati več dalje, kakor do ruskih božičnih praznikov (to je dne 7. januarja), potem vržejo orožje proč. Bomo videli, ali je res? Bog 'daj! Tukaj cveti baje izdajstvo Rusiuov. Vsak dan jili nekaj ujamejo in obesijo, da so drpgVu v svarilen zgled. Kedaj bo konec teh nesrečnih časov? 'Ali se ša nič ne sliši 0 mirovnih pogajanjih ? Daj mi vse gospode lepo pozdraviti. Želira vsem veselo novo leto! Istotako celi tiskaroi in Tvoji obitelji. Piši kaj! Pozdrave vsem znancem! Do veselega. svidenja! Tvoj F. L.