Iz Jugoslavije. Za začasne okrajne šolske nadzornlke na bivšera Kraniskem so bili imenovani po poverjeništvu za uk in bogočastje: za črnomaljski okraj Matko Xante, za novomeški okraj Janko Grad, za krški okraj I.judevit Stiasny, za kočevski okraj .los. Novak, za litijski okraj Karel Rostohar, za kranjski okraj rortunat Lužar, za radovljiški okraj Karel S.imon, za kamniški okraj Janko Polak, za ljubljansko okoUco Avgust Pirc in za Ijubljansko mesto Makso Hočevar. — Verstovškova imenovanja razveliavliena. Iz Beograda i:oračajo: Minister prosvete Je razvelja\il od poverjenika Verstov&ka protlzakoaiito izvršeno imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov. — Protest proti okr. šolskim nadzornlkom. Dne 2. septembra se jc vršila seja deželno vlade za. Sloveniijo. V tej seji je poverjenik za pravosodje dr. Zerjav podal sledečo izjavo: Oospod poverjenik za uk in bogočastje, kakor ml je bilo priobčeno od g. predsedtiika dr. Brelca, Je samolastno zvršil imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem. Tudi je odstavil okrainega šolskega nadzornika Šijanca v Mar!boru in tam namestil novega nadzornika Finka. Na podlagi obstoječega zakona, na podlagi sklepa ministrskega sveta in opetovanih vzjav g. ministra prosvete, na podlagi vse praksc od marca 1919 more taka imenovanja veljavno zvršltl samo g. minister prosvete. Vsled tega v izogib posledic pozivljam g. poverjenika za uk in bogočastje, naj eventuelne že napravllene dekrete prekliče. Osebe, imenovane od nekompetentnega činitelja, niso s tem pridobile nobenlb pravic, in učlteljstvo napratn njim nima nobenih dolžnosti. Državna blagajna, katera bi takirn osebam izplačala prejemke, bi po svojih funkcijonarjih za ta izdatok bila odgovorna. Ravno tako okrajni glavarjl, kt bi pripustili od nekompetentne osebe imenovane nadzornike v poslovanje. Nikakor ni dopustno, da pod geslom avtonomiie zavlada anarhija. — Uradnlška pragmatika In učiteljstvo. Tz Beograda poročajo: Minister za konstituanto ie izjavil, da je uradniška pragmatiika končana In da jo predioži te dni ministrskemu svetu. — Ljubljansko poverjeništvo Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva se je obrnilo na centralo v Beogradu s sledečo vlogo: Kakor ra-zvidno iz časopisnih poročil, pride v kratkem uradniška pragmatlka pred ministrski svet. Z ozirom na to, si usoja: N. J. U. Poverjeništvo Ljubljana »pozoriti tia sledeče: 1. Da se učiteljstvo osnovnih in meščanskih *ol unese v splošno uradniško pragmatiko; 2. da se uvrsti učiteljstvo v tej pragmatiki v ono kategorijo, ki mu gre po predizobrazbi, to je s položeno srednješolsko maturo; 3. da se uvrsti meščanskošolsko in strokovno učiteljstvo specijalnih šol za en razred višje; 4. da se uvrsti tudi učtteljice ženskih ročnih del (na katere se je poprej pozabilo) in otroške vrtnarice v kategoriio, v katero so uvrščeni državni uradniki s 4 razredi srednje šole oziroma z dcrvršeno me$čansko šolo. Službena nraematika. »Jutro« poročd.: Beocrad. 7. scptembra. Ministrstvo ustavotvorne slainščine prinravlia pooblastilni nredloc-. da izda uredbo- s katero se nvaiia službena nrapmatika in predpisi v nrisilncin delu. — V našem poročilu o okr. šol. nadzornlklh se je v naglici poročalo, da je en sam neklerikalni nadzornlk v listi poverjenika Vrstovška. Popravljatno, da sta dva, ker nočemo delati nikomur krlvice. — Tako se govorl! Pred kratkim le bilo imenovanih nekaj referentov iz vrst ljudskošolskega učJteljstva v ministrstvo prosvete. Pri nastopu službe nagovoril jih je minister Svetozar Pribičevič tako-le: »Gospodo, ne zaboravite nikada, da ste po-nikli iz kola učiteljskog, i ne zaboravite na nade, koje vaši dajučerašnji drugovi na vas polažu. Poslove osnovne nastave ja predajem v ruke učitelja, jer vei-ujem, da jih oni najbolje po- znaju i da za vodjenje istih imaju najviše smisla, ljubavi i razuinevanja. U mnoge stvari osnovne nastave ja nisam pbsvečen i rešavaču ih onako, kako mi ih vi predložite. Cuvajte se, da vaši drujjovi u vašem radu ne dožive razočarenia.« . . . Tako torej govori mož, ki mu je pri srcu blagor šolstva in učiteljstva. Kaj neki pravi k temu gospod predsednik našega višjega šolskega sveti, ki odriva ka* celotno učiteljsko organizacijo od svojega vzvišenega predsedniškega mcsta? — § 15. vol. zakona sprejet. V 117. seji narodnega predstavništva dne 1. t. m. se ie razpravljalo o § 15. vol. zakona, ki govori o pasivni volilni pravici državnih uradnikov ter so posamezni govorniki govorili za in proti. Vlada je zahtevala. da se sprejme člen kakor je predlagan,  t. j. v obliki, da državni uradniki ne dobe  volilne pravice. razven če se oilrečejo  svoji s'užbi, češ, da ne gre, da bi kdp ob-  encm vršil dve dolžnosti. Člen 15. je bil z v<?-:no sprejet, kakor ie bil predlagan. V Cetttek 2. t. m. se je glasovalo o volil- netu zakonu. ki ie bil v celoti sprejet. Proti je glasovalo le 23 poslancev. Tako snto učitelji zgubili zaenkrat pasivno vo- iilno pravico, katere nam niti pokojna Av- stnia ni nikoli odrekala. — Reakt?viranie ženskeca učiteliišča v Maribom. Iz Beoerada poročato včeraišniemu ¦».lutrii'--: Minister orosvete Pntbičevič ie odrcdil reaktiviranie državnega zenske?a učiteliišča v Mariboru. Poverieništvn za iik in boeočastie >e Dozvano. da nemtidloma stavi oredlo-ec. da se more žensko učiteliišče takoi otvoriti. — Skrb za prekmursko učitelistvo. Vlada je poslala nekaj prekmurskih učiteljev na -počitniški tečaj v Št. Vid nad Ljubljano, da se priuče knjižnemu slo- i venskemu jeziku. Bilo bi to zelo potrebno; i zakaj prekmurski župnik Klekl baje dela j z vso silo na to, da bi uvedel v šole prek- I murski dialekt. Dokler so bili Madžari go- spodarji, ie bilo umljivo. da je Klekl pisal v tem narečju; a kaj hoče zdai v Jugo-; slaviji z njim? Morda hoče z njim doseči prekmursko ..vogersko" kulturno avtonO- mijo? vprašuje prof. dr. Ilešič v sobotnem ,,Narodovem" članku ,,Ob Muri". -- V iipd>e1io. 5. t. m. ie bil sokolski zlet y istem  Št. Vidu nad Ljubljano. Da ne bi prišlo  prekmursko učiteljstvo v kake stike s So-  kolstvom, so priredili gospodje iz Škofo-  vih zavodov z učitelji izlet na Bled ter se  tako previdno izognili liberalni sokolski  nevarnosti, ki je Prekmurcem pretila v  Št. Vidu nad Ljubljano. To postopanie j kaže, da se prekmurski tovariši ne vadijo "amo v kniižnem ieziku. temveč da se uriio tudi v izvestni politiki. ki nai jo vpeljejo v Prekmurju v veliko veselje plivanuša Klekla. da bo potem še z večjo korajžo ndrihal po ..brutalno antikristjai1.- skem Učiteljskem Tovarišu". Seveda so vpok. plivanušu Kleklu ljubši ..vervajoči židovi in protestanti", kakor pa pošteno in zavedn-) slovensko učiteljstvo. — Imenovanja. Ministcr za soci}alno politiko dr. Kukovec je imenaval na gluhonemnici sledeče učiteijske moei: Franca Orma, Rudolfa Dostala, Iv. Erbežnika, Ljubo Dermelja in Vrto Zupančičevo. — Mariborski Nemci so naprosili naso vlado, da bi jim vpeljala v mariborski gimnaziji nemške paralelke. V seji deželne vlade, ki se je vršila dne 2. t. m.. je bila prošnja mariborskih Nemcev odklonjena, ker za dijake nemške narodnosti v Sloveniji popolnoma zadostuje realna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. Ker se absolventi realne gimnazije brez vsakega nadaljnega izpita lahko vpišejo na tehniških visokih šolah, je potrebi nemškega prebivalstva po srednjih šolah v vsakem oziru zadoščeno. — Pričetek šolskega leta 1920 — 21 na I. drž. gimnaziji in drž. realki v LjubIjani. Prijava učencev za I. razred in onih za drugi do osmi oz. drugi do sedmi razred, ki prihajajo z drugih zavodov. v sredo, 15. septembra od 8. do 12. ure v ravnatelievi nrisarni. Zsrlasiti se ie v spremstvu staršpv o-z. niihovih namestnikov. \n prinesti s seboj zadnje letno izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za prvi razred se vrše v četrtek, 16. septembra ob 8. uri. oni za drugi do osmi oz. drugi do sedmi razred prično v četrtek, 16. septembra. Ponavljalni in dodatni izpiti se vrše 16. in 17. septembra. Vpisovanje učencev, ki so že doslej obiskovali zavod, in na novo sprejetib v soboto, 18. septembra točno ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. 20. septembra ob 8. uri sveta maša, 21. septembra točno ob 8. uri se prične pouk. Natančnejša določila o pričetku šolskega leta so objavljena na uradni deski v avli. Ravnateljstvo. — Prlčetek šolskega leta 1920/21 na Javnlh mestnih meščansklh šolah Ijubljansklh. Na javnl'i mestnih meščanskih šolah ljubljanskih prične sc šolsko leto 1920/21 v četrtek, dne 16. septembr^ 1920, s priporočanjem sv. Duha in v petek, dne 17. sertembra 1920, z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode v torek, dne 14. in v sred:i, dne 15. septembra 1920, vselej od osmih do dvanaistih dopoldne, in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju Na prulah 5t. 13; za I. lnestno dekliško meščansko šolo v Solskem poslopju na Sv. Jakoba trgu St. 1; za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242. Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem In učenkam, ki so dovršili(e) V. razred Ijudske šole s splošno povoljnim uspehom. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri vsprejemu odklanjajo. Vse podrobnosti se poizvedo pri šolskih raviiateljstvih ob vpisavanju. — Na državnem učiteljlšču v Lhibljani je za šolsko kto 1920/21 vpisovanje v deško iii dekliško vadnico v četrtek dne 16. septembra, v otroški vrtec in v letnike obeh učiteliišč pa v petek 17. septembra vsakikrat od 8. do 10. urc. Podrobnosti so razvidne na razglasu v veži Soiskega poslopja. Ravnatelistvo. — Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje dne 15., 16. in 17. t. m. Zavod bo letos izpopolnjen v toliko, da bo imel tudi slovenski četrti razred. V celem bo 10 razredov. — Pouk na ljudskih in meščansklh šolah v Prekmurju se je pričel v sredo 1. septembra, izvzetnši one šole, katerih voditelji so na enomesečnem tečaju v Št. Vidu nad Ljubljano. Na teh Solah se začne pouk s 13. septembrom. — Na deškl iti dekHški meščanski šoli v Tržiču se vrši iesensko voisovante v četrtek. dne 16. sentembra od 8.—12. ure. — Redni pooik se orične v oetek. dne 17. seotembra ob 9. uri s službo božk>. Ravnatelistvo razoolaea še s nar stanovanii za deklice. kakor tudi za d-ečke. — Ravnatelistvo — Tov. M. Umberger nam je poslala za Jugoslovansko Matico znesek 207 K, kot dar nčenk V. razreda ljudske šole v Hrastniku, katero svoto smo izročili tuk. pisarni za zasedeno ozemlje v Pražakovi ulici. S tem, da se zavedni tovarišici v inienu .lueo.slov. Matice naiiskreneie zahvaljujemo, želimo, da bi našla v učiteljskih krogih obilo posnemanja. Pojdi in stori tudi ti tako! — Razstava otrošklb ročnita del jugoslovanske dece v Londonu. V Londonu se priredi izložba otroških ročnih del jugoslovanske dece. V ta nameti se rabijo najrazličnejši predmeti, ki so jih napravili otroci sami. V ptvi vrsti spadajo sein razne igrače n. pr.: vozički, jarmi, klepetci, mlinčki, razne pletenine iz trave m slame, pastirske piščalke, košarice, lesene figurice itd. Kdor hoče sodelovati, naj pošlje predmete do 20. septeinbra poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani. Za tako važno zadevo bi bilo pač treba obvestiti potom časopisja v prvi vrsti učiteljstvo, ki pač lahko sodcluje pri tako važni stvari. — Za našo deco. Po zahtevi francoske vlade bq ministrstvo za prosveto poslalo v jeseni v Francijo po 10 sirormašnih deokov in deklic, katerih očetje so padli v vojni na Francoskem. kjer bodo ob stroških francoske vlade hodili v šolo. — Odkritje Škrabčeveea spomenika. V nedelio. 12. t. m. bo v Hrovači pri Ribnici slovesno odkritie spomiinske ulošče pokoinemu nasemu reziikoslovcu-učeniaku natru Stanislavti Skrabcu. Vzpored slavnosti ie izšel že v iavnih elasilih. zato ne navaiam vzDoreda. Kličem Dač tem potom vsemu učitelistvu širom Slovenlie. dosebno na onemu našeea okraia: Uporabite Driliko in Dohitite ob tei nriliki na dom pokoineca slavlienca. Pridružite se kot kulturni delavci množicam. ki nohite teira dne v nriiazno ribniško dolino. Počastite tako spomin raoža. ki so sra italiianske granate precrnale iz solnčne Gorice. ki so ^a doenale z priliubliene Kostanievice z ?ri6ka cvetia in tibe Doe7jiie v svet pretrsrale mu r.lodionosno delovanie in ea ooložjle prav iTntovo v prezeodnii erob Slava nieeoveimi snominu! — Predsedstvo kočev- skeea okrni učiteli društva. — Odredba glede šolnine. Odredba ministrstva prosvete, s katero se povišuje s prihodnjlin šolskim letom šolnina, je izdana le za Srbijo. V drugih pokrajinah države, torej tudi v Sloveniii, ostatie dosedanja Solnina brez vsakega poviška. — Učiteljstvo obrtno nadaljevalnih šol za Ljubljano ima 13. septembra (ponedeljek) ob 4. uri pop. na II. mestni deški lj šoli (na Grabnu) sestanek in važno posvetovanje. Udeležite se zanesljivo vsi! — Poziv koroškim tovarliem! Prigodom regentovega obiska v Mariboru dne 29. junija t. I. setn tik pred odhodom večernega vlaka, ki vozi proti Ptuju, našel v vestibulu glavne postaje na tleh usnjano, že precej obrabljeno denarnico. KH- cal sem takoj na glas, naj se oglasi, kdor jo je zgubil, pa nikdo prisotnih se ni oglastl. — Ker <e bil vlak že pripravljen na odhod, šel sem z denarnico v pisarno postajenačelnikovo. Tu seni v navzočnosti svojega sina in dveh uradnlkov odprl denarnico in najpred vzel iz nje legimacijo ki sc je glasila na neko tovaršieo iz Karoške. Zapisal sem na zadnjo stran s svinčnikom svoj naslov ter prosil uradnika, naj pošlje najden denar dotičnici na dom. — Denarja pa nisem štel, kcr ne reflektiram na odstotke, ki gredo najditelju — pri tovariših. Ker pa ne vem, je li dotičnica dobila svoi denar, jo tem potom pozivljem, naj se ogiasi na označenem uradu! Imena njenega si nrsem zapamiiil, a zabeležiti si ga nisem utegnil. — Prosim jo obenem, naj me o vrnitvi izgublje- iiega clenaria kratkim potom obvesti. Franjo Megla, nadučitelj, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. — Slovenska Šolska Matica. Kakor smo že poročali, nam ie zmankalo 150 iz- vodov ..Skrbstvene vzgoje" in .,Letonisa" XVII. zv. Kdor nam vrne ti dve knjigi, mu damo v nadomestilo ,,Flora slovenskih dežel" I. in II. zvezek, ali pa »Ukoslovje" l 7vezek. ki ima nosebno za mlaiše učiteljstvo ter za učiteliske kandidate in kandidatke gotovo večjo vrednost, kakor pa Letopis in Srbstvena vzgoja. Kdor reflektuje na zametio, naj pošlje knjigo na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljano, ali pa }ih osebno prinese društvenemu blagajniku Jakobu Dimniku v pisarno I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici. Poverjenike, ki za 1. 1919 še niso prejeli knjig, prosimo potrpljenja. — Himen. Tovarišica Klotilda Kunasz, učiteljica v Tržišču se je poročila z g. Cirilom Likarjem, uradnikom pri tvrdki »Balkan« v Ljubljatii. Bilo srečno! — Razpisano je na enorazredni nem- škj ljudski šoli v Gotenici učiteljsko mesto. Pravilno opremljene prošnie je vlagatj do 30. septembra 1920. po predpisani poti pri Kočevskem akrajnem šolskem svetu. — Umrl je v St. Petru v Savlnjskl dolini dne 1. septembra gosp. Josip Klopčič, nadučitelj \ p. —Umrla ie na Vrhniki za legarjem dne 24. pret. meseca tovarišica Ana Pleškova. Dobri tovarišici bodi ohratijen blag spomin! — Preglejte šolarske knjižnice in od- stranite iz njih vse knjige. ki ne odgovarjaj-o povsem našemu jugoslovenskemu duhu. Te knjige pa nadomestite z drugimi, boljšimi. V to vam priporočamo v prvi vrsti one, ki jih je založilo društvo za zgradbo učiteljskega konvikta in pa Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Na ta način si nabavite dobrega čtiva za našo mladino, obenem pa podpirate naša podjetja. Opozarjamo na današnjl inserat Učiteljske knjigarne. — Članarina in darila za učiteljski konvikt. Tov. Josip Verbič iz Dol. Karteljevega 200 K pokroviteljine iz hvaležnosti, da je po težki bolezni zopet okreval. — Anton Godec 10 K, Mara Godec 10 K, Slava Maučnik 10 K, Anica Turšič 10 K in Šimo Vodenik 10 K, vsi iz Limbuša pri Mariboiu. — Stanislava Jenko iz Trboj nri Smledniku 10 K. Hvala! Neodrešena domovina. — r Jugoslovensko učiteljstvo v zasedenem ozeralju, združeno v »Zvezi jugoslovenskih učiteljskih društev«, je soglasno sklenilo, da pristopi Zveza k socijalno demokratski »Delavski zbornici«. Sedai pa poroča tržaški »Lavoratore«, socijalistično glasilo, da Zveza ni bila sprejeta v zbornico, ker je nacijanalistična organizacija. —r Velikodušnost laške justlce. Učitelj v Lanišču pri Buzetu Josip Bušan je bil obtožen pregreška proti razglasu z dne 29. marca 1918, ker da je na praznik sv. Cirila in Metoda napram nekim karabirvjerjem rekel: Mi smo Slovani in Slovani hočemo ostati. Živela Jugoslavija! Dokler bo Italija imela nas, bo morala trepetati. Pri razpravi se je pokazalo, da ie učitelj Bušan molčal in ni niti spregovoril nobene besede proti karabinjerjem, pač pa so neki mladeniči peli slovenske pesmi in nekateri med njimi vzklicali: Jugoslovani smo in Jugoslovani hočemo ostatl. Zastopnik obtožbe je govoril o obnašanju jugoslovanskih učiteljev in o njihovi propagandi proti Italiji. Ne more pa se Bušanu ničesar dokazail, zato predlaga oprostitev. Njegov odvetnik dr. Vesel priporoča obtožencu, naj se ne udeležuic nikake kaznive akciie proti Italiji, ki se je Szkazala danes z njegovo oprostitviio zelo »velikodušno«! —r Komisija za učlteljska imenovanja. Tržaški magistrat je ustanovil dve provizorični komisiji za učiteljska imenovanja, ki naj ocenita na podlagi statističnih podatkov vse prosilce za voditeljska, učiteljska in podučiteljska mesta, ki se bodo oddala letos na tržaških mestnih meščanskih in ljudskih šolah. Komisiji, ki štejeta po osem članov nimata ni jednega slovanskega učitelja z?. člana, kar znači dovoli jasno, kako razvit je pn Italijanih čut pravičnosti. Slovansko učiteljstvo je sicer protestiralo proti takemu krivičnemu zapostavljanju; veHko vprašanje pa ie, če bodo tt protesti tudi kaj dosegli pri ljudeh, pri katerih je zamrla vsaka sled krščanske pravičnosti. — r Šolsko leto 1920—1921 bo pričelo v zasedenetn ozemlju z dnem I. oktobra t. 1. Za one kraje, kjer še niso dani vsi pogoji za uspešen pouk, se sme podaljšati rok počitnic najka«ie]e do 20. dne istega meseca. — r Plače na obrtnih šolab so bile v miiiolem šolskem letu tako urejene, da nista bila dva učitelja enako plačana. Plačevalo se je od 12 L do 23 L na mesec za teden&ko uro. Zadeva radl poviska se sicer rešuje že osem mesecev v Rimu, a vse zastonj. Ne bilo bi prav nič nenavadrscga, če bi obrtno nadaljevalne šole ostale za letošnje leto po zanikrnosti italijaiiiskih šolskih oblasti — zaprte,. — r Laško nasilje. lz tolminske učiteljske pripravnice je bila koncem preteklega šolskega leta izključena neka gojenka ker se je branila peti MamelLijevo himno. »Goriška Straža« piše o zadevi sledeče: »Nezaslišano je, da učitelj petia na tolmiuskcm učiteljišču. Treleani zahteva ka] takega od svojih učenk. On niina za to, da zahteva od slovenskih otrok prepevanje imenovane liiinne, ki je izraz laškega nacijonalizma, nlti legalnih niti moraličnih vzrokov. Predvsem smo tu v po entantnih četah zasedenem ozemlju, torej dolgo še ne v Italiji. Ali pa misli morda tnož, da imamo Slovenci iz hvaležnosti prepevati slavo tisti državi za to, ker nam je vzela vse vzorne šo!e, in jih nadomestila s kla-vernimi karikaturami šolsklh zavodov, kakoršna je n. pr. tolminsko učiteljišče'« -- r Na idrijski realki je bilo v preteklem šolskem letu 18 profesorjev; po narodnosti razven enega so bili vsi Slovenci. Za tekoče šolsko leto bodo na vsej spodnji realki — do 4. razreda — paralelke. Oglašenih je že sedaj za 1. razred toliko učencev, da ,bo treba dva oddelka. Oimnazija bode do ¦*>. šr . Govori se, da premeste gimnazijo iz Idrijc ¦ A.Jovščino; gotovega se pa še nič ne ve. — r Slovenska pevska društva. V zadnjem času vstajajo okrog Oorice zopet naša slovenska pevska druStva k svojemu delovanju, budeč narod iz mrtvila in izpodrivajač grde laške pesmi, ki so se zadnji čas počele pojavljati med našo zapuščeno mladino. — r Kai ie z gorišklml šolaml? — tako se vprašujejo daiies goriškl Slovenci. Šolsko leto je pred durmi, a od oblasti ni nobenega glasu, kljub neprestanim in odločnim zahtevam goriških Slovencev. Jasno je, da je naobrazba Slovencev Italijanom deveta briga in da bi Italijani veliko bolj ljubili Slovenca - analfabeta, nego naobraženega sodržavljana. Tudi v poglavju goriškth 5ol bi imela naša delegaclja pri obnovi pogajaiii dovolj prilike, da pokaže, v koliko zna zastopati naše inteTese! Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglaviem navedene knjige, muzikalije, tiskovine Ud. prodaja in sprejeraa zanje naročnino knjigarna ..Učlteljske tiskarne' 'v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. B. Gojkovič: Opšte napomene. Pod tem naslovom je izšla v Skoplju drobna brošura, namenjena srbskemu narodnemu učitelju za »rad u školi i van nje, s obzirom na sadašnjost«. Cena ji je 1.50 din. Dobi se v knjigarni »Učrteljske tiskarne«. Sokolič. List za sokolsk? narašča! Ima v svo}i šesti letošnji Stevilki sledečo vsebino: 1. Naraščaj na VII. vsesokolskem zletu v Pragi. — 2. VII. vsesokolski zlet v Pragi. — 3. Sokaliči z dežele. Aii greš telovadit? — 4. Plavanje. — 3. Glasnik. — Širite list med našim naraščajem! Telovadne igre. Marljivi dr. Ljudevit Pivko je sestavil ljudsko zbirko telcrvadnlh iger kot III. knjgo Sokolske knjižnice, ki obseza: 1. Odbijalne igre z majhno žogo, 2. Igralni načrt za ljudske in meščanske šole in 3. Sokolsko literaturo. Naročila na telovadne igre sprejema pisarna Sokolskega Saveza SHS v Ljubljani, Narodni dom; prodaja jih pa tudi Učiteljska tiskarna v Ljubljanl. — Jugoslovenski Piemont. Zgodovina Srbije od Črnega Jurija do kralja Petra . . . Prvi del. Spisal dr. Leopold Lenard, Maribor 1920. Cirilova tiskama. Str. 152, cena 14 kron brez poštnine. Poštnina znaša 1 K 60 v za komad. — Cirilova tiskarna se je odločila izdajati knjižnlco, ki naj odpomore zelo perečim potrebam. Poznati moranio naš narod, našo državo, našo preteklost in sedanjost. Stara avstrijska šola nam nl o tem nudila skoraj ničesar, v našem jeziku nimamo o našem domovinoznanstvu nobenih preglednih priročnih spisov. Izšel je torej pred meseci prvi zvezek Cirilove knjižnice, ki obravnava »Našo državo«. Sedaj ie izšel drugi pod zgoraj navedenim naslovom, ki obravhava prvi del zgodovine movejše Srbije, to je one jugoslovenske zemlje, ki je kot na Laškem Piemont, bila izvor ujedinjenja in oslobojenja našega naroda. Knjižica je pisana kolikor mogoče poljudno, da bo zanimala tudi širše sloje, a vendar tudi znan&tveno in kritično, ker ne pripoveduje samo, ampak tudi dokazuje in utemeljuje. V prvem poglaviu pojasnjuje kulturne in socijalne razmere srbskega naroda ob prehodu pod turško robstvo, v drugem opisuje srbske vstaje do Črnega Jurja, deda našega sedanjega vladarja, a v tretjem vstajo Črnega Jurja do prve osvoboditve Srbije. Knjižica je torej v sebi zaokrožena cel&ta, ker opisuje srbske boje za neodvisnost od časa, ko je izginlla srbska država, pa do dne, ko srbski narod zopet stopi na pozorišče evropske zgodovine kot državen činitelj. V drugem delu bo sledila nadaljna zgodovi- na Srbije Karadjordjevičev. Knjlžica je zelo llčno izdelana, tiskana na zelo finem močnem papirjn, kakor je redkost pri sedanjih razmerah. Po sklepu lista. Izjava. Ožii sosvet Dokralbiskeca Deverieništva LlubUana ie na svoS seii dne 9. seotembra t I. soelasno sklenil nastoono fziavo: Udruženle lugoslovanskeca UčHeBstva v Beosradu — ooverleništvo LiubHana ne orizna okralnih šolskih natfzornikov. kj iih ie imenovalo ooverieništvo nrosvete za Sloveniio v Liubliani. Učitelistvo včlanfeno v U.IU nhna n a o r a m niim nobenih dolžnosti. ker niso imenovani zakonitim DOtom. Imenovanie okrafaih šolskih nadzornikov soada oo bivšem avstriiskem in sedai veliaviiem srbskem zakonu v komoetenco ministrstva Drosvete. Temu naziraniu ie soelasno Dritrdil tudi min i s t r s k i s v e t. Na oodlae! teh deistev \e minfster Drosvete razveliavll imenovanie okrainth šolskih nadzornikov za bivšo Kranfeko. Zato oozlvliamo učlteHstvo. včlanieno v U.IU v Beoeradu ooverieništvo LfubHana. da se ne ookori aaredham teh nezakonlto imenovanlh nadzornlkov m zanuste šolskn sobo ako b\ orišli nad^orovat. ZastoonikJ učitellstva v okrainih Šolskfh svetljt nai ne nriso- stvtiteio seiam. na katerih bl blli navzoči rt nadzornrki. in iziaviio. da smatrak). vse skleoe ki W se izvršili v nUh nenavzočnostl za neveltavne Povertenlštvo U.!IJ Lhibliana. ki šteie danes 2300 članov. zahteva od eoso. mlnistra orosvete. da ne ousti nekaznleno vedoraa krgente zakona MJnistrstvo Drosvete se tudi orosi da Izvrši čimorei imenovanie vseh <Ar. Sol. nadzornikov. ki Hh ie oredlaealo Hdruienle lugoslovanskeffa Učitelfstva. Mmlenje Jcgoslovanskega Učiteljsfva v Beogiadu — Poverjeništvo dne 9. septembra 1920. ZA REZERVNl SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. ProstovoUni orgaalzačnl davek. (Sklep irpravrnega odbora Zaveze % dne 27. decembra 1918.) LXI. izkaz. Po 280 K: Hofbauer Lojze — Hrastnik. Vrli tovariš je nabral po 10 K pri sledečih osemindvajsetih tovariših ozir. tovarišicah: Vitko in Miroslava Jurko; Kristina Kešetava — Dol pri Hrastniku; Grogl Srečko — Henina, Lebar Franc — Hrasttitk; Kavčič Matija — Jurklošter; Cimperšek Leopold, Terezija Fabijanova — Loka pri Zidanein raostu; Jakob, Josipina in Gabriela Puk- meisier — Sv. Jedert; Kalan Rudolf — Sv. Kata- rina: Majer Drago in Eleonora Koroščeva — Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah; Kern Ivan, Volc Brnil, Velkavrh Josip, Tori Josip, Mol Oskar, IdaMazijeva, Pavla Feštajnova in Vladimira Vrstovškova — Trbovlje - Vode; Franc in Ilka MeSko, Bučar Alojz, lusta Hofbauerjeva in Mariia Kropejeva — Zidan most: Roš Josip — Turje. ~~ Po 47 K: 5% mes. drag. doklade sta poslala m sicer Marica Drobničeva 25 K in Klemenčič Vlado 22 K — oba na Bregu pri Ptuju. — Po 30 K: Gantar Ivan — Orehovica pri Št. Jerneju. — Pa 10 K: Valerija Jerajeva — Ljubljana. — Današnji izkaz 367 K. Prej izkazanih 23.201 K. Skupa) 23.568 K. Ivan Petrič, Liubljana, VII., Gasilska cesta 172. Llstnica urednlštva. Tov. Kariu D. na Suhi: Odprto pismo na dr. K. pošljite urednižtvu »Mira« oziroma »Korošca« v priobčenje. Tam bi imelo poslano svoj uspeh, nikakor pa ne v našem llstu, katerega dr. K. nlti ne bere. Stev. 1143/P. Razpis službe okrajnega pomožnega uSltelJa. Za šolske okraje Ptuj-Ormož-Rogatec se razpisuje služba začasnega okrajnega pomoZnega učitelja s sedežem v Ptuju. Ker je to mesto Izključno plsarnlško mesto, je prlpravno tudl za učitelje-invalide* Usposobljenostnl Izplt se zahteva. Pravilno opremljene prošnje Je vlagati po predpisanem potu na okrajnl šolsfcl svet v Ptulu do 28. septembra 1920. PtuJ, 1. septembra 1920. Predsednikov namestnik: Flerfe, s. r.