PRIZADEVANJA ZA IZBOLJŠAVE V METALKI
Inovacije morajo postati nujnost
V intenzivna in mnogovrstna prizadevanja za uve-Ijavitev inovacijske dejavnosti v združenem delu se vključuje tudl zveza komunistov. CK ZKS skllcuje 14. junija problemsko konferenco o nalogah članov ZK pri krepltvl Inovacljske sposobnosti delavcev v zdru-ženem delu. Pred skllcem problemske konference /e potekala v organizacljah združenega dela, raziskovalnih skupnostih, zborlh združenega dela In drugih oblikah organizlranosti, kjer delujejo člani zveze komunistov, široka družbenopolitična aktiv-nost, kl Je s svojo odmevnostjo in zagretostjo razprav potrdila utemeljenost skllca konference.
V občinski organizaciji zve-ze komunistov Ljubljana Center so v okviru priprav na konferenco posvetili večjo pozornost krepitvi inovaeij-ske sposobnosti delavcev v tr-govini; znano je, da ustvarja prav trgovina kar tri četrtine celotnega prihodka v občini in zaposluje dobro tretjino vseh delavcev.
Razprava v preteklem te-dnu med komunisti Metalke je ovrgla klasično predstavo, da v neindustrijskih sredinah ni možnosti za večje premike v prid bolj ustvarjalnega in kreativncga dela ter s tem po-vezane inovacijske dejavno-sti. Možnosti vidijo predvsem v treh smerelv Prva je vseka-kor v vseh prizadevanjih za racionalizacijo in najrazličnej-še izboljšave same trgovinske dejavnosti. Druga leži v celi paleti raznovrstnih družbe-noekonomskih odnosov med trgovino in proizvodnjo, kjer bi morala imeti trgovina ak-tivnejšo in bolj pomembno vlogo v raziskovanju tržišča in organiziranju proizvodnje novih izdelkov v industrijskih organizacijah združenega de-la. Tretje področje vloge trgo-vine v zvezi z inovativno de-javnostjo pa je povezava s prodajo in afirmacija najra-zličnejših inovacij.
Delavci Metalke so na tem področju orali ledino že pred več kot desetimi leti. Uspehe beležijo zlasti pri številnih izboljšavah skladiščne dejav-nosti, kjer so na primer le pri skladiščenju proizvodov bar-vaste metalurgije zmanjšali obseg potrebnih površin za polovico, število delavcev pa za tretjino. Večje uspehe ima-jo tudi na področju sodelova-
nja z drobnim gospodar-stvom, predvsem kar zadeva organiziranje proizvodnje ar-tiklov, ki smo jih doslej uva-žali ter prenosa novih izdel-kov iz tujih trgov v naše oko-lje. Na tem področju, ki je v zadnjem času v središču po-zornosti, ugotavljajo, da je osrednji problem dokopati se do ustreznega programa dela in izdelati čim boljšo organi-zacijo tako proizvodnje kot tudi prodaje izdclkov drobne-ga gospodarstva.
Številne nejasnosti v zvezi z inovativno dejavnostjo vidijo v Metalki v dilemi, ali za to področje organizirati profe-sionalno strokovno službo ali pa na ustrezen način aktivira-ti ustvarjalne potenciale vseh zaposlenih delavcev. Izkušnje z organiziranjem področnih tehnoloških služb niso dale najboljših rezultatov, saj so prizadevanje za večje premi-ke v tehnoloških izboljšavah začeli pojmovati kot zgolj službeno dolžnost, ne pa stvar osebne zavzetosti vsakega de-lavca. Vse preveč nepotreb-nih besed izgubljamo tudi pri razčiščevanju vsebinskih in terminoloških razlik med ko-ristnim predlogom, inovacijo in izumom.
Ključni problem, ki ovira razvoj inovativne dejavnosti in zavaja prizadevanje na stranpota, je v področju na-grajevanja te dejavnosti. Res-da je dajanje koristnih predlo-gov kbnec koncev tudi naloga slehernega samoupravljalca in da bi se moralo bolj ali manj ustvarjalno delo vsake-ga med nami odraziti tudi v našem osebnem dohodku. Vendar pa so konkretne raz-mere in razvojni antagonizmi
sodobnega časa tisti, ki nas prisiljujejo, da prav z izdela-nim sistemom nagrajevanja inovacij najuspešnejše vzpod-bujamo večje število inovacij.
Znotraj same trgovinske dejavnosti so inovativna pri-zadevanja usmerjena pred-vsem na najrazličnejše racio-nalizacije v poslovanju, infor-macijskem sistemu in najra-zličnejšim izboljšayam v pre-toku blaga. Zanimivo je, koli-ko truda in prizadevanj vlaga-jo trgovci, da bi poenostavili posamezne faze trgovinskega postopka, ki ga do skrajnosti komplicirajo nekatera biro-kratska določila. V Metalki bi lahko na primer močno zmanjšali čisto administrativ-no režijo, če bi samo poenotili evidenčne številke kupcev, ki so različne na računalnikih na primer SDK, Zavoda za stati-stiko in Narodne banke. Ta-kih slabosti ne bi bilo, če bi bila inovacijska prizadevanja prisotna tudi pri samem izvo-ru, to je pri predpisovanju ra-čunovodskih ter knjigovod-skih postopkov.
Ce naj dosežemo večje pre-mike pri razvoju inovacijske dejavnosti, se moramo iz trži-šča proizvajalca razviti v trži-šče kupcev. Sedanje razmere, ko prodamo vse, kar proizve-demo in ko tudi cena ni rezul-tat kvalitete blaga ter razmerij med ponudbo in povpraševa-njem, ne silijo proizvajalcev k inovativnim prizadevanjem bodisi za zmanjševanje stro-škov proizvodnje ali pa razvoj -novih izdelkov. Samo zdrava tržna konkurenca nas lahko objektivno prisili h kvalitet-nejši proizvodnji, znotraj ka-tere bo tudi inovacijska dejav-nost zakon nujnosti.
A. B.