Štev. 41.
Peštftifta plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 11. oktobra 1923.
Leto II,
khaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
‘a en mesec................Din. 4
*a četrt leta................... „12
M Pol leta...................... «24
Posamezna štev. stane 1 Din.
.	Uredništvo:
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo. N*f'ankirana pisma sc ne sprejemajo.
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
Očetu naše organizacije.
(Ob obletnici njegove smrti.)
Začeti ic treba, to je vsa skrivnost.
Dr. Krek.
j. Pred dobrim letom dni je prinesla bclgrajska »Po-članek o vprašanju : Kakšnih mož nam je treba V . ravi, da odgovarja neki list na to vprašanje, da nam Je treba :
J. mož, katerih ne more nihče kupiti ;
2. mož, ki so tako močnega značaja, da se morejo 0reti vsaki želji po bogatenju na tuj račun ;...
4.	mož, katerih težnje gredo daleč preko meje oseb-n,h koristi ;...
•	7. mož državnikov, katerim so splošne koristi draž-
(p°d njihovih osebnih koristi ali koristi njihove okolice.
0 Jugoslaviji z dne 6. sept. 1922.)
. . Moža, ki je imel te lastnosti v posebno obilni meri, imel slovenski narod v dr. Kreku. Zato je bilo tudi ejriu možu usojeno, da je vtisnil svoj pečat svoji dobi j močno, da v mnogem oziru še danes živimo od sa-c?v njegovega dela. Krek je bil apostol krščanskega sofizma med Slovenci. Širil ga je v učenih razpravah v stotinah drobnih člankov za časopisje, širil ga je ^ ll^anavljanjem društev in z neštetimi predavanji po te?1-	fia je naP°sled tudi — kar je morebiti naj-
Zje — z zgledom svojega lastnega življenja, tlel	ve(Jno zgrabil za delo tam, kjer je bilo
u 0 najtežje in najbolj potrebno. Loteval se je dela s Sumnim zaupanjem na božjo pomoč. Prvo društvo, ki i? Krek ustanovil, je' bilo Slov. kat. delavsko društvo Ljubljani. Zanimivo je, da se je misel ustanovitve tega vn'štva sprožila na božji poti : ko je v juniju 1. 1894 rna-eval Krek delavstvu ljubljanske predilnice na Šmarni lttJ- Na povratku s Šmarne gore se je sprožila misel,
Ust 5C Uaial,w'ri h-at. drMsS-tvo »a delavce. Društvo se je v an°vilo 22. julija 1894. Ta dan je izmed najvažnejših-j» Rodovini krščansko-socialnega gibanja med Slovenci.
ajti Slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani je postalo ok va s^enim društvom po vseh industrijskih krajih. V lluhr *Cga društva se je ustanovilo 7. julija 1895 Prvo (}ruiJansko konsumno društvo, ki je danes mogočna za-šir?na ^HrKanizacija, ki prodaja blago v 40 prodajalnah ™ Slovenije. Delavskemu društvu je sledilo v par ,, secih Katoliško društvo za delavke, ustanovljeno 16. mibr ^ani ® elanov.
dep katoliško društvo za delavke, ustanovljeno 16. t,ih ^bra 1894. Štelo je v januarju 1895 že nad 500 red-elanic, dočim je štelo delavsko društvo takrat že nad
Slo Slov. kat. delavskega društva se je rodila tudi tjc,Vetlska krščansko-socialna zveza, ki je postala ma-4rilS stotinam izobraževalnih društev ; izobraževalna
ta Va so bila tudi prvo gnezdo Orlom. Kaj pomenijo 2aci--UŠtva za na^° zadružno in politično organi-
nam ni treba še posebej povdarjati.
Kar Krekovega gorčičnega zrna je zrastlo drevo, či-senea danes ščiti Slovenijo.
cjj0 j a katerih temeljih je pa zasnoval Krek organiza-slovenskega naroda ? tis^0 am je rekel nekoč, da uči samo eno. Kaj je bilo »eno« ? Nič drugega nego krščanski socializem.
JZŠ1
L>ne 8. novembra 1923 bo minulo 29 let, odkar je
kfšč Krekovim uredništvom prva številka prvega $lovailSk°-socialnega delavskega lista med Slovenci. tiov e1ns^° kat- delavsko društvo je začelo namreč 8. Disai i ^ Vdajati svoje glasilo : Glasnik. Krek mu ni na-S°Vih ?gega uvodnika o potrebi takega lista in o nje-DeSlr)- c'ljih. Pač pa je na prvi strani zapel delavcem s° jQlc°> ki so jo pozneje delavci dobili uglasbeno in ki lik°k ^terani našega krščansko-socialnega gibanja to-tU(jj j Peli pri svojih sestankih: »Slavospev delu«, ki '5sega tisto »eno«, ki ga je Krek vse življenje učil. eil, a Pesmica zasluži, da jo bravci Pravice berejo r^tiov fat: ne samo racli Kreka, tudi ne samo radi vete-sp0n). lla§ega gibanja, ki jim bo ta pesmica budila lepe sty0mn? na dobo, ko so korakali pod Krekovim vodjem IZ,boja v b°j in od zmage do zmage, ampak pred-tlah i2ra,- nas samih, ker najdemo tu v prisrčnih bese-razeno vse, čemur služijo naše organizacije.
Naša pesem.
Bratje, tesno se združimo, pojmo vnetega srca !
Svetu glasno oznanimo, da smo enega duha !
K zmagi prapor naš se vije, v varstvu Matere Marije ; njemu ne preti propast, slelu veje v slavo, v čast!
Narod naš je narod dela ; bojnih zmag si ne želi, v delu zarja mu vesela trajne zmage se blešči.
Slave dom mu ni bojišče, v vztrajnem delu si je išče.
V delu ima on oblast,
v delu slavo, v delu čast.
Bog nas je za srečo ustvaril, v kazen pa zaprl nam raj ; glavo, roki nam podaril, da dobimo ga nazaj.
Zakon dela svetu dan je, svet brez dela so le sanje.
Delo je človeku last: delu slava, delu čast !
V Nazaretu pri tesarju delal večni je Gospod
in vesoljstva tani Vladarju lil je s čela truda pot ; zdaj z nebes se v nas ozira, nas tolaži in podpira in nam daje upa slast, da se vrne delu čast.
A gorje mu, kdor nesrečen se samo prsti drži, mu neznan namen je večen, sreče si le tod’ želi.
V teh željah, da tukaj srečo zamenjali tam bi z večjo, trdno stojmo kakor hrast, delu pojmo slavo, čast!
Naša smernica.
O tem ni nobenega dvoma, da se s samo zunanjo uredbo gospodarskega življenja in človeške družbe sploh, pa naj bi odgovarjala tudi najidealnejšemu socialističnemu načrtu, ne bo dalo nikdar doseči, da bi zavladalo med ljudmi tisto razmerje, ki ga hoče in more ustanoviti med njimi edinole krščanstvo. Družabna kontrola, policija in nadzorstvo, obratni in gospodarski sveti, delavski in drugi stanovski zastopi, socialna zakonodaja itd., vse to ustvarja le mrtev aparat, kateremu more dati dejansko življenje edinole duh pravega krščnastva. Brez tega je vsak socializem, ki oblikuje človeštvo liki stroj, brezčutno železo ali les.
Zato je prav nujno potrebno, da se povdarja velika važnost praktičnega, živega in vzglednega krščanstva. Kajti brez tega nima noben socializem življenjske sposobnosti. Vendar pa ne smemo pri tem prezreti in pozabiti, da tudi obratno danes, to je v modernih gospodarskih razmerah in pri dejanskem splošnem moraličnem stanju človeštva, brez socializma ni in ne more biti krščanskega družabnega reda.
S tem ne delamo krščanstvu niti najmanjše krivice, marveč samo ugotavljamo in samo primerno, upoštevamo, da je v modernem svetu tako malo pravega živo-tvornega krščanskega duha, da noče in ne zna brez socializma krščanstvo živeti. Zato in predvsem le zato je krščanski socializem nujno potreben.
(Dr. A. Gosar : »Za krščanski socializem, 1./12 + 13).
Politični pregled.
V	naši državi.
ukinit^1-'S^s*y° za sociaIno politiko. Vlada namerava
°^delke !nistrs*yo za socialno politiko in razdeliti razne
S*°vanski m|n‘strstva med druga ministrstva. Jugo-
^istrsti	nastopil pro*-‘ temu, ker ve, da bi z
na soc,,™ po,?asi .^zginile tudi one male pridobitve
stvari hfUiCm p? ’ ¥ smo s težavo izvojevali. O tej bodemo se vec izpregovorili.
ezničarska pragmatika je bila sprejeta na seji
parlamenta 2. okt. Njeno reakciarnost so obsojali v parlamentu naši poslanci Gostinčar, Kremžar, Kugovnik, Žebot. V razpravi o pragmatiki je železniški minister moral priznati, da so naši slovenski železničarji najboljši in najsposobnejši. Ob priliki, ko se je razpravljalo o zakonu o taksah, je posl. Pušenjak ožigosal postopanje vlade pri podržavljenju južne železnice. Kakor hitro je bila južna železnica v državnih rokah, je bil imenovan za generalnega ravnatelja Srb in v delavnicah v Mariboru spet — Srb. To je znamenje silnega nezaupanja proti Slovencem in je žalitev ne samo železničarjev, ampak vsega slovenskega naroda.
Dijete. Te dni so bile poslancem zvišane dijete od 180 na 300 dinarjev. Radi priznamo, da je v Belgradu drago življenje, da je poslancu marsikaj treba, kar drugi ne rabi, pa vendar ! Proti temu so glasovali vsi naši poslanci, ker vedo, da jih je ljudstvo poslalo delat in če treba trpeti za našo dobro stvar, ne pa — uživat.
Kako se kupuje glasove. Sestra voditelja Turkov v naši skupščini je bila obsojena na visoko denarno kazen radi tihotapstva. Ker je sestra turškega voditelja — se ji je kazen odpustila. Tako je voditelj Turkov — kupljen na državni račun. Poslanec Žebot je v debati o tej umazani aferi povdaril, kako so Srbi vedno vpili, da so Slovenci najhujši tihotapci, danes se vidi, da tudi v tem še nismo Balkancev dosegli.
Kam gre denar ? Pred vojno je bilo v Srbiji 33 bolnišnic, danes jih je 62. Nismo nevošljivi ne Srbom ne njih bolnikom, atnpak vprašati se pa le smemo, koliko novih bolnišnic je po vojni pri nas ? Govori se tudi, da je spet nevarnost, da se v Ljubljani neha medicinska fakulteta, češ da preveč stane. Vendar pa v resnici v vseh štirih letih ni šlo zanjo niti en milijon dinarjev ?!
Pribičevič se preobrača. V debati o dvanajstinah je govori! proti vladi — tudi Pribičevič. Ker ne more v vlado, ji je očital grehe tako, da bi človek mislil na njegovo spreobrnitev. Vsi še veste, kako so vpili o vsakem, kdor je bil proti radikalno-demokratskem režimu, da je protidržaven element. Danes postaja tak protidržavnež sam vodja demokratov — Pribičevič. Težko je brez korita, kdor je nanj navajen. Mi pa vidimo iz tega govora, koliko je bilo v teh ljudeh takrat hinavščine, ko so vpili, da smo proti državi, če smo bili proti načinu vladanja in smo ugotavljali kakor še danes, da je rešitev naših notranjih razmer — v reviziji ustave.
Radič. Kakor znano je voditelj hrvatske seljačke republikanske stranke odšel na Angleško. Pri volitvah 18. marca je imel dve poti: ali iti v parlament in tam udariti ali pa udariti doma — z revolucijo, da reši Hr-vatsko pred srbskim nasiljem. V Belgrad se je obotavljal, ker bi izgubil doma na ugledu, revolucija je danes nemogoča, ko je armada čisto v srbskih rokah. Nekaj mesecev je bil zato nedelaven. Ker pa ga ljudstvo ni zato volilo, da samo doma sedi, je poskusil še tretje. Šel je v London, da tam Angleže prepriča, da je potreba, da posežejo v naše razmere s svojo veliko močjo. Od tam piše pisma, ki jih hrvatski listi z veliko reklamo priobčujejo. Vidi se iz teh pisem, da je pač to dosegel, da zunanji svet ve, kako je pri nas in se vsaj Angleži ne bodo dali varati od naših diplomatov, ki so sami Srbi. Toda glavne reči, radi katere je šel, da bi Angleži posegli v srbsko-hrvatski spor s svojim vplivom, ni dosegel. Angležu to ne nese. Kapitalističnim državam, kot so danes vse, ni za pravico — ampak vedno in vselej
— za dobiček.
STN. Neki hrvatski list priobčuje to-le : S je vlada
— srbska, ki vse pomeni. SHS je država — Srbov Hrvatov Slovencev. STN je parlamentarna večina — Srbov, Turkov, Nemcev, ki danes odločuje v parlamentu. Pravimo pa, da smo v Jugoslaviji.
Odpust generalov : Dva generala sta bila v naši vojski, ki nista bila Srba, Majster in Plivelič. Prvi Slovenec, drugi Hrvat. Srbi pa hočejo biti sami, ki komandirajo. Slovenci in Hrvatje so samo, da služijo. Po sposobnosti teh komandantov tudi ne vpraša nihče. Te dni je prišel v Belgrad princ iz bivše črnogorske vladarske družine Peter Petrovič Njeguš — in bo general. Zakaj, najbrž sam ne ve. Stari časi se vračajo, ko so nemški nadvojvodje vodili armado. Rekli bodo seveda naši centralisti, da smo mi avstrijakanti.
V	inozemstvu.
Reka. Zapisali smo zadnjič, da je Reka izgubljena kljub nadaljevanju pogajanj. To se vidi iz predlogov, ki jih stavijo Italijani — po poročilih listov — za kompromis. Reka naj bi postala po teh poročilih italijanska, Baroš in Delta jugoslovanska. Za obliž, da ne bi ta izguba preveč bolela, naj bi se pri Reki nekoliko popravila meja nam v korist. Da pa Reka ne bi bila čisto uničena, kar bi se zgodilo, če bi Jugoslavija zidala novo luko, ponujajo menda posebne ugodnosti naši trgovini na Reki. Te ugodnosti bi bile seveda v korist Italije. — Naj se stvar vleče malo dalje ali malo manj, Reko so nam zaigrali naši diplomatje. Dejansko je Reka že v laških rokah. Vodi jo laški general Giardino, obsojence odpeljejo v zapore v Italijo, blago z Reke se smatra za italijansko po izrečenem ukazu italijanske vlade itd. Kje je še kaka samostojnost ?
Slovaki in centralizem. Slovaki so v češkoslovaški državi v podobnem boju proti centralizmu kot mi. Tudi oni vidijo, da ne gre vse po enem kopitu. Pa moramo povdariti, da se Čehi trudijo, da bi bila na Slovaškem dobra uprava, dočim se pri nas Srbi prav nič. Kakor smo že poročali, je pri občinskih volitvah dobila Hltii-kova ljudska stranka na Slovaškem velikansko večino.
Tako je slovaški narod spet pred vsem svetom izpričal, da je proti centralistični uredbi države. Slovaki so povedali, da se ne uklonijo — kakor smo mi 18. marca. Liberalno časopisje seveda vpije, da so Slovaki proti državi, kakor vpijejo, da smo mi, ki smo za avtonomijo.
V	Bolgariji so komunisti in zemljoradniki skušali vreči reakcionarno Cankovo vlado. Propadli so in režim jih je grozno kaznoval. V Bolgariji še dolgo ne bo reda in miru.
Kriza fašizma. Italijanski fašisti so se začeli med seboj prepirati. Nastali sta dve struji, ki se med seboj pobijata. Eni hočejo biti čisti fašisti, drugi pa so nekoliko zmernejši. Cisti imajo več moči v pokrajinah, katere tudi volijo po svojih odposlancih izvršilni odbor cele stranke s sedežem v Rimu, druga struja pa ima večino v takoimenovanem velikem svetu fašizma, ki je najvišja instanca stranke. Zadnji čas je proti nekaterim prenape-težem nastopil eden prvih fašistov Massimo Rocca, izvršilni odbor pa ga je zato radi nediscipline izključil iz stranke. Toda veliki svet fašizma se je z Mussolinijem vred odločil za Rocca in izvršilnemu odboru ni kazalo drugega, da ali izključi samega Mussolinija ali pa odstopi. Res je izvršilni odbor odstopil in sedaj medse-boj poravnavajo nastale spore. Mussolini skuša stvar izravnati in s tem, da se drži nekako nad vspmi.
Nemčija. V strašnem položaju, v katerega je zašla Nemčija s porazom v poruhrskem vprašanju, se vendar žilavo drži. Stresseman je radi izstopa socialnih demokratov iz vlade odstopil. Posrečilo pa se mu je, da je sestavil novo vlado iz več strank. Upa, da se mu posreči vzdržati nasproti komunistom in nasproti pristašem reakcije. V zbornici mu je tudi zagotovljeno pooblastilo za izjemne zakone, s katerimi bo mogel ohraniti Nemčijo pred novimi viharji. Nemški veleindustrijci Stinnes, po Frnacozih zaprti Krupp, njegov ravnatelj in drugi so že začeli pogajanja s Francozi, kako bi se začelo delati po industrijah, ki jih imajo sedaj Francozi pod nadzorstvom in kjer se je izvajala pasivna rezistenca. Na eni strani preže komunisti (boljševiki) na drugi Francozi. Nemčija se skuša izviti iz krempljev obeh.
Žalost v Julijski Benečiji.
Vnebovpijoče krivice prizadevajo Italijani Slovencem v Julijski Benečiji. Najsilnejši udarec je padel na naše narodno telo v začetku oktobra letos. Vlada je namreč odpravila vse prve razrede slovenskih Ijudskiii
šol. Slovenski otroci so obsojeni, da hodijo že v šestem letu v čisto italijansko šolo. S tem je zagrešila Italija kršitev mednarodnih pogodb, prelomila besedo svojega kralja in premnogih lastnih državnikov. Naši bratje jokajo te dni bridkeje kot so 1. 1915, ko so odhajali z doma in rodno grudo prepustili razdejanju. Hujša je ta bolečina, kot ona leta 1918/19, ko jih svet petorice v Parizu odrezal od našega ozemlja in vrgel Italiji v žrelo.
Hujša in strašnejša je, ker je zadana naravnost v srca nedolžnih otrok, v dušo našega narodnega podmladka.
Pričakovali bi, da se bo ves takozvani kulturni svet dvignil proti nečloveškemu postopanju italijanskih hijen, da se bodo vsi civiliziranci dvignili k obrambi najbitnejših človeških pravic. Toda, ker se je krivica zgodila malemu, revnemu slovenskemu ljudstvu — ker ni prizadet sacro eogizmo — je vse tpirno.
Plače le uboga slovenska mati — ubogi oče stiska pest in prosi nas, tostran laških mej naj skrbimo kar moremo, da ne bodo iz teh šol izšli italijanski janičarji, grobokopi našega narodnega življa v Julijski Benečiji. Tudi nam — tovariši — je namenjena njihova obupna prošnja, česa prosijo ? Slovenski starši so trdno odločeni vzdržati v srcih svojih otrok ljubezen do naroda in rodne slovenske zemlje. Da bodo to mogli vršiti kljub preganjanjem in zalezovanju oblasti, kljub revščini in bedi, v katero vedno globlje lezejo z dneva v dan, prosijo, da jim pomagamo vzdrževati organizacijo. V prosvetnih društvih, klubih, krožkih in odsekih bodo govorili svoji deci o vsem tem, kar bi morala dati osnovna šola slovenskemu otroku. S knjigo, časopisjem in tiskovinami bodo bratje vzdržali naš materni jezik v ustih svojih malčkoV. Podpirajmo jih v tem delu.
Tovariši! Kadar smo pozvani, stopimo neustrašeno na branik za pravice naših bratov. Naj nas ne motijo fraze raznih socialpatriotov in komunistov, ki tam, kjer imajo oblast z isto brezsrčnostjo in krutostjo zatirajo narodne manjšine, kakor italijanski framasoni naše brate. Sejmo seme ljubezni, sovražimo vsako krivico, svoje naravne pravice pa branimo kot možje — sinovi slovenskega naroda!
Odgovornost.
Kakor obsedeni, ženo liberalci vseh branž, da je vsega, kar se na Slovenskem godi kriva SLS. Mi poznamo dobro njih taktiko. Je to tista taktika, ki jo je že pred poldrugstoleti priporočal nasproti »klerikalcem« svobodomislec Voltaire : »Krepko laži in obrekuj, nekaj zmeraj ostane.« Ni namen našega lista, da bi vodil polemiko z liberalci, vendar ni, da bi šli brez opazke mimo te gobje proti ljudski stranki. Imamo namreč tu sijajen zgled, kako treba ljudem vedno naprej peti isto, pa nazadnje le začno verjeti — proti svojemu boljšemu prepričanju. Vidi se pa iz tega tudi, kako težak je boj z brezvestnim 'nasprotnikom. Radi tega torej kratko pojsanilo.
Tako-le brenkajo v svoje strune dan na dan : 18. marca je na Slovenskem dobila vso moč v roke SLS., torej je tudi za vse odgovorna, zakaj, tisti je odgovoren za politiko, kdor ima moč. Kaj naj rečemo na to ? Da, SLS. ima večino na Slovenskem. Če bi se torej o naši usodi odločevalo v Sloveniji, je za vse odgovorna ta
stranka. Toda liberalizem pozablja, da imamo vidovdansko ustavo, ki ne pozna Slovenije, ampak daje za vso državo moč in odločitev edino Belgradu. In tam Slovenci nismo v večini. Če je vladni pritisk vedno hujši, če nam koncev koncev grozi morda celo vojaška diktatura, kdo je kriv ? Ali tisti, ki sc pač upira, pa nima dosti moči ali tisti, ki je to ustavo napravil. Pametnemu Človeku je sodba lahka.
Pa še eno kost obirajo nasprotni listi. Takole modrujejo : 13. aprila je SLS. podpisala Markov protokol in se zavezala, da pomaga rdaikalcem, da vladajo brez sodelovanja demokratov (takoimenovana homogena vlada). Zato je kriva vsega hudega, kar stori ta vlada. Kaj je na stvari V Mi dobro vemo, da sta sovraga našega naroda velesrbski radikal in velesrbski demokrat. Oba imata eno misel : živeti na račun ljudstva. Ko je SLS omogočila radikalno vlado, ni tega storila iz navdušenja za radikale, ampak, da vsaj enega sovražnika odstrani. Kaj bi počelo velesrbstvo, če bi ta dva sovražnika delala skupaj proti nam ! — Ne smemo dalje pozabiti, da so v tistem zloglasnem protokolu samo stvari, ki bi jih morali storiti radikali za naše pokrajine, če sploh poznajo kaj poštenja. Ti tega niso držali in zato naši poslanci sedanje vlade ne podpirajo, kar ve vsak otrok. Ako bi pa še Radič držal besedo in poslal vsaj nekaj poslancev v Bel-grad, bi ta vlada morala že davno pasti. Radi Radičevega obotavljanja pa zore dogodki počasneje. Dozore pa gotovo. Končno vedno zmaga pošteno delo in pravičnost. Tudi ta vlada bo padla — liberalni listi pa bodo poiskali drugo kost, ob kateri bodo glodali in renčali, da begajo ljudstvo, ki jim je 18. marca za njihovo centralistično ustavo priložilo tako težko klofuto.
Organiziran član brez „Pravice“, je vojak brez orožja!
Strokovne vesti.
Tovarniško delavstvo.
Zidaniinost. Dne 25. 9. t. 1. se je vršil izredni občni zbor skupine S. Z. T. D. Udeležba ni odgovarjala številu zaposlenega delavstva, cementne tovarne. Vzrok te malomarnosti izvira največ iz nezavednosti delavstva, ker ne pojmuje pomena strokovne organizacije, čeprav ga krivični kapitalizem tepe vsak dan huje. Po končanih poročilih tov. predsednika, tajnika in blagajnika, se je enoglasno izvolil sledeči odbor : M. Strgar-šek, J. Poboljšaj, M. Petrin, M. Tržan, F. Ravnich, J. Vidmar. Na obžnem zboru nam je v kratkem, globoko zasnovanem govoru podal pomen kršč. strok, organizacije tov. Gajšek iz Celja.
Zidatihnost, Skupina S. Z. T. D. v cementni tovarni je vložila na ravnateljstvo spomenico za zboljšanje gmotnega položaja delavstva. Dne 8. 9. t. 1. so se vršila tozadevna pogajanja, na katerih se je dosegel sledeči uspeh : 1. Pomožnim delavcem, kurjačem, motornim mazačem, pečarjem etažnih peči, parilčem, mlinarjem, služkinjam brez hrane, nakladalcem apna pri apnenicah 50 par na uro. 2. Hlapcem, mazačem v strojarni, služkinjam s hrano 30 par. 3. Električni oddelek ; učenci 25 par, strojniki 75 par. Profesijonisti 30 par, pom. delavke 26 par. Pogojne mezde, (akord) pridobivanje ilovice, od vozička od 5 na 5.50 Din. nakladanje apna na kolodvoru 10 ton od 37.50 na 40.— Din. polnjenje sodov 10 ton od 30.— na 35.— Din. polnjenje vreč 10 ton od 30.— na 35.— Din. polnjenje papirnatih vreč od 40.— do 45.— Din. sodarji od komada od 1.50 na 2.— Din. zapiranje soda od —.40 na —.60 Din.
Ugodnosti prejšnjih pogodb ostanejo še nadalje v veljavi. Ta pogodba je stopila v veljavo 16. 9. t. 1. Sedaj ima del. ccm. tov. že dve pogodbi, ki mu jih je priborila
5. Z. T. D. To naj si vzamejo soc. patrijotje v cementni tovarni za vzgled, delavstvo pa naj primerja prejšnji in sedanji položaj. Delajmo za našo strokovno zvezo, agitirajmo za Pravico, da bo rastla naša moč.
Vendar! V nedeljo dne 14. oktobra 1923 ob 14. uri se vrši v dvorani bivšega deželnega dvorca seja Delavske zbornice s sledečim dnevnim redom : 1. Odobritev zapisnika 3. seje. 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Odobritev rač. zaključka za poslovno leto 1921. 5. Odobritev proračuna za poslovno leto 1923.
6. Slučajnosti.
Delavska zbornica v sedanji sestavi je krivična in za nič. Dr. Gregor Žerjav in sodrug Tone Kristan sta zato preskrbela tudi v Statutih za Delavsko zbornico. Ali z dobro voljo in primerno taktiko bi se vendar dalo še vsaj nekaj doseči. Nekaj je vedno več kot nič. Predvsem danes, ko je delavstvo brez zaščite. Sodrugi od socialne demokracije bodo imeli vsled Delavske zbornice še težke dneve.
Zveza papirniškega delavstva.
Za nedeljo dne 21. oktobra ob 9. uri dopoldan se vrši seja načelstva »Zveze papirniškega delavstva« v prostorih I. delavskega konsumnega društva. Vabljeni vsi !	Predsednik.
Skupina zveze papirniškega delavstva pri D. M. v Polju je imela pretečeno nedeljo (7. t. m.) društven shod, ki je bil prav dobro obiskan. Na shodu je poročal o internih zadevah predsednik skupine. Žal, da ni bilo od ljubljanske centrale obljubljenega govornika.
Zahvala. Podpisano načelstvo »Jug. strok, zveze rudarjev« v Trbovljah se najiskreneje zahvaljuje vsem blagim srcem, kateri so pomagali lajšati bedo rudarjev in njih gladujočih družin za časa zadnje stavke. Še posebno zahvalo za denarno pomoč moramo izreči ljublj. Del. konsumnemu društvu v Ljubljani, papirniškemu de-
Leto II.
 -----------------------------------------------------------------
lavstvu v D. M. v Polju, tovarniškemu delavstvu na J(	c
senicah, ter delavstvu v drž. rudnikih Zabukovca in V*	s
lenje, zlasti tov. Uranjeku. Ob enem izrekamo zahval	c
vseh rudarjev Trb. revirjev, kmetski zvezi, upravitelj*	s
gornjegrajskih veleposestev g. inž. Plehani-ju, upra'	2
»Stadiona« v Ljubljani, ter vsem dotičnim, kateri so t	f
čaša stavke rudarje zaposlili ali jim na kak drug nači	k
pomagali prebiti čas težke preizkušnje. Vsem Bog plačaj	k
Načelstvo Jug. strok, zveze rudarje''	t
Ameriški	delavec.	t
Življenje, plače	!n organizacije.	r
Poročevalec nekega dunajskega lista pošilja tol*	s
vclezanitnivo sliko iz Amerike ; od začetka septembri	i
Priobčujemo jo zlasti, ker ste v zadnji številki bra	t
li sliko življenja najbednejših delavcev in boste vide	<
velikansko razliko med delavcem in delavcem. Najbd	i
žalostno za nas je pač to, da so oni najbednejši navadi tujci, ki pridejo tja kruha iskat. Med temi so tudi na*	I
slovenski izseljenci. To poročilo je morda poročevalk	1
nekoliko po svoje pobarval, pa nič ne de. Berimo P da bomo	slišali oba zvona.	(
Nad trinajst milijonov avtomobilov drči danes P(	<
cestah Zedinjenih držav. Skoraj na vsakega odrasle#	s
Amerikanca pride en avto in domalega vse prebivalsb®	I
bi	se	lahko vozilo v avtomobilih, če odštejemo otroke j
Tudi radioaparat ima skoraj vsaka obitelj. Oboje i1	I
znak življenjskih razmer, ki so za evropske poji"1	1
nedosegljive. Vsak, pa naj stanuje še tako daleč, sej	s
pomočjo teh dveh naprav redno lahko udeležuje vsd	j
zabavnih in vzgojevalnih prireditev, koncertov in Prf	*
davanj. In oboje si lahko naroči vsak, tudi delavec i*	]
uradnik, proti mesečnemu odplačilu po do 20 dolarje'' Vojska je nas Evropejce glede udobnosti življenja sil"*	]
potlačila, nasprotno pa je Amerikance dvignila. To s*	:
vidi tudi v stavbni stroki. Mogočni nebotičniki in velik*	i
tovarniška podjetja rastejo iz tal pravtako kakor maji"1* stanovanjske hišice, opremljene z vsem modernim ko*1*!	1
fortom. Tako hišico si lahko naroči tudi delavec, pf°;	j
mesečnim obrokom ; obsega pa tole : električno centralno kurjavo, kuhinjo na plin, kopalnico, telefof in večidel tudi vrt ter garažo za avto.
Skoraj 40 odstotkov vsega ameriškega prebivalsm stanuje v električno razsvetljenih hišah in na razpolag je Amerikancem okoli 14 milijonov telefonov, na vsak1’
8 ljudi en telefon.	.
Kljub temu, da se v Ameriki kapital še bolj koPr v posameznih rokah kakor pa v Evropi, ostane vend*1 vsakemu delovnemu človeku toliko denarja, da lahk boljše živi ali pa ga porabi v špekulacijo.
Celo najslabše plačani ameriški delavec je kapi*3' list, če upoštevamo naše evropske razmere. Poprej plačo določiti ie zelo težko, ker celo v isti stroki p zelo kolebajo ; rudarji zaslužijo na primer 40 do 100 ^ larjev na teden. Poprečno pa računajo za izučenega de’ lavca 90 centov do enega dolarja na uro, za nniz^ nega 40 do 50 centov ; po naše : 350 kron ozirok1 160—180 kron na uro ! Na teden pa delavec ne pohe buje več — poprečno seveda — kakor 12 do 14 dolaj. jev. Zasluži jih pa lahko, če je izučen, osemkrat šest ^ dolarjev, mu jih ostane nad 30, na mesec nad 120. * pa pri osemurnem dnevnem delu, sicer še več. Pa fe’ cimo. da je delavec poročen : rodbina štirih oseb P0* trebuje na mesec 120 do 150 dolarjev, zasluži jih P izučeni delavec lahko osemkrat petindvajset — nede* itd. odštejemo —, je enako 200, ostane 50 = 15.000 “
20.000 kron. Kajti rned onimi 120 do 150 je tudi oblek*! če pa dela 12 ur, mu ostane 150 dolarjev. Ni čuda, da večina delavcev veliko prihrani, kar je seveda spr^ večkrat se ponavljajočih gospodarskih katastrof ze'° potrebno.
Zato ameriški delavci socialističnim težnjam 1115 pristopni in jim v bližnji bodočnosti tudi še ne bod Vse socialistične, politično aktivne stranke štejejo ok0
150.000 članov, kar je za ameriške razmere malenkost število. Ameriški velekapital se proti takim organiz^ jam neizprosno bori, zlasti s podpiranjem nepolitičP delavskih strank, in te štejejo nad šest milijonov ® . nov ! V socialističnih strankah vidijo te nepolitične o ganizacije skupnega sovražnika, ki hoče škodovati mačinom«. Socializem označajo kot nekaj tujega in P amerikanskega; to je tem laže, ker se socialisti^ stranke zares rekrutirajo večidel iz tujcev, to sc Pril:, iz pravkar došlih novih doseljencev. In ti so ravno 1,3 revnejši in zato najbolj nezadovoljni.	j
Nedavno tega so se delavci organizirali v 110 f stranki, ki je štela dva milijona članov. Tovarnarji .1 jim pa brž ugodili, določili plače v direktnih pogajaj' znižali delovni čas, in vsa akcija je bila končana. bo zaenkrat tudi ostalo.	>
Dopisi.
lz Zagorja ob Savi. Narodna radikalna strank3 ; je. kot čitamo v Jutranjih novostih, ustanovila tudi nas. Ko bi tega ne brali, bi za to novotarijo gotovo ^ vedeli. Odbor je bil menda srečno sestavljen. CD110} pa najbrž ne bo preveč in bo tajnik prav lahko posl°v« Predsednik strnake in vsi ostail so še nedavno oboŽe sj Marksa. Ker pa tega ni več in zatorej nič ne da, s° prijeli Pašieeve suknje. V resnici mora človek obc3^ vati te ekstreme. Danes revolucijonarci, jutri pa zagovorniki režima. Jasno se vidi, da ti ljudje ne w z lastno pametjo gospodariti. Kjer kaže, tam so, tarn « tiče. Sicer pa naj bodo uverjepi, da jih delavstvo . preveč pozna /in jim ne bo sledilo. Rudarji so se ko11 « enkrat otresli raznih kričačev in zabavljačev. Uvide^5( kakšne prijatelje delavstva rodi Marksizem. Radikal' nam skovali zakon o zaščiti države, prinesli kuluk
odločno postavili na stran trb. prem. družbe, ko smo stavkali. Stotine družinskih očetov je bilo radi stavke odpuščenih. Ker so prosili kruha, so dobili delavske knji-se. Po svotif so morali za kruhom, da prežive svojce. Zopet drugi so morali v zapore ; vse po zakonu živela Radikalija ! Na delo za vladno stranko ! Vzgledi neprenosljive neznačajnosti naših marksistov pa nas uče, kako prav imamo kršč. socialci: Ne obljub in laži, pač Pa dela in več krščanstva.
Iz Srbije. Dne 2. t. m. se je pripetila pri aleksi-naškem rudniku v Srbiji velika nesreča, vsled katere je Poginilo 10 rudarjev. V nekem rovu je delalo 17 delavcev. Ob 3. popoldne se naekrat pojavijo iz stene strupeni Plini. Delavci so se poskušali rešiti, toda se jih je deset zgrudilo na mestu, drugi so sicer ušli, toda tudi ti Padli v nezavest. Noben delavec ni imel predpisane niaske. Kdo je kriv nesreče ? Najbrže kaka višja sila. Za deset žrtev, ki so padle, se nihče ne briga. To je značilno za današnji kapitalistični čas, ki je brez čuta in srca.
Tržič. Na predlog zastopnika »Delavske zveze« je Podal tržiški občinski odbor soglasno ugovor proti uvedbi kuluka.
V našo občinsko blagajno pride mesečno 3.000 Din. doklade samo od vina. Za drugo leto namerava tržiška občina graditi kopališče, kar je na mestu za naš industrijski kraj. Posekala se bo precejšnja množina lesa za Popravo ljudske šole, klavnice in za napravo novega praga pod mostom, ki ga je še lansko leto jesen odnesla
' Povodenj. — V laseli sta si vedno obč. koalicija (socialisti -f- liberalci) in okrajni šolski svet, ki je v rokah pristašev SLS. Nasprotnike, zlasti liberalce še vedno strahovito boli poraz pri volitvah v ta zastop 24. sept. 1921. Zato se trudijo, da bi prihodnjič prišla ta ustanova v njihove roke. Da se vzdrži obrtno-nadaljevalna šola v Tržiču, se stavi v prihodnji proračun za leto 1924. med 'zdatke postavka 10.000 Din, kar je hvalevredno. Dr-jjava je syojo redno podporo za to šolo odtegnila, vsled cesar morajo prizadeti in občina seči po samopomoči. Ako bi se ukinila ta šola, bi zelo trpel napredek delavske Radine. Delavstvo, zanimaj se za občinsko politiko, ker ,,e.za te življenjske važnosti!
Velenje. Podpisani se pirsrčno zahvaljujem Delavci Zvezi in narodnemu poslancu tov. Jožefu Gostinčarju za uspešno posredovanje, da sem po štiriletnem ^upnem čakanju, to je od zadnjega železničarskega ^rajka, zopet sprejet nazaj v službo pri železnici! Obrabi sem se do vseh drugih organizacij za pomoč, a vse jf^stonj. V zadnjem obupu se obrnem s prošnjo še do Savske Zveze in do g. poslanca dne 15. julija 1923, in Dr°Na je bila vložena na ministerstvo saobračaja in na Ve'iko začudenje ugodno rešena.
Kjer bom mogel, bom širil list »Pravico« ter agi-‘iral za Delavsko Zvezo, ker čutim, da brez močne in ?°štene organizacije ni nobene rešitve. Vsem železni-r sprjeni in drugim delavcem pa kličem : organizirajte vsi od prvega do zadnjega v tej organizaciji.
V znak zahvale bom ob prvi priliki tudi poslal za ■skovni sklad za »Pravico«.
Matija Plevnik, železničar v Velenju. Ljutomer. V nedeljo dne 7. oktobra 1923 se je vršil r' nas shod in ustanovitev politične Delavske organiza-„	g10 D. Z., ki je bil dobro obiskan. Poslanec g. Jože
2°stinčar je jasno orisal pomen in dolžnost organizacijo. 'r n^egove krasne besede so se udeleženci prisrčno s	si , JiU in Jih z veseljem sprejeli. Po shodu se je izvolil
p	n‘k * °dbor Delavske zveze : Ignac Lipovec predsed-
(	§ ’ Rajh Franc podpredsednik, Tomažič Vincenc tajnik,
J	M •• ^ar°i blagajnik, odborniki : Hladen Alojz, Husjak
, ^tija, namestniki : Kolarič Ivan, Rubin Martin, Fekonja °zef in Ozmec Matija.
^ Od novoizvoljenega odbora je pričakovati, da bo-c svojo dolžnost vestno izpoljnjeVal in organiziral vse ,t	§ avstvo. Le sloga in red ter trdna organizacija bo na-
liafre^ev- Ne smemo pa pozabiti, da brez strokovnega ni ničesar, torej ne pozabimo na naš list »Pravica«. ravica« mora v vsako našo hišo ! i*	Že	Pri Dev. Mar. v Polju. V našem podjetju se
k Ce'i dve leti zida vse vprek. Tovarna za lesovino bo Tmii*U v P°S°nu’ čakajo menda samo »toka« s Fužin. ('	tog • *am se delo nagiblje h koncu. Seveda le za le-
v	ju110, zimo. Spomladi se bo nadaljevalo. Od te velike
v	si ^r'čne centrale bodo imele baje tudi okoličanske va-
Kak^j koristi. Tudi v tovarni sami se vedno kaj zida. Se 0 ie drugo vprašanje. Prišel je delavec prositi, naj tij ,n.]eSovo tovarniško stanovanje nekoliko popravi. A !■ ne denarja ne zidarjev. Čujemo, da gresta rav-bo , Wultsch in Stajnburg od nas. No, delvastvo ju ,0	<j!lranil° v Posebno dobrem spominu, zlasti g. rav-
kot ; Stajnburg je že zdavnaj zaslužil »penzjon«. Revna o	}}1j|..Cerkvene miši, sta prišla k nam, danes odhajata kot
0a Jt!v.aria- Pod njima vodstvom se podjetje ni vzdignilo
✓	v>šino, kakor bi se bilo lahko.
ton Zalužje pri Dolenji vasi so napravili 48 m dolg be-20o '^st. Poslanec Škulj je izposloval za zgradbo (	no tl i ^ p°dPore od države in dal iniciativo za sploš-
\	tn0sta ’ ^i ie omogočila, da je bil v teli strašnih časih
L	hyai vZgraien. Ljudstvo je bilo veselo novega mostu in
V,	JutruZ^ pos*ancu- Neki liberalec je bil pa jezen in je v
Seno .H^rpal Poslanca, iz betonskega mostu naredil le-Posi- rv ?n sc zaletaval v Ribničane, ki »kade« svojega Slan^nca ’n svojo brv. Mi pa pravimo. Ko so naši po-,v	ieze sn°vali zadruge in posojilnice, ste kar besneli od
4	2a reySl p.?deželski oderuhi, Danes sc tudi jezite, če kdo
j nio in Judi trajno dobrega napravi. Mi vas poznajo« j	vse liberalce s samostojno delavsko »Um-
azan t’ , r^avom vred potolkli, kjerkoli se bodo po-0 °° naš odgovor na sramotenje.
z znamko »Peko« tovarn Peter 5/	’°8a 1 i„ui- ’x^er so Priznano najboljši. Glavna za-
■	^ana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
Tedenske novice
15 letnico je praznoval zadnjo nedeljo mariborski Orel. Priredil je ob tej pirliki veličastno manifestacijo. Za mariborsko delavstvo je bil to vesel dan.
Odprava socialnih naprav, ki si jih je delavstvo priborilo v prvih letih po vojni, je danes najvažnejša briga vsega kapitalističnega sveta. Evo primera : Vlada SHS je zadnje dni sklepala o odpravi ministrstva za soc. politiko — italijanska vlada je prav ta čas zatrla ministrstvo za vojne pokojnine. Nazaj v suženjstvo, to je parola teh samopašnežev ! Tovariši, združimo se k obrambi !
Naši izseljenci. Od prevrata do danes so naši izseljenci v Ameriki poslali v Jugoslavijo čez 90 milijonov dolarjev. Domov je odpotovalo od prevrata do 30.
6.	1922 51.241 izseljencev, kar spet znaša svoto petindvajset miliojnov dolarjev gotovine, ki so jo vzeli seboj.
Sprejem novincev k finančni kontroli. V finančni kontroli sprejmejo večje število pripravniških moči. Prošnje, ki morajo biti svoječasno spisane in kolekovane s kolekom za 5 Din., je naslovljati na »Oblastni inšpektorat finančne kontrole« v Ljubljani. Prošnjam je priložiti : a) nravstveno izpričevalo pristojnega županstva;
b) izpričevalo državnega zdravnika ; c) krstni list ; č) šolsko izpričevalo in d) vojaško listino. Prilogi a in b morata biti najnovejšega datuma, kolekovani z 10 Din.
c) pa z 2 Din. Originalno ljudsko-šolsko izpričevalo in vojaška listina sta koleka prosta. Ustmena navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole. Povejte to tistim, ki službe iščejo.
Gostilne so začeli preganjati v Italiji. Ministrski svet je sklenil, da ne sme biti več kakor na vsakih 100 oseb ena gostilna. Zato bodo nekaj gostilen zaprli, novih koncesij ne bodo več izdali. Pri nas bi bila taka odredba še potrebnejša kot v Italiji. Dokler pa je nimamo, skrbimo vsaj delavci, da ne bomo svojih težko prislu-ženih krajcarjev zapili. Bojmo se te gnusne nesreče in z vzgledom skrbimo, da naš narod ne bo več veljal za najbolj pijan narod na svetu. Proč z pijančevanjem !
O narodnih socialistih je napisal novi senator čsl. republike socialist pesnik Holy : »Bratje, mi sicer ne vemo kaj hočemo, pa vendar, le če pošteno rjovemo, Gospod Bog da, da vendar nekaj dobimo«.
Nič škode bi ne bilo, če bi »Naprej« hudič vzel, kakor kolne v zadnji številki. V uvodniku se namreč zaletuje v Pravico in govoriči o vseh mogočih stvareh, ki ga nič ne brigajo, kakor nas nič ne briga, zakaj sc je Naprej iz dnevnika prelevil v suhi tednik, selil iz Ljubljane v Celje in Krško, da je iz tednika Ljudski glas ostal samo še majhen podnaslov. Poleg takih zadev obdeluje še stvari, ki jih g. Naprej ne zastopijo. Mi obžalujemo le tovariše, ki morajo uživati tako godljo.
Sporazum med kapitalom in delom je prvi pogoj za procvit družabnega gospodarstva. Kaj menite kedo pravi to ? — V svojem proglasu fašistovski direktorij na Španskem. Nam se zdi, da ta direktorij še ni trden v sedlu, kajti potem bo drugače govoril.
Hanusch Ferdinand velik organizator socialistov v Avstriji je umrl. Bil je znan tudi kot pisatelj.
Za naše stražnike je poslanec dr. Kulovec izposloval nekaj priboljška k plači. »Jutro« se zato zaganja vanj.
IZ UREDNIŠTVA.
Železničarji so se nad zadnjo številko »Pravice« jezili, češ , to je naša številka, pa ne prinaša ničesar o naši stroki. Jeza je opravičena, toda jezite se nase in svoje dopisnike, ki uredništvu nič poslali niso. Iz nič pa ni nič.
Tobačni delavci se bodo jezili nad to številko. Le naj se. Zanje velja isto kot za železničarje.
Vsem naročnikom, bralcem in prijateljem. Pridobivajte Pravici novih naročnikov ! Redno plačujte naročnino ! Redno pošiljajte dopise in vesii iz Vašega kraja, od Vaše skupine. S »Pravico« se bo širila tudi naša ideja, naša organizacija, naša moč.
Naše vzgojno vprašanje.
Značaji.
Težko je dandanes vprašanje o značajih. Kje jih hočemo iskati? Morda med prijatelji, med tovariši... Ne, ne bomo jih našli, ker beseda značaj je danes v splošnem svetovnem materialističnem vzduhu skoroda izginila. Nihče se ne zmeni, nihče ne vpraša po nji, ker vse, vse drvi le za ostudnim materializmom, za neizprosnim izkoriščanjem in dobičkarstvom. Le ozri se prijatelj po strankah, po organizacijah in kaj boš videl ! Vprašaj samo, čemu je ta ali oni pri stranki, čemu drugi zopet pri drugi stranki in kmalu boš dobil odgovor : zato ker mu nese, zato ker upa zase pridobiti, česar bi drugače ne dobil. Dobičkarstvo, okoriščevanje to je namen sedanjega družabnega reda. Čim bolj klečeplaziš, čim bolj se prerivaš in odrivaš, tem bliže prideš, toliko bolje se ti bo godilo. Klečeplazenje, hlapčevanje, to so simboli sedanje dobe.
Kaj ljudje, stariši, bratje, kaj družba s katero živim, vse to je danes skoro popolnoma pozabljeno, le jaz, ta sveti jaz. Živi sebi in vživaj dokler moreš ! Širi sc brezposelnost, širi se pomanjkanje, revščina narašča in slučaji obupa so postali vsakdanji. Kapitalistična podjetja odpuščajo svoje uslužbence, ker jim podjetje ne prinaša več 200 do 300 odstotnega dobička. Izmozgan in brez vsakega usmiljenja zapuščen se najde na cesti delavec. Toda prepogosto niti med svojimi nekdanjimi tovariši ne najde v najhujši preizkušnji usmiljenja. Tudi ni med njimi več tistih, od katerih bi mogel pričakovati pomoči, tudi oni so izgubili čut do bližnjega, služijo sebi, služijo mamonu. Kaj čaka takega nesrečne-
ža, izmozganega in obrabljenega od velekapitala in obenem pozabljenega v svojih lastnih vrstah... Kaj mu je početi ? Ali naj si konča sam življenje, ali naj izhira v krogu sestradane in okostenele družine ?
To vprašanje že danes stopa na dnevni red, pri-hodnjost pa nam postaja naravnost grozna. Na eni strani brezsrčni kapitalizem, na drugi otopela srca zmate-rijaliziranega delavstva. Kje je pravica, kje je ljubezen, kje je usmiljenje ? Svet, ki ljubi uživanje, ne pozna tega, ker pozna samo sebe.
Tovariši! Ali bodemo tudi mi drveli preko žrtev k uživanju, mi, ki verujemo v Njega, ki je najhujši sovražnik vsake krivice in najlepši simbol ljubezni in usmiljenja. Bodimo dosledni v boju proti krivici za pravico v vsem svojem življenju. Bodimo značaji, katerih ne omaja tudi vsesplošno razpasena bolezen sedanjega družabnega reda. Šele kot taki smo apostoli Njega, ki je zgolj Pravica in Resnica.
Kot značaji, tovariši, pojdimo neustrašeno v boji Čeprav nas kamenjajo, proklinjajo in preganjajo, vsaj to je že Kristus obljuboval svojim apostolom. Ne strašimo se boja ! Preganjajmo temo mamonizma in kažimo povsod vir sreče in blagostanja ! Stvorimo v svoji organizaciji nepremagljivo falango borcev za našo najsvetejšo idejo, idejo Kristusa - Pravice. Proč z vsemi preroki lažisocializma, proč z režimovci današnjega družabnega reda, to bodi naše geslo v boju.
Iztrgajmo mamona najprej iz svojih src, bodimo polni nepremagljive, nesebične ljubezni, ki nam bo dala moč vztrajati v boju za svojega tovariša tudi v času najhujših preizkušenj.
Delavci — očetje in matere pripovedujte svojim otrokom vedno lepo povest o ljubezni, kažite jim gnusno sebičnost, z vzgledom in besedo jih vzgajajte v kremenite značaje, molite zanje, da nikoli ne pozabijo na Njega, ki je vir vse ljubezni do bližnjega, da vzgojimo nov rod, ki se bo zvesteje ljubil.	— er.
Poziv delavski mladini! Ako hočemo oživotvoriti krščanski socializem, nam je nujno potrebno, da ustanovimo po celi naši domovini podružnice Krekove mladine. Izobraževalna društva in druga prosvetna društva že imamo. Toda najvažnejšega, kar bi prineslo našemu delavnemu ljudstvu z izvedbo pravega krščansko-soci-alnega programa, stanovske prosvete, nam manjka. Zato se obrača društvo Krekova mladina na vso katoliško delavsko mladino s tem pozivom.Brezdvomno naša ka-toliško-dclavska mladina pozdravlja stanovsko prosveto, ker slej ko prej spoznava in priznava dobrine krščanske stanovske prosvete Krekove mladine. Vabimo vse krščansko-socialno misleče mladeniče po vseh kra-jhi naše domovine, da se obnejo za nasvete k centrali, ki jim bo poslala takoj pravila in pojasnila, ter preskrbela po potrebi govornika. V Sloveniji ne sme biti kraja brez krščanske stanovske prosvete Krekove mladine. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, saj delo in trud nam Bog blagoslovi!
Vse podružnice Krekove mladine v Sloveniji naprošamo, da poročajo redno o svojem delovanju v mladinski vestnik. Rokopise naj pošljejo vsaki teden najkasneje do sobote na centralo.
Krekova mladina ima v svoji založbi zanimivo satiro »Mobilizacija poštenjakov« Nova vojska« »Disku-zija o Liviju in Telemahu, o duhu in resnici«. Cena 20.— Din. Knjigo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za našo prosveto in zlasti našim društvom, ki jim je na srcu javno poštenje, ki se pečajo z pacifizmom in demokracijo. Nobena knjižnica ne sme biti brez te knjižice. Naroča sc pri Krekovi mladini. Ljubljana Stari trg 2.
Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo!
Za »Pravico".
Stara in prva boriteljica za temeljne pravice delovnega ljudstva, naša ljudska stranka, je ustanovila zase troje stanovsko-političnih organizacij : Jugoslovansko kmetsko zvezo za kmete, Jugoslovansko obrtno zvezo za obrtnike in Delavsko zvezo za delavce. Glasilo Jugoslovanske kmetske zveze je »Domoljub« in glasilo Jugoslovanske obrtne zveze je »Jugoslovanski obrtnik«. Tednik »Pravica« pa je glasilo krščanskega delovnega ljudstva.
Nobena reč pa ni v današnjem modernem svetu tako grozno odvisna kakor prav časopisje. Slovensko liberalno meščansko časopisje n. pr. je vzdrževano kar naravnost od bank. Eno od »Slavenskc«, a drugo od »Jadranske banke«. Malo ali pa nič boljše ni z ostalim svobodomiselnim časopisjem. Posledica te odvisnosti od bank in drugih skritih činiteljev je, da to časopisje mora tako pisati kot piše, ali pa ga čez noč »slan’ca pomori.
Za slovensko delovno ljudstvo torej ni tako važno, da ima svoje glasilo. Kar je glavno, je to, da ima svoje neodvisno glasilo.
In naša »Pravica« je razun od činiteljev »Jugoslovanske strokovne zveze«, »Delavske zveze za Slovenijo« in svojih naročnikov popolnoma neodvisen tednik. Kako je to mogoče ? Prvič zato, kjer je urejena uprava kar najenostavneje in najceneje. Drugič zato, ker je v upravi red in se list ne pošilja nikomur, ki ga o pravem času ne plača. 'Tretjič zato, ker pišejo uredniki in dopisniki za božji Ion. Da ! Le na ta način se list vzdržuje iz donosov iz naročnine in tistih par inseratov !
Je pa zato list neodvisen od vseh nepotrebnih varuhov. In to je glavno! Zato ste v našem listu že čitali (in jo boste še) besedo, ki bi morda nikdar ne zagledala belega dne, da ni glasilce prosto in svobodno.
Zato pa se tega glasila krščansko delavstvo mora čim tesneje okleniti. Čim več naročnikov, tem več dohodkov, tem večja sigurnost za nadaljno neodvisnost lista.
Tovariši! Ali se zavedate silne, dalekosežne važnosti tega dejstva ?! Če se, potem se mi zdi nemogoče, da ne bi vsak dosedanji bravec »Pravice« takoj pridobil še vsaj dveh novih naročnikov. List je neodvisen, zato naš. In neodvisen in naš mora ostati. Zato ga vsak delavec mora naročiti in plačati. In samo tega našemu delavstvu v glavnem manjka. Zato ni drugače : Fant in tovariš : Zgani se ! Naj živi »Pravica«, ki zagovarja in hoče pravico !
Ena ura, ki nam ostane na dan za razvedrilo in zabavo, ako jo porabimo v izpopolnitev samega sebe, bo naredila po nekaj letih iz nevedneža učenjaka !
V našem času je le tisti v javnem življenju krepak, kdor nastopa združeno, kdor je organiziran. Krščanski delavci bodo veljali le toliko, kolikor bodo organizirani, Jasni in edini v namenih in sredstvih. (Škof Ketteler.)
Prokleti pohlep po zlatu, do česa ne pripraviš človeškega srca.	Vergil.
Za kratek čas.
Izbira neveste.
Znano je, da je bila -cesarica Marija Terezija jako dobra poznavalka ljudi in da je njeno oko pazno premotilo vse, kar se je dogajalo v njeni okolici. Hotela je poročiti nekoč princa cesarske hiše in je povabila tri princezinje na dvor, da bi si izbrala pripravno nevesto. Kadar se je pripeljal voz, vselej je stopila cesarica k oknu in pozorno gledala, kako bodo princezinje izstopi-
le. Nato je rekla neki dvorni dami, da si je izbrala za prinčevo nevesto ono, ki je druga izstopila, in ji je na njen začuden pogled stvar takole razložila : »Iz načina, kako so stopile iz voza, sem sklepala, kakšen je njih značaj. Prva je z voznega stopalnika kar zdrknila in bi bila kmalu padla ; je torej okorna in nerodna. Tretja se stopalnika sploh ni poslužila, je skočila kar na tla in je pri tern stopila na vlečko ; iz tega sklepam, da je razposajena, lahkomiselna in površna. Druga je pa stopila iz voza previdno in vendar neprisiljeno, vlečko si je dejala skrbno na roko. Ta in nobena' druga bo prinčeva žena«.
Sredstvo proti bolečinam v vratu.
Zupan nekega ameriškega mesteca je bil obenem član družbe zmernosti. Hudo ga je bolel vrat in zdravnik mu je svetoval, naj izpije kozarec prav močnega groga — grog je vroča voda z rumom ali vinom ter sladkorjem —.
»Oprostite vendar, gospod doktor ;« je rekel dobri mož, »kar živim, nisem pil alkohola in vedno sem pridigal v občini, naj bodo ljudje zmerni. In sedaj naj bi dal občanom slab zgled ?«
»Pojte, pojte !« reče zdravnik. »Recite, da se boste brili in zahtevajte vročo vodo. Rum Vam pa lahko oskrbnica naskrivaj da.«
Zdihoval je, ko je obljubil, da bo vendarle poslušal zdravnikov nasvet. —
Četrt leta potem je šel zdravnik spet enkrat mimo županove hiše ; videl je oskrbnico, ki je z žalostnim obrazom stala na pragu.
»No, kako gre pa kaj Vašemu gospodu županu ?«
»Oh, gospod doktor, znorel je !«
»Kako to ?,« vpraša zdravnik.
»Pomislite vendar, v zadnjem času se vsak dan desetkrat brije !«
Staro znanje.
Švicarski listi poročajo tole zgodbico : Štirileten deček je slonel ob ograji ribnika, v katerem je plavala štorklja. Ko je bila čisto blizu ograje, ji mali deček vzklikne : Štorkeljček ali me še poznaš ?
KUPUJTE PRAVICO !
»Pravica« se dobi v prodaj v trafiki Šterkovič, Dunajska cesta.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge do 10% brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev.
Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, velepo' sestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, z2 vloge vsi člaili z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000-
Kupuj »GAZELA-MILO"!
Kupuj domače MILOf Innetuielmportlrano! Kupuj dobro MILO* ker le najceneje I
Kupuj »GAZELA-MILO“l
Pravkar je izšla v založbi »Socialne Misli* knjiga Dr. A. Gosar:
ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM
Pomisleki in odgovori
z velezanimivo in aktualno vsebino.
Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. Če se naroči in takoj plača vsaj 10 Izvodov, znaša cena za Izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali pa v upravi „Soc. Misli*, Jugoslovanska tiskarna, kol-portažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2.
To knjigo mora imeti vsak krščanski — socialec!
GOSPODARSKA EYEZA
Z. z o. z.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 29
1. Blagovni oddelek:
a) poljedelski pridelki in mlevski izdelki,
b) krmila,
c) kolonijalno blago:
2. Kmetijski in strojni oddelek:
a) poljedelski in drugi stroji
b) semena, umetna gnojila,
c) cement, bencin,
d) galica, žveplo.
3. Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine in prašičev,
b) tovarna mesnih izdelkov,
c) hladilnica,
d) izdelovanje umetnega ledu.
4. Lesni oddelek:
a) nakup in prodaja lesa ter oglja,
b) lastne parne žage, lastna parketna tovarna.
5. Vinski oddelek:
a) domača in tuja vina v sodili in buteljkah,
b) vse vrste žganja, konjak, špirit.
Telefon 137. — Brzojavke: Gospodarska Ljubljana.
I
1
Sporočamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je danes zjutraj ljubi Bog poklical v večno življenje ter rešil dolgoletnega in težkega trpljenja v dolini solza našo dobro mater
Uršulo Kremžar roj. Bric
večkrat prevideno s svetimi zakramenti. S tem so v Gospodu dokončali 69 letni tek svojega življenja.
Pogreb naše predrage rajnke je bil v sredo, 10. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice.
Prosimo vse, ki z nami sočustvujete in ste poznali rajno našo mater, da molite za mir njene duše v bla-ženstvu Božjega Srea.
V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1923.
Jože Kremžar, mož. Tonče Bric, brat. Franca Kokalj, Lenčka Božic,
sestri.
Franc Kremžar, sin. Gizela Kremžar, roj.
Rozman, sinaha. Marjan in Franček,
vnuka.
Ti si član
I. delavskega konzumnega društva
potrebuješ za zimo gorke obleke, pa pozabiš, da dobiš
najboljše, najcenejše in najtrpežnejše blago
pri SVOji Zadrugi, poleg tega pa še koncem rač. leta
3% popust.
Za blago plačaš 3000 do 5000 K, popust znaša 90 do 150 K, to je enodnevna plača. Ali ni škoda celodnevnega truda in znoja, — samo radi tvoje pozabljivosti in nezavednosti.
rabiš
pokreptila,
Tu	u	m ^	n	v ■
i si lačen in žejen
pa pozabiš, da ti nudi tvoja lastna zadruga vsega tega. Mogoče ne veš, da dobe vsi člani v zadružnih prostorih v kleti Kongresni trg št. 2 pošteno in solidno postrežbo. Dobiček, ki ga pustiš s tem zadrugi je vendar skupna iast vseh zadsugarjev, — cele organizacije.
Vsak mesec rabiš špecerije in drugih vsakdanjih potrebščin za 3000 K, — na leto za 36.C00 K, — 3 °/0 popust znaša 1080 K. — Za ta denar oblečeš enega otroka. Ti pa praviš: kaj, za denar se dobi povsod in podpiraš mnogokrat tvojega najhujšega političnega in gospodarskega nasprotnika. Kadar si v sili pa pričakuješ podpore od organizacije, katero
si zanemarjal.
Pravi član je le oni, ki res vse kar rabi nabavlja pri svoji zadrugi.
V združenju je moč!	V needinosti slabost!
Izh
Vs
la i
H i
P<
tju
Nefi
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA 2^2.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-ž-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lornbardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
»••••• HMMM ———9
mmt
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razrodne ksterije«
»N:
ki
ci«
JO ;
noi
(ir.
*>\
žer
rai
Dr£
«aj
Dot
«0(
loi
"a
rej
(na
s«?
kaj
tlel
»e
dti
‘n
Kei
l«lr
(le:
»o
'K
»0
ko
h
Hii
Me
o
ki
vri
^ti,
i?
«0
to
ko]
Vfj
k\
^1
da
h
jilv
Že,
s
'n
k
fati
til e
H
f0ti
H
X
fr
s
*i
''Oi
cn
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne y Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej