Nikjer se ne doigrava prehod od razikošja do potrebnega tako naglo in tako temeljito kajkor v Ameriki. Ne radi tega, ker je med Amerikance udarilo pomanjkanje nepričaikovano, ampak radi tega, ker se je bilo razmahnilo razkožje višjih ameriških krogov v letih izobilja tako, ikakor bi ga bilo mogoče držati le v najboljši — daljši dobi. Na ta način se da razložiti, da zginja v Ameriki razfcošje bolj vidno in bolj strašljivo nego v drugih državah. Pred petimi leti, fco je bilo izobilje v Ameriki na višku, se je rodila najvišjirn desettisoč misel, da bi si pozidali na otočkih ob vzhodni morski obali Združenih držav bajno lepo opremljene gradiče. Z razsipavanjem milijonskih svot so pognali pravljični gradovi, fei SO bili opremljeni z naravnost kaznjivim razkosjem. V Iljih so se vršile najsijajnejSc proslave in zabave. \lž»vpisje je objavljalo cele stolpiče o prireditvab, za fcaterc so se izmetali neizmerni zneski. O vsem tem rajskem veselju po bajnih gradovih ni več ne sluha in ne duha, odkar je zajela gospodarska ikriza tudi Ameriko. Zginili so celo prebivalci gradov. Nekaj časa se je trudila cela armada mešetarjev, da bi prodala gradiče. Kdo pa bi labko kupil in tudi plačal v sedanjih Imdih časih te stavbe? Nekatere so prevzele za smcšno nizko ceno kot okrevališča razne zavarovalne družbe. Večina gradičev po otokih je zapuščena, prazna so ostala sprehajališča ob obali, vrtovi, zidovje razpada . .. Eden od pravlji.nih otokov je opremljen.z manjšo luko, v kateri čaka zasidranih več nego 100 lažjih brzoladjic, za katere tudi ni fcupcev. Najlepšc ladjice, ki so bile kedaj zgrajene, med temi take z dnom iz stekla, skozi katero je mogočo po plitvinah opazovati življenje na raorskem dnu, danes samevajo ter počivajo . . . V kratkem bodo priredili v omenjenem pristanišču dražbe za le luksuzne ladjice, ki bodo prodane za vsako ceno, tudi za 100 dolarjev. Velik amerikanski Casopis je dal nasvet, naj bi država pokupila zapuščene gradove kot spomin na dobo, ko tisočeri in tisočeri v Arnerifci niso znali, ikako bi sc znebili čim višjih denarnih svot, torej kot spomin na čase, kakoršnih ne bo več doživel sedajni in niti naslednji rod. Drugi list spodbuja, naj spusti država te ikazalce razsipavanja v zrak, da nas ne bc sram pred potomci radi vnebovpijočcga razmctavanja denarja.