Letnik I. (LVI.)	V Ljubljani, 20. marcija 1903.	List 6.
NIC
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Na praznik sv. Jožefa.
Poj te do Jožefa in karkoli Vam poreče storite.
(1. Mozesova knjiga: 41.)
Egipškega Jožefa pokliče Faraon na svoj kraljevi dvor, potem ko je moral prestajati dolgo dobo 13tih let mnogo preganjanja, obrekovanja ter ječe. Izroči mu vso oblast in čast kraljevega namestnika v Egiptu. Po plodovitih sedmih letih jih pride tudi 7 zelo zelo hudih v deželo. Vsem, ki so Faraona klicali na pomoč, govori kralj: „Pojte do Jožefa in karkoli Vam poreče — storite." Nato jih prihaja prosilcev brez števila skoraj iz vseh krajev takrat znanega sveta.
Prestopimo se, dragi, iz te stare v novo zavezo.
Oni egipški Jožef se nam dozdeva predpodoba današnjemu godovnjaku: sv. ženinu blažene Marije Device. A njemu ni kak človeški kralj, nego božji sin sam mu je izročil vso oblast nebeških darov. Zato tako-le o sv. Jožefu, Gospodovem redniku, govori sv. Bernard: .Jožefu je v varstvo oddan živi nebeški kruh, da ga hrani za-se in za ves svet.44
Pobožen slikar je tako-le predočil sv. Jožefa podobo: Na nebeškem prestolu sedi Jožef z Jezusom v naročju. Krog prestola pa se vrsti množica vernih. Vseh starosti, vseh stanov so ti verniki. Vsakdo iz te množice ima prošnje pismo v rokah. To* pismo Jezusu izročuje. Enemu je pisana na
tem pismu beseda: Kruha; drugemu: Zdravja; na tretjem se berejo besede: Prosim odpuščanja grehov. Jezušček pa v roci, ki jo vodi sv. Jožef, drži pisalo in vsacemu prosilcu prošnjo podpisuje z besedo: Naj se zgodi!
Dragi moji! Opirajoč se na to zanimivo sestavljeno umetnikovo sliko preinišljujmo danes, kako po priporočilu sv. Jožefa izpolnjuje Jezus tudi naše prošnje in kaj nam radi tega storiti.
1. Nekteri. prosilci izmed množice na Jožefovi sliki prosijo kruha.
Dragi! Revščine je dosti po zemlji. Temu odvzame posestvo nemila vojska; onemu tatje; tretjemu zopet ogenj ali ktera si že bodi izmed tisočerih zemskih nesreč; četrti pa si je kriv sam - njegovo živenje in njegovo gospodarstvo ni nobene vrednosti imelo. Zato se čuje izmed revnega človeštva tolikrat klic: Kruha! Nimamo vsakdanjega kruha! Obleke nam ni ob mrazu. Vsi nasledki britke revščine so prišli nad nas.
In vender. dragi moji. Bog tako hoče. da je reven ta ali oni izmed nas. Veliki trpin Job je temu določna priča, ker ne pravile: „ Bog je dal!44 nego tudi: „ Bog je uzel!44 - Zakaj da Bog v svoji vsemo-drosti ptav temu odloči revščino v del in onenVtir'ne: teh skrivnih božjih sklepov redoma ne more razvidati človeški razum. Tudi modri zdravnik časih z bolnikom dela
prav tako. Najbolj grenkih zdravil mu odloči. Grenčina ta preseda bolniku. A ko mu je učinila olajšavo in mu provzročila ljubega zdravja, potem ozdravljenec hvali tega modrega zdravnika z grenkimi zdravili.
Tako je sploh umevati ta ali druga nesreča v človeškem živenju. Bog jo pošlje zato, da izmodri tega zemljana, ki mu je bilo zna biti celo preveč srce navezano na to časnost in na ta svet.
Praviš mi pa na to, dragi moj, da je revščina preveliko hudo in da si revščina po tujejezičnem pregovoru „Paupertas turpia cogitat" le slabega rada umišljuje. Prav imaš večkrat ni dobra, in mnogokrat je res temu tako. — Zato pa nesi, ki si revež, svoje prošnje pismo z napisom: „Kruha" do sv. Jožefa in rad je podpiše Jezus po Jožefovetn navodu rekoč: Kruha, vsakdanjega kruha bodi temu prosilcu.
2. Drugih prosilcev prošnja se glasi: Zdravja.
Veliko jih je teh prosilcev. Ti se opirajo tu pred sv. Jožefom na palice; več so jih donesli v posteljah; nekaj pa jih vseh spehanih sem prihaja in so s cela mrtvaškega obraza. Smilijo so nam ti reveži, ker vedna bolezen je res vedno umiranje.
In vender, dragi, kakor revščina isto-tako tudi bolezni same na sebi niso pravo zlo celo velika božja dobrota utegnejo biti, ker dušo ozdravljajo greha. To resnico nam izpričujo sijajni izgledi. Veliki sv. Avguštin je bil vdan verski zmoti Manihejcev. Ni ga bilo odpravilo od te krive vere ne prijateljev opominjevanje, ne materin jok, ne lastne vesti mogočni glas. A poprime ga bolezen, huda bolezen v želodcu. Takrat se pa koj odloči mladi Avguštin ter prejme zakrament sv. krsta. Najhrabreji zmagovalec samega sebe je torej postal Avguštin prav tistokrat, ko mu je bilo najbolj oslabelo njega bolno telo. Zato značilno govori pregovor, ki veli: Telesna šibkost — duši krepost.
A ker je bolezen mnogokrat velika nesreča, zapomni si to-le, današnjemu prazniku v spominj, iz živenja sv. Terezije. Ko so bili vsi obupovali o njenem ozdravljenju, zadobi je nemudoma na sv. Jožefa
priprošnjo. — Od tega časa ga je tudi popolnoma posnemala v svojem živenju. Po-gostoma je bila potem izustovala te-le besede: „Ne spominjam se, da ne bi bila dosegla kake stvari, za kojo sem sv. Jožefa pomoči bila prosila." Zapustila nam je to isto trditev tudi v svojih spisih.
3. Ostali prosilci na tej sliki sv. Jožefa prosijo odpuščanja grehov.
Kdo so ti obupanci na sliki? To so reveži ki jih je mladostna neizkušenost ali pa živenjska nesreča pogreznila v greh. Po pravici se boje, da bi radi tega nesrečnega svojega stanja ne bi bili izbrisani iz bukev živenja.
Greh se jim odpusti, če so ga namenjeni studiti v resnici; če so namenjeni umikati se vsaki priliki nanj, kot se n. pr. steklemu psu vsakdo ogne že od daleč; če radi prenesejo trpenja, ki so je zaslužili za greh. Tudi ti vsi naj se le z zaupanjem bližajo Jezusu v Jožefovem naročju ter mu izroče prošnjo za grehov odpuščenje. Na Jožefovo priporočilo se jim gotovo izpolne to, za kar so prosili.
,,Nekterim svetnikom" —pravi angeljski cerkveni učenik Tomo iz Akvina — ,,je samo priprošnjikomJ)iti le v raznih zadevah; ra sv. Jožef je oskrbnik vsem milostim božjim. Sv. Jožef, tako si mislimo, sme ukazovati v nebesih; saj mu je bil pokoren sam božji sin na zemlji in ta pokorščina mu še sedaj
popolnoma ni jenjati mogla."
* *
*
Zato pribeži, dragi, ali v telesnih ali v dušnih potrebah k sv. Jožefu. Prepričaš se koj kmalo: kako obila, kako hitra, kako čudežna ti bo njegova pomoč. Zastonj ne piše cerkveni pisalec, ki pravi: ,,Blagor onim, ki so bili sprejeti v Jožefovo varstvo." [Cristoph a Capite fontium.] Amen.
IV. nedelja v postu ali štiridesetnici.
Glejte, človek !
(Pilatove besede — Iv. 19, 5.)
Da bi usmiljenje obudil do Jezusa, pripelje ga Pilat vun iz svoje palače — nosečega trnjevo krono in škrlatasto oblačilo
govoreč: „Glejte, človek!" — Res da! le pa praviš: Kolikor veči, toliko manji; kolikor malokrat se je izgovorila beseda, ki bi bila žlahneji, toliko revneji — ni li to oporekanje imela več v sebi, ki bi bila pretresla bolj, samemu sebi?" — Dorotej nadaljuje vpra-nego ta Pilatov izrek: „Glejte, človek — šajoč: „Povej mi vender le, prečastni; ka-— glejte, vaš kralj!" (Jan. 19, 14.) — Glejte košno je tvoje stalo v domačem mestu Gazi?" človeka, ki je odrešil vse druge; glejte Odre- „Vsekako sem tam", odgovarja nagovorjeni, šenika! A vender le, glejte ga, kako je „izmed prvih; ne vem, če je še kdo pred potrt; kako uničen; kako nosi prokletstvo menoj". „Prav dobro," odvrača Dorotej, vsega človeškega rodu.	„ali kaj, ko bi se podal v prvo palestinsko
Vprašajmo se torej danes oprti na be- mesto, v Cezarejo, kjer rimski pretor sto-sede Glejte — človek:" O človek, čemu luje?" „Prav imaš", glasi se odgovor, „tam tvoja ošabnost v očigled Odrešenikovemu nebi bilo več tako, kakor je v Gazi; ali velikemu poniževanju? Temu vprašanju si vender le tudi tam v Cezareji mi je vhod tudi odgovorimo v dušni svoj prid.	do častitih hiš." Dorotej: „Kaj pa, ko bi
prišel v glavno azijsko mesto, v Antiohijo, *	kjer biva prokonzul, kjer te otemni svit in
bogastvo vsakterega tamošnjih meščanov?" Po forumu v Jeruzalemu se gnete piemič: „Tam, to je res, pa bodo ravnali množica ljudi. — Kakor bi se, ogledujoč jo, z menoj, kakor s smešnim plemičem z de-ozirali v morsko površino, se nam zdi. Iz že|e _ da morda kakor s kmetom!" „In tega površja pa se od časa do časa morskim ko bi prišej cej0 do Carigrada, glavnega nestvorom enako dvigajo ljudstvu knezi: mesta cesarstvu, kjer je vsaka hiša palača farizeji — to pa zato, da podšuntujo ljud- in častit vsak meščan?" „Tam pa", misli stvo in je zoper Jezusa razsrde. — Pilat piemenitnik iz Gaze, „bi izginil takorekoč". jim Odrešenika pokaže govoreč: „Glejte, jn ko bi slednjič pripotoval v stolno cesar-pripeljal sem Vam ga vun, da spoznate, kako jevo mesto, v Rim, in bi videl samega vla-ne najdem nad njim nobene krivice", darja v svitu in okrog njega vse velikaše?" (Iv. 19, 4). Glejte ga svojega kralja: kako v Rimu pa bi se«? meni gaški meščan, je razmesarjen; saj ne vidite ob njem več nSamemu sebi zdel berač." — „Sedaj torej človeške podobe! — Ce je res zločinec; jasno vidiš«? končuje Dorotej, „čem dalje glejte ga — dosti je že pretrpel. Ce je pa od st0lnega mesta in od cesarja, toliko veči; kralj, glejte njega in krono mu na glavi! — čim biiže ceSarju, toliko manji! — Tako je Če ste torej ljudje; tako, da čutite po člo- tudi s človekom! čim dalje je od božjega veško; usmilite se ga: Glejte, človek! — Sp0znanja, toliko veči se zdi samemu sebi; Dragi! Večni Bog in v taki sramoti! Ozrimo čem bjiže pa dojde do goga, toliko ubožneji se med svet, nad svet v nebesa, celo gori se mora zdeti samemu sebi — toliko poniž-do Boga ter se učimo z izrekom „Glejte ne;ega se mora smatrati sam." človek" za svoje živenje.	Hodimo tudi mi, dragi, to pot gaškega me-
ščana in dojdemo do kraljeve Device, ki je * *	častneja nego vse stvarstvo, bliža Bogu nego
slednji zemljan. Kaj pač ona trdi o sebi? -Nekokrat je sv. Dorotej v prisotnosti V ponižnosti Marija govori: „Glej, dekla sem nekterih plemenitnikov iz palestinskega mesta Gospodova"!
Gaze — govoril o ponižnosti in je trdil o	Stopajmo prav po tej poti do njega, ki
tej čednosti to-le: „Bliže ko je kdo božjemu so mu pokorni morje in valovi, ki je sam spoznanju in bolj ko služi Bogu, toliko go- Bog — kaj pač Jezus govori o samem sebi? toveje se grešnika spozna." Oglasi se na Popolnoma zedinjen z Bogom, svojim to izmed poslušalcev nekdo začujen in raz- očetom, nekokrat, ko so ga nagovorili žaljen govoreč: „Kako je to mogoče — „dobri mojster", odvrača govoreč: „Kaj me bliže ko je človek Bogu, toliko veči je; ti imenujete dobrega; dober ni nikdo, nego
Bog sam!44 Tako jih je znal zavrniti Gospod nebes in zemlje ves ponižen s tako človeško primero takrat, ko je vpošteval le svojo človeško naravo svojemu nebeškemu Očetu napram.
Dragi! v vsakem Zemljanov tli bolj ali manj ta ošabni nagon, da bi veljal kaj pred svetom. — Veliki pagan Demosten pripoveduje o samem sebi — kako dobro se mu je zdelo, če je šel po atenskih ulicah in je memogrede časih čul, da je najskromneja postrežnica idoč memo njega pošepnila svoji tovaršici govoreč: Vidiš ga, če ga še ne poznaš, to je imenitni govorec Demosten! Kako čudno, kaj ne dragi, to o tako imenitnem možu.
In če dandanes hodi po šetališčih kdo ter provzroča, da mu ostroge in sablja ob kamenu zvene - kaj hoče s tem druzega reči nego: Glejte me hrabrega, glejte me viteza brez bojazni in brez graje?
In če se spozabi danes kdo tako, da se slabimi dovtipi hvali celo svojih nehval-nih dejanj ter mu ob tem pritrjajo ničvred-neži se smeje — kaj hoče ta revež druzega trditi v svoji oholosti, nego to: Glejte me človeka brez predsodkov in brez strahu! ?
In vender. kako malo povoda je vsakemu nas se ošabiti! — To je spoznal veliki Filip, nekokrat !e prav na rahlo opomnjen smrti in grobi. Padši s konja je ogledoval namreč malo globel v pesku, tam nastalo, kjer je nehote ležal govoreč: „Glej, kako mala peščica peska je bila prostorna dovolj za vladarja sveta!- To isto resnico je premišljeval premagani Arhidam, kralj iz Šparte. Zmagovalcu, istemu macedonskemu Filipu, je namreč poslal pismo s kratko vsebino: ..Premeri, o kralj, s/ojo senco in naznani je-li postala daljša od tega časa, kar si me premaga! v boju?44
-V.	.v.
■X-
Proč tedaj, dragi, z vsim ošabovanjem, ko je ponižen naš Bog. Fcce homo — glej človek! „Kaj stopaš po koncu44 pravi sv. Avguštin. „ko se je zavoljo tebe ponižal božji sin? Na svet je došel Krist ozdravit
korenino vsega zla, napuh! — Če te je bilo do slej sram posnemati ponižnega človeka — glej, posnemaj od slej ponižnega Boga." Amen.
Žalostna Mati Božja.
II. postna pridiga.
(Konec.)
Nevoščljivost je jako stara pregreha, za napuhom najstarejša. Poglej satana, staro kačo, kako se plazi okrog rajskega vrta; poglej ga, kako se mu bere nevoščljivost iz prekanjenih oči. On ne more mirovati videč, kako krasni sta duši Adama in Eve v sijaju milosti božje. On ne odneha, dokler ni zapeljana Eva. Satanova nevoščljivost je tisti strupeni meč, s katerim je bila uničena sreča prvih starišev in vesoljnega človeškega rodu.
Koliko zla izvira nam vsem iz te pregrehe! Zakaj je med nami toliko opravljanja in obrekovanja? Zato ker gospoduje v premnogih srcih nevoščljivost. Le pomislimo, kakošne ostudnosti se gode dandanašnji, kadar je izpraznjena kaka boljša služba. Kako se poganjajo in pehajo drug pred drugim zanjo! Nevoščljivost poganja tedaj svoje strupene cvetove. S kakošnimi pripomočki se deluje? Ne vselej s pravimi. Nasprotnikovo življenje se natanko preišče. Gorje mu, če se je kdaj količkaj napačno prestopil. Vse to se pobere in naznani na pristojnem mestu. Še več, izmišljajo se napake, ki jih bližnji nima. On mora pasti, naj velja karkoli hoče, sklene nevoščljivec ter vestno in natančno posnema pismarje in farizeje, ki niso mogli ničesar hudega opaziti na Kristu, a so ga obrekovali, češ, da je upornik, zapeljivec ljudi, zaničevalec vere in postave.
Zakaj je med nami toliko predrznih sodba? Zato ker iz marsikaterega srca ne govori ljubezen, nego nevoščljivost. Nevoščljivost ti zavije vsako besedo, naj si je še tako blaga. Ona podloži vsakemu dejanju zloben namen. Nevoščljivost tako preslepi človeka, da ne najde na svojem bližnjem

čisto nič' dobrega. jfakT izmed vas me greha prepriča?" (Iv. 8. 46.) vprašal je Krist svoje sovražnike. Tedaj so molčali; a na Pilatovem dvorišču so kričali: .Križaj ga, da križaj ga!" Prav tako ravna nevoščljivec; tudi on bi križal, da, na drobne kosce se-sekal, na grmadi požgal svojega nasprotnika, ko bi ga le mogel.
Kdaj se razjasni nevoščljivcu obraz?
Tedaj se razveseli, kadar vidi svojega brata	^ ^^	___
v nesreči. Poglej pismarje in farizeje, kaka Zatrte nekdanje certfVe In	kapele^
peklenska radost jim sije z obrazov videčim	ljubljanske.*"t*?-*
razmesarjenega, k smrti obsojenega Krista.	^ fj^-L----
Kako vesel trenutek je bil zanje tedaj, ko	a,e-) —	c.s*^
je Poncij Pilat zlomil palico nad Kristom.	3. Cerkev sv. Filipa apostola. s^/p**
Poglej rablja na poti na goro Kalvarijo,	Med Ljubljanico in Gradom nekako ^ _
kako škodoželjno pomalja Mariji pred oči tanij kjer je staia nekdanja glavna straža ^fn^C žreblje, ki prebodejo najsvetejše roke in noge. pojeg Mahrove hiše, je bilo v davnih časih^O Sodi, ali ni to peklenska pregreha? In ta svetišče posvečeno sv. apostolu Filipu./*^ ^ 3
Stari letopisci so nam ohranili poročilo, da * • * je zgradil to cerkev 1. 1073. na svoje troške imoviti ljubljanski trgovec in meščan Peter ^ ^ ^
v srce.
Trpeča Mati nas opominja danes/ ^^ w se odpovejmo nevoščljivosti in zvesto izpolnujmo Izveličarjev zlati nauk:^"2^^^ „Vse, karkoli hočete, da vam ljudje store, tudi vi njim storite." (Mat. 7. 12.) Amen^^
Župnik Ivan Vrhovnik. »f
ve In kapele^^-^-
Ijubljanske.^-^ "fv^ *
pregreha še dandanašnji ni izginila z zemlje, nego se bujno šopiri med nami. Nevoščljivec ti privošči najhujšo nesrečo: če ti toča po-bije polje, če imaš nezgodo pri živini, če ti ogenj uniči poslopje, če imaš izgubo pri kupčiji, če ti je otrok zašel na kriva pota, če te je zalotila bolezen.
Marija je privoščila svojemu bližnjemu vse dobro. V Kani galilejski je brzo pomagala s svojo prošnjo, ko je bila
Bal da v i z. Pač je morala biti tedaj cvetoča trgovina v našem glavnem mestu, da je od njenega dobička blagi kupčevalec mogel toliko žrtvovati na bogoljubni namen!
4. Cerkev Marije Device v nebo vzete.
Cerkev sv. Filipa izgine brzo
'T
/

r-----O-----J r	J '	j	i\v.v ov. i 111 p u 1 ^ fc>' **	-
opazila, da je gostom poteklo vino. „Lju- zgodovinskega obzorja in na njeno mesto,
bežen ni nevoščljiva" (I. Kor. 13. 4.) Marijino srce ni poznalo nevoščljivosti; ono je bridko žalovalo zaradi te pregrehe. Žalovala je Marija vedoč, kako nehvaležni so nevoščljivci Stvarniku. Ona žaluje videč, da
da, prav na njeno selišče stopi cerkev Marijinega vnebovzetja. To je bila stara frančiškanska cerkev ljubljanska (sedanja je bila nekoč avguštinska).
Z vsako cerkvijo je tesno združena
se skriva tudi v tvojem srcu kača nevoščlji- Zg0dovina njenih varuhov; ozrimo se torej vosti. Zakaj nisi zadovoljen s tem, kar ti na minulost frančiškanskega reda v
je dal Bog? Zakaj zavidaš brata, ki ima mrvico več?
Nevoščljiv si mu, ker je imovit. Ali ne veš, da denar sam na sebi ne da sreče. Koliko bogatinov se postreli in pomori! Ko bi denar prinašal srečo, gotovo bi se ne
Ljubljani, dokler je bival pod okriljem Matere božje v nebo vzete.
Kdaj so prišli oo. frančiškani v Ljubljano? Kdor bo živel še trideset let, priča bo sedemstoletnici njihovega prihoda vtukajšnje mesto. Kakor
usmrtil noben bogatin. Ali je vredno torej, nekdaj Izveličar razposlal je tudi sv. Fran-
.. .	.	.t V	•	1 1" v- ___v • v _ 1	A ^ .' n 1. i »It/%<n i<Annr>a 1/ri 4o»n Ctroil
da radi denarja zavidaš svojega bližnjega? Smrt gotovo pride in tedaj bo denar zate prav tiste veljave, kakor kamenje na cesti; zapustiti ti bo vse. Glej, kako si nespameten, ker zaradi take minljive, goljufne
č i š e k Asiški svoje učence križem sveta in prišli so iz bližnje Italije kmalu v slovenske pokrajine. Tod je potoval učeč in čudeže delajoč sv. Anton Padu-anski. Verjetno je, da se je mudil
tudi v Ljubljani in ganil njene prebivalce tako, da so kmalu potem ob podpori tedanjih deželnih gospodarjev, vojvodov koroških radostno sprejeli medse redovnike sv. Frančiška, ki so se zvali konventuale. Naselili so se ob cerkvi sv. Filipa, ki se je prelevila potem v Marijino svetišče, kajti frančiškanska naselbina ljubljanska se imenuje v listinah vedno: samostan bi. Marije v nebo vzete. Prvikrat se imenoma omenja njegov gvardijan 1. 1242., a samostan je moral biti vstanovijen vsaj že 1. 1233., kakor nam poročajo zanesljivi zgodovinski viri. Nekaterim frančiškanskim samostanom je pretil razpad, med temi je bil tudi ljubljanski. V redu samem se je o pravem času našla mogočna stranka, ki je reševala samostan za samostanom. To so bili frančiškani observanti. L. 1482. je postal deželni glavar na Kranjskem grof Viljem Turjaški, ki je bil zelo nagnjen observantom. On je pregovoril cesarja Friderika, da je prisilil provincijala konventualov k odstopu ljubljanskega samostana observantom. Dne 27. velikega srpana 1491 je izročil tedanji ljubljanski gvardijan o.Mihael vpričo stolnega kapitula, komendatorja nemškega reda, prijorja avguštincev, mestnih svetovalcev in mestnega sodnika cerkev in samostan s pečatom vred deželnemu glavarju, ki je oboje oddal dne 3. kimalca observantom. Papeževo potrjenje je došlo 1. 1494. Novi frančiškani, tako zvani bosa k i (parfotten), so se držali najstrože starih redovnih pravil.
Izprva je spadal ljubljanski frančiškanski samostan k avstrijski redovni pokrajini obsegajoči šest straž (custodiae). Samostani na Kranjskem in Dolenjem Štajarskem so tvorili stražo slovenske pokrajine (custodia marchiae Vindorum ali custodia marchiae). L. 1559. se je zgodila važna izprememba.* Tistega
V gorenjih vrsticah je pokrajinski razvoj frančiškanski povzet po .\lilkowiczevi .Die KI oster in Krain". .Schematisnius* sedanje pokrajine sv. križa naštevaj«* redovne predstojnike ne omenja avstrijske pokrajine, nego nani/uje izza I. 1339. bosanske vikarje, kar pomenja, da so naši frančiškani že od nekdaj bili v zvezi z Bosno, iz/a 1 1511 pa provincijale pokrajine bosansko-hrvaške in kranjske, ki se je kar izrecno povdarja tistega leta izločila i/ snbrno-bosanske iProvincia Bosnae-Argentinae)
prelevivši p< »krajino
'Vf?
se izza papeževega ukaza iz
.>jC- ^
.straže" v sainostalno

leta je avstrijska provincija odstopila omenjene samostane in seveda tudi ljubljanski pokrajini bosansko-hrvaški. Na to so vplivale turške vojne. Na jugu je bil vsak frančiškanski samostan majhna trdnjavica, boreča se o sovražnem navalu za križ častni in svobodo zlato; a padali so samostani drug za drugim pod pritiskom turške premoči. Da bi zato nekako odikovali južno pokrajino in da bi se hkrati tesneje združili rodni bratje, zgodila se je omenjena izprememba. Se neki drug sovražnik je izkušal tedaj oškodovati frančiškane. To so bili novoverci luteranci. Proti koncu 16. stoletja so se bili polastili skoro vse Ljubljane. Ni čuda, da so frančiškanom vsahnili do malega vsi dohodki, zlasti miloščina. Nadvojvoda Karol jim je sicer zagotovil po 50 gld. na leto, ali kaj je to pomagalo? Ljubljanski frančiškanski samostan je prišel tako popolnoma na nič, da ga je docela izpraznjenega nadvojvoda Maksimilijan dne 16. sušca 1594 podaril jezuvitom, po katere je bil pisal ljubljanski škof v Rim, da bi mu po-mogli zatreti luterance. Učenci sv. Ignacija, ki so došli na sv. Neže dan I. 1597. v Ljubljano, se niso hoteli poslužiti tega daru, ker se jim frančiškanski samostan ni zdel prikladen, rajši so se naselili pri sv .^Jakobu v popravljenem cesarskem hospitalu;. Ko se je Kranjska z Ljubljano vred povrnila v naročje sv. katoliške cerkve, tirjal je frančiškanski red svoje nekdanje bivališče ob cerkvi Matere božje v nebo vzete nazaj. Leta 1601. nahajamo frančiškane iznovič v Ljubljani.
Leta 1613. so odtrgali frančiškanske samostane po naših krajih od hrvaškobosanskih in jih pride lili zopet avstrijski provinciji; a par let pozneje se je razvezala ta nenaravna zveza in slovenski frančiškanski samostani so se z nekaterimi hrvaškimi vred spojili v provincijo Kranjsko (Carniolia). Ob tem imenu so se spotikali 1. 1691. v Rimu in se posvetovali, kako bi krstili hrvaško-slovensko frančiškansko skupino. L. 1700 so ukrenili, naj se zove hrvaško-kranjska.
V 17. stoletju si je ljubljanski frančiškanski samostan zelo opomogel. To priča število menihov. L. 1633. je poročal škof Scarlichi v Rim, da biva v njem štiriindvajset samostancev. Kolik razloček proti 1. 1593, ko je sameval v ljubljanskem frančiškanskem samostanu samo eden menih.
Župnik Ivan Vrhovnik.
(Dalje prihodnjič.)
Mučenci.
Starokrščanska povest Milutina Mayerja (Dalje.)
II.
Sedemnajstega dne sušca je bilo nenavadno živo na glavnem rimskem trgu, na „ Forum Ro-manum". Vse črno je bilo tamkaj ljudij, ki so se potiskavali in prerivali na vse strani. Največ se jih je gnetlo po kamenitih stopnicah na vrh kapitolinskega griča, kjer je stal veličasten in bogato ozaljšan tempelj poglavarja rimskih bogov „ Jupitra kapitolinskega". Tega dne se je namreč slavila z največjo sijajnostjo slavnost, ki so ji rekali „Liberalia". Vsak mladi Rimljan, kateri je dovršil šestnajsto leto, je moral priti na Kapitolij, da daruje žrtev na čast vrhovnemu bogu Jupitru, potem pa stopiti v svetišče boga Baha, kateremu je daroval medene kolače. Tega dne se je poslavljal vsak rimljanski mladenič od svojega de-tinstva, odložil svojo volneno haljo, takozvano „togo preteksto", obšito s škrlatom ter oblekel novo moško „togo virilis". Tako je bil proglašen za polnoletnega in se dokopal do vseh rimskih meščanskih pravic. Nato je šel k učenjakom poslušat njihovih naukov ali h kakemu visokemu rimskemu uradniku ali vojskovodji učit se sodnih, upravnih ali vojnih znanosti. Vrh tega je dobil pravico prihajati k senatskim zborovanjem, kjer so razpravljali in se posvetovali o blaginji domovine in rimskega naroda.
Krog devete ure zjutraj se je razvrščevala pred palačo senatorja Marcela Valerija velika množica sužnjev, čakajočih mladega gospodarja Valerija, da ga spremijo na Kapitolij, kamor pojde bogom darovat. Vsi sužnji so bili .praznično oblečeni, kajti senator Marcel Valerij je hotel tudi
o tej priliki pokazati Rimljanom, da ga ne zovejo zastonj „bogatega senatorja".
Nadzorniki sužnjev so se morali zelo truditi, da so jih deli v red. Njihova služba je bila težavna, ker jim je bilo paziti na toliko sužnjev. Marsikateri neposlušni suženj je dobil s šibo ali z bičem opominj, da naj se lepše vede. Nadzorniki so bili v tem oziru zelo neusmiljeni in strogi; marsikdaj so zaradi kake malenkosti do krvi pretepali siromašne sužnje, katerim je bilo že sicer dosti trpeti od oholih in surovih gospodarjev.
Ko je bilo vse to veliko spremstvo urejeno, stopi eden izmed nadzornikov v palačo povedat gospodarju, da je vse gotovo.
Malo hipov pozneje se prikaže skozi vrata več lepih nosilk na ramenih čvrstih sužnjev. V prvi je sedel sam Marcel s sinom Valerijem, oblečenim v novo „moško togo"; v drugi je bila Valerijeva mati s hčerko Cecilijo, v ostalih pa mnogi sorodniki. Vsako nosilko je nosilo po osem sužnjev v rumenkastih tunikah.1
Ves izprevod krene po ulici „Vikus Tuskus" na glavni trg. Tolpa radovednežev in vsakovrstna rimska druhal je okroževala in spremljala ta sijajni in imenitni izprevod.
Ko so prišli na „Forum", bilo je tam že vse živo. Brezdelna druhal se je ležeč po hodnikih in po stolbah palač in templov čudila bogastvu rimskih velikašev. Taki sijajni in razkošni prizori so vgajali rimskim brezdelnikom in proletarcem, ki so se natepli z vseh vetrov semkaj, da jih živi rimski cesar in zabava z dragimi igrami v cirkusih in po gledališčih.
Na tem trgu, ki so mu Rimljani ponosno rekali: srce ogromnega rimskega cesarstva, opazil si neštevilno mešanico ljudij iz vseh pokrajin prostranega cesarstva. Poleg pravih rojenih Rimljanov so se bavili tam afriški muri z debelimi ustnicami in biserno belimi zobmi, žoltokožni Egipčani, mračni, bradati barbari- s severa, zamišljeni Židje in lokavi Grki. Tamkaj si čul jezike in videl noše vseh narodov; kajpada sta prevladovala latinski in grški jezik, ki so ju tedaj govorili malone vsi podložniki velikega cesarstva. Proti cesarski palači stoječi na bližnjem palatin-skem holmcu so korakali oddelki vojakov pretori-jancev' s pozlačenimi šlemi in velikimi ščiti,
1 Tunika platnena obleka nalik robači.
- Barbara so zvali slehrnega, ki n; bil rojen Rimljan
:: Pretorijanci cesarjeva telesna straža.
potem cesarski uradniki, pred katerimi so šli njihovi sužnji-spremljevalci, vestniki in liktorji s snopom palic, iz katerih so molele sekirice. Nadalje so se vzpenjali na kapitolinski grič zbori duhovnikov s svojim .pontifeksom" ali .vrhovnim duhovnikom- na čelu pevajoč pesmi bogovom na čast. Namenjeni so bili v svetišča obhajat slavnost „Liberalijev". Tako so vreli vkup ljudje in se gnetli, da so sužnji senatorja Marcela Valerija neprenehoma morali kričati:
.V kraj, ljudje! Naredite prostor za mogočnega in imenitnega senatorja Marcela Valerija!"
Lena druhal, ki je dobro poznala Marcela, se mu je rada umaknila, ker ga je spoštovala in ljubila. Njega je čislalo mlado in staro po vsem Rimu, saj je o velikih svečanostih tako rad delil brezdelnemu ljudstvu kruha, mesa in novcev. Tako se je prikupil ljudem, ki so mu bili docela privrženi. Dobro mu je delo, ko je gredoč po rimskih ulicah in trgih čul vzklike: .Zdrav bodi dobrotnik naš!" . . . .Zdrav, naš oče in prijatelj!" . . . Prekanjena množica je dobro poznala njegovo nečimumost, zato je vsekdar glasno poveličevala njegove vrline. Tudi to pot so jeli takoj, ko so ga bili opazili, navdušeno in glasno govoriti o njegovi plemenitosti, dobroti in radodarnosti. . . . »To je on! . . . Naj živi plemeniti senator Marcel Valerij!"... klicala je razvneta množica in ga pozdravljala kakor kakega cesarja, ker se je nadejala, da bo danes, ko proglaša svojega sina Valerija za polnoletnega, še darežljivejši, nego po navadi; saj je bila to odlična domača slavnost, slavnost, katero vsak Rimljan samo enkrat doživi.
In zares, ukazal je nadzornikom in sužnjem, naj razdele opoludne med druhal novcev in jedil, da bodo pomnili, kdaj je slavil njegov sin svoj prestop v moško dobo.
.Vidiš, sinko," reče Marcel svojemu Valeriji! .tako se je treba prikupiti druhali. Če jim vržeš nekaj sestercev1 ali kakih sto rženih hlebov, pa so ti zadovoljni . . ."
1 Sesterec rimski denar, vreden 20 vinarjev.
„Ali to ni odkritosrčna ljubezen", odvrne
Valerij. .Ista druhal bi proslavljala tudi svojega
zakletega sovražnika Fabija Paplikola, ki jih mrzi
na vso moč, samo ako bi jim vrgel kruha in
novcev.	/rA ..	, ...v	Hmonski.
(Dalje prihodnjič.)
Zrnje.
Kuhali ali pekli? V Parizu je pripravljal vojaški duhovnik svoje vojake na sv. izpoved. Poleg drugega jim je tudi govoril o mukah v peklu. Stotnik, ki je to poslušal, a je bil slabo-verec, vpraša po pridigi duhovnika: .Velečastiti gospod! Ali se bodo pogubljeni v peklu kuhali ali pekli?" — .Gospod stotnik", odgovori duhovnik čisto mirno, .ne belite si radi tega glave, bodete že videli, kadar pridete tja." Nekaj dni kasneje je stotnik klečal pred tem istim duhovnikom, da se skesano izpove. — Resnica protrese mozeg in kosti.	Pap. A. Merknn.
Katoliška cerkev — sovražnica šoli? V
.Svetovni zgodovini" učenjaka \Veif3: 5. zvezek; 1. stran, se izplača prebrati nekaj vrstic vsem onim, ki trdijo, da je bila cerkev šolstvu sovražna. Ko se je vnel boj s paganskimi Prusi, povzdignil je slavni papež Inocencij III. svoj glas v opominj bojevnikom govoreč: Jzpreobrnjeni naj ne postanejo sužnji, nego prostniki v Kristu." In ta namen je deloval na vso moč, da so se vstanavljale šole, in da so se v njih poučevali ti bivši sužnjiki.	L. P.
Zahvala.
Zboleli so nam ljuba mati, bolezen bila je tako nevarna, da po skrbnem zdravnikovem prizadevanju ni bilo več upanja, da bi ozdraveli. Žalost je prikipela do vrha. Pet malih otrok je jokalo, upanje pa nam ni upadlo.
Obljubo smo storili, da objavimo v .Danici" zahvalo, ako nam ljubi Bog po priprošnji Marije še ohrani mater. Začeli smo devetdnevnico. Nismo je še končali, in mati so bili zdravi.
Tisočerna hvala Bogu in Mariji Devici!
Za tiči na na Dolenskem 7. sušca 1903.
Rodbina Gorišek.
.Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono .tO vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej.
V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v tabakarni: Makso Brusovi, pred škofijo 12.
Odgovorni vrednik, lastnik in založnik Tomo Zupan.
Tisk Dragotin Hribar ja v Ljubljani.