Št. 187
V Ljubljani, pondeljek dne 19. avgusta 1918.
Leto II.
NAPREJ
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stike.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Urednlitvo in upravnlštvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po po§ti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42—, aa pol leta K 21’—, za četrt leta K 10-50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI’—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Narodni svet.
r • •
Dne 16. in 17. t. m. so zborovali v Ljubljani zastopniki jugoslovanskih političnih strank — Slovenci, lir* vatie iz Istre in Hrvatje in Srbi iz Dalmacije — ustanavljajoč Narodni Svet. Na povabilo sklicateljev so se zborovanja udeležili tudi zastopniki naše jugoslovanske socialno demokratične stranke kot gostje, da se seznanijo z namenom Narodnega Sveta in da tudi zbranim zastopnikom ostalih političnih strank razlože svoje mnenje in svoje nazore. Jugoslovanska socialno demokratična stranka, je sicer na temelju doposlanega prav.l-nika glasom sklepa širšega ,izvrševalnega odbora izjavila, da n e vstopi v Narodni Svet, da pa ne odklanja sodelovanja pridržujč si povsem proste roke.
Potek zborovanja Narodnega Sveta tnogoče ni zadovoljil pričakovanj; iz poročila, ki sta jih prinesla meščanska dnevnika »Slovenski Narod« in »Slovenec« se sicer izve le ono, kar sta urednika teh listov smatrala za potrebno sporočiti javnosti. Naš »Naprej« ni prvi dan nič poročal, ker socialni demokratje kot gostje Narodnega Sveta niso hoteli s poročanjem zakriviti ničesar; bili so seve mnenja, da so posvetovanja Narodnega Sveta zaupni razgovori strank, o katerih sc izda oficielno poročilo, ki naj pove to, kar je treba povedati. Kakor se je pozneje sklenilo, izide tudi potrebni komunike, ki bo oficielno sporočil javnosti, kaj je bilo sklenjeno in ukrenjeno.
Kaj hoče Narodni Svet? Ljubljanski Narodni Svet je drl vseobče jugoslovanske narodne organizacije in koncentracije, ki naj dobi svoj definitivni vrhovni organ v skupnem jugoslovanskem narodnem odboru v Zagrebu. Hoče izvrševati delo za ujedinjenje jugoslovanskega naroda v samostojno državo.
Poleg tega je seve njegov namen vršiti obrambo in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavesti gospodarske osamosvojitve, obrambo in pospeševanje skupnih kulturnih zadev ter reprezentacija naroda in pospeševanje narodnih koristi na zunaj dogovorno s parlamentarno delegacijo. Naloga njegova je za sedaj tudi; smotreno delo za popolno ravnopravnost našega jezika v šolah, uradih in v vsem javnem življenju, varstvo narodnih manjšin, uredba manjšinskega dela in boj za narodno šolstvo ter uveljavljenje našega jezika v šolah, uradih in v vsem javnem življenju.
»Slovenec« je v petkovi številki v članku »Narodni Svet« med drugim napisal to-le:
»Slovenci imamo tri stranke, okrog katerih se kristalizira vse naše politično življenje. Slovenska Ljudska Stranka je, sloneč na katoliškem svetovnem prepričanju, oprta na najširje ljudske mase in globoko ukoreninjena v vseh slovenskih zemljah, s katerimi tvori Vseslovensko Ljudsko Stranko, vršila delo gospodarskega preporoda in pod vodstvom klasičnega našega zadru-garja dr. Kreka naš narod gospodarsko osamosvojila ter mu dala možnost svobodnega političnega razvoja za bodočnost. Jugoslovanska demokratska stranka, nastala iz prejšnje Narodno-naprednc stranke, je zbirala v svojem krilu zlasti imovitejše sloje, ki se demokratični struji časa še niso znali prilagoditi, in je stala na izrazito kulturno-bojnem stališču; v svoji zadnji obliki in pod novim imenom skuša svoje vrste demokratizirati in nacionalistično radikalizirati. Jugoslovanska socialno demokratična stranka stoji pod vplivom nemško pojmovanega razrednega boja, a je kakor ostali dve stranki doživela med vojsko svojo notranjo krizo, ki jo bo, kakor je upati, srečno prestala z zmago reformnih teženj, ki prihajajo iz njenega mlajšega naraščaja. (1 o sicer ni res! Stranka je bila in je razredna. Op. »Napreja«).
I ako imamo Slovenci en miniature tiste tri glavne stolpe, kateri nosijo zgradbo političnega življenja v slednjem narodu. Med posameznimi strankami so se pred vojsko bili tako trdi boji, da jim je bilo malokje para, kar se tiče nespravljivosti in ostrine. Mnogi so pod težo tega boja trpeli, mnogokrat so se zapostavljali oziri na dobrobit celotnega narodnega organizma, marsikatero važno kulturno delo je ostalo vsled političnega meteža in trušča neopravljeno in pozabljeno. A vendar so bili ti boji tudi koristni. Vsled tako ostre antagonije so se kar najjasneje zarezale črte-značajke v fiziognomijo po-
sameznih strank, posamezni politični tokovi so si izkopali tako globoke struge, da so nenadni in kvarni prevrati, ki radi nastajajo tam, kjer niso stranke zasidrane globoko v ljudskih masah, bili nemogoči. Stranke se niso cepile na strančice, ampak se prilagodile novim razmeram in vršile svojo življenjsko funkcijo v narodu dalje, družeč tako zakon razvoja z zakonom kontinuitete.
Ena izmed glavnih reform, ki se je izvedla v vseh slovenskih strankah, je omogočila osnutje Narodnega Sveta. Vso stranke so se zavedale, da vrše v našem ljudstvu svojo individualno nalogo, kakršno jim narekuje njihov program in značaj njihovih somišljenikov, a da so obenem deli celotnega narodnega organizma. S tem jc izključen tisti-nespravljivi strankarski egoizem, ki je doslej onemogočal vsako uspešno pripravljalno delo za Narodni Svet. S tem je dan strankam višji vidik v presojanju pojavov narodnega življenja in z njim baza za pošteno kooperacijo.«
—	Res je, da so se razmere korenito predrugačile in da je strankam dan višji vidik v presojanju vseh pojavov narodnega življenja. Socialno demokratična stranka jugoslovanska je doslej, rekli bi, načelno odklanjala skupno delo z ostalima meščanskima našima strankama. Seve, saj ni bilo niti misliti mogoče na kaj takega. »Slovenec« v petkovi številki tudi to sam priznava ko piše:
»Potreba Narodnega Svetu se je pri nas čutila že zdavnaj, že večkrat so se podvzeli poskusi, čeprav več ali manj skromni, da se taka institucija oživotvori. Vsled svojega eksponiranega mesta so Slovenci najbolj čutili pritisk tujine na jugoslovanske meje in so se, ker so najbolj ogroženi, najbolj jasno zavedali med južnimi bratskimi plemeni, da morajo imeti centralno narodno organizacijo, ki bi vodila celokupne sile našega ljudstva tako, kakor zahteva hajvišji zakon —- skupni blagor. Ko je začela narodna koncentracija z ustanovitvijo Jugoslovanskega kluba dobivati konkretne obiike, je Slovenska Ljudska Stranka takoj mislila tudi na Narodni Svet. Toda tedaj je bila moč dr, Šušteršiča v stranki še tako velika — to moremo danes, ko smo njegov žilavi odpor docela zlomili, brez pridržka povedati — da je bila javna razprava o Narodnem Svetu nemogoča; tedanji načelnik stranke, ki je ljubil le politiko za tapeciranimi vrati, jo je znal in mogel preprečiti. Potrebno jo bilo, da je S. L. S. najprej eliminirala njega in njegove ožje pristaše iz svojih vrst, in ko je to storila, je izvršila najvažnejši predpogoj za Narodni Svet. Brez tega trdega boja, iz katerega je S. L. S. izšla kot zmagovalka, bi ne mogli ustanavljati Narodnega Sveta in bi bila politična slika jugoslovanskega ozemlja tudi bistveno drugačna.«
I ako bivša Slovenska ljudska stranka kot bivša narodno napredna stranka sta se morali izpremeniti v bistvu, da je moglo priti do dejanskega snovanja Narodnega Sveta. Danes tvorita tudi Narodni Svet taktično le li dve stranki, ki sta vodili vse pripravljalno delo, zasnovali načrt in razdelili mandate ...
Za nas socialne demokrate nastaja važno vprašanje: v kakem razmerju naj bomo uapram Narodnemu Svetu — naj li naša jugoslovanska socialno demokratična stranka vstopi vanj in z ostalimi narodnimi elementi z vso čilostjo z ozirom na zgodovinsko dobo,,ki nastaja, deluje za uresničitev njegovega namena in njegovih nalog?! Zato ne bo odveč, če otvorimo o tem javno diskusijo v »Napreju«, da se razjasnč pojmi in ugotovi na temelju dejanskega položaja stališče, ki odgovarja jugoslovanskemu socialističnemu delavstvu. Prosimo so-druge, da povedo svoje mnenje!
Sestanek dveh cesarjev.
Avstrijski in nemški cesair sta se sešla v nemškem glavnem staimu. Pred tiromi mesci sta se posvetovala tudi tam. Morala se je zgoditi pač nlkai važnega, da se je porinilo v kot vise obzir c dvorne etikete, po (kateri bi bil nnorail o-bisikati sedaj nemški cesar svojega avstrijskega tovariša. Vojna je potisnila v temo marsikatere lepe im grde navade »im spravila -na dan.
kar je bilo obsojeno temi. Toda to so sit,vari zaradi katerih se ne borno prepirali. Bolj nas zanima, io čem sta /se posvetovala in kaj sta sklonila. Najbolj nas ipa zanima vprašanje, ali bomo sploh izvedeti za predmeite posvetovanja iin za sklepe. Seveda; človeku, ki de zasledoval dogodke treh in še več mesecev a zlasti ene, ki so se odigrali v poslednjih dneh, nebi bdilo naposled niti bogve ikako težko, izireči svoje (mnenje glede na predmeite, ki pridejo pri tem cesarskem posvetovanju v; poštev. Poljsko vprašanje; vprašanje, kdo maš neki zasede prestol v teti ali onli »osvobojeni« raški deželi; dogodki na Ruskem; izkrcanje čet v Vtladivioistoku in v Marmani ji; Brest-Litovski imilr; zadnji dogodki na francoskem bojišču. K. telm problemom dodamo lahko še govorice o posredovanju za mir po španskem kralju in papeža in . . . vsak lahko dioda iin si mlisli kar si hoče. Cim več si bo (kdo imMil, tem imainj bo vedel. Končno bomo dobili komunike, ki bo povedal .v lepih besedah ito kar, pove ilahlko tudi brez (besed. Na vse to pa pravi »Reiichspost«, da pričakujejo zavezniški narodi z zaupanjem skilepe svojih vladarjev.
Tako torej. Zavezniški nanodi imajo ie to nalogo, pričakovati z zaupanjem sklepe svojih vladarjev. Nobene drage dolžnosti, 'nobenih dru* gih pravic nimamo. In vendar je gotoivo, da se bo govorilo na tem sestanka dveh cesarjev o usodi zavezniških in uezovezn iških narodov. Je gotovo, da se bo sklepalo 10 'bodočnosti in o u-sodi milijonov, ki bi sl znati urediti svojo srečo Jož j e in boljše sami in kojih ni poslal bog samo zato na svet, da bi igrali na zemlji večno itilogo šobo v sikih figur. Ako že niso bili narodi zreli pred vojno, smo mnenja, da jih je naredila vojna sposobne v toliko, da si bodo vedeli samii pomagati iz 'zagate, kamor so bilii pahnjeni proii svoji volji. Kaj da ne bi bilo boilj pametno izročiti tem narodom pravico, da smejo postati svoje sreče kovači? Pnav gotovo bi bilo bolje. L da si ibodo morali narodli to elementarno človeško pravico šele pridobiti, izvojevati.
Zffodoviiina ivladalriskih sestankov je dolga in njih število ogromno. Ali so ti itajna posveti o sreči narodov ires domeslM narodom kdaj kaj sreče? Le žalloistno je dejstvo, da ne mcreimo tega (potrditi. Skrajni čas je, da se neha smatrati narode za otroke, ki so (potrebni vanuštva. Skrajni čas je, da se neha s posveti pri katerih nima ljudstvo nobene besede, čeprav gre za njegovo usoda Svota žrtev, ki so jih (prenesli narodi v tej od mater in sinov proMe/ti vojni, je strašna.. Bodočnost leži pred nami še bollj temna nego v trenotku, ko je nastal požar. Vsi poizkusi evropske diplomiaciiiie, ki je hotela pogasiti vsled njenih spletk nastali požar nas niso dovedli .niti za sam centimeter bližje miru. O-bratno nam je dala vojaška sablja s pomočijo dipilamacije Brest-Litovski mir, ki je dal požaru novo moč, da razsaja še z večio vehemenco nego prej. Oni slavni Brest-Litovski mir, kti ga noče nihče pripoznati kot končnovedjavnega in k: se nihče ne ravna po njem. S kakšnim zaupanjem naj sedaj pričakujejo narodi sklepe svojih vladarjev? Kaj res ni čudno, da se tresejo narodi pred eventuelniml sklepi, o katerih pripovedujejo nekateri krogi, da se hoče z njimi regulirati v trajni obliki ipoiložaj na vzhodu? Kakšna naj bi bila ta trajna oblika im kaj se hoče regulirati, ne da 'bi sc dalo prej besedo dotičnim narodom, da Izreko svoje mnenje. Ali se pa zahteva od zavezniških narodov, da bi se izčrpali popolnoma ne le za domovine, marveč za Poljske, Finske, Estonske iin druge ruske obmejne pokrajinske šlahčiče in radi eventualnih prenagljenili sklepov naše slavne diplomacije? Ne, tega pač ni mogoče zahtevati. Ljdustvo hoče nnir in mu je slava zmagovitega miru ravno tako tuja, kakor urica sreče v teh nesrečnih dneh.
Graško pismo.
»V socialni demokraciji je nastal nemškim Volkstagom in Volksra-tom sovražnik, ki jih zatre.«
(»Slov. Narod« 9. avg. 1918).
Minulo spomlad, so pričeli nemško nacionalni hujskači in »Siegfriedlerji« prirejati tako-z vane voltastage, ki jim je bil namen, poistaivili se v bran proti zahtevam slovanskih narodov v Avstriji, posebno pa proti jugoslovanski agitaciji. Nočemo tajiti, da iso imeli pri roditelji vltfllkstagov namen pripraviti maso za boi proti preteči slovanski nevarnosti. A tia namen -je bil le navidezen. Glavna naloga volkstaigov in vollksratov je pa bite, pod pretvezo slovanske nevarnosti in potom hujskarja proti drugiiim narodnostim ter aigiitaciiie za nadaljevanije vojne, le boj prati — socialni demokraciji!
Kakor znano, so volkstagi dosegli zelo kla-verae uspehe. Par stotin radovednežev je prihajalo poslušat hujskače in gospod Wo)lff se ima zahvaliti le graški policiji, da miu tnii dalo graško delavstvo košček — »cukna«! Graški sodnugi so bili taikoj na najsnem, s kom imajo opraviti. Da polkažejo tem ilijudem, na kateri strani stojijo nemške mase. so sklicali dva shoda. enega v Gradou, drugega v Brucku o. M, na katerih Je neimško soc. dem. delavstvo jiz-reklo svojo obsodbo nad počenjanjem nemško nacionalnih hujskačev.
Omenjena dva shoda sta bila Impozantni manifestaciji za narodno s porazumijenje in energičen protest proti ščuvanju k nadaljevanje vojne. Graško lin gomještatjersko delavstvo je glasno povedalo gospodc-ni, da se ne pusti zvabiti v njih ,tabor lin v graškem mestnem svetu so soc. dem. občinski svetovalci v imenu organiziranega delavstva -obračunali s voliksratovoi. »ArbeitenviMe« le v več člankih pokazal ite ljudi v praVi 'luči 'in vise kaže, da je energičen nastop graških sodrugov ohladil nAih vročekrvnost.
Kdor je imel priliko videti shiode, ki Jih je sklicala soc. dem. stranka rin jih primerja s ^hodi voillksratovcev, se ne bo čudil, če so ti zadnji »lezli pod Map. Z zadoščenjem smo gledali ogromno maso, tki se je na poziv graškega liiz-v^rscv^tioffa, odbora. soc. dom. stranke z-brtiKi v »Miemsale«, da protestira proti narodnjaškemu hujskanju In manifestira za mednarodno solidarnost delavstva. Tisiočglava množica je glasno povedala, da se hujskačev ne boji 'in da jim ne 'puisti razširjati med nemškim ljudstvom narodno sovraštvo.	.
Energičen nastop graških sodrugov jako ugaja tudi »Slovenskemu Natiodu«, kateri »priznava« v dopisu iz Štajerske, da so postali o zahtevah ostalih avstrijskih narodov neimmi sodrugi z ek) — tolerantni!
Bolj kakor »tolerantnost« nemških siooru-gov nas zanima nekaj drugeiga, kar jc »Slciv. Narod« kcnštatiral. Pravi med druginn, da je vsenemški kapital naletel iOb zid, in da ije upanje na nemške mase pobrala nemška socialna demokracija. Nadalje pravi, da se kljub nemškemu terorju zbirajo nevarne mase knog vo-diteiljesv nezadovoljnih, t. d. tistih, ki trpe pod zemljo, pri razbeljenih pečeh itd. Iz tegia torej sledi da ne nosi nemško delavstvo odgovornosti’ za krivice, )k)i se godiijo ostalim narodom v Avstriji, pač pa da so temu krivi nemški velekapitalisti, hujskači m vojni doibtčkam. Nemško delavstvo je od teh ljudi ravno tako izkoriščano. kakor delavstvo, drugih narodnosti, zato se nemški sodnugi bojujejo iproti 'imam z
vsemi močmi. Zato ie naša dolžnost, da pomagamo nemškim sodragom v boijiu za narodno in gospodarsko osvoboditev vseh zatiranih. Po-magali pa jlim bcimo le tedciu, ako se združim-v socialno demijkratieini stranki in njenih organizacijah, potom katerih nam bo mogoče doma voidiiti samostojen in neodvisen bioj proti našim nasprotnikom, na zunaj pa nastopati združeno 'in solldarnio z deellavstvom drugih narodnosti. Socialna demokracija ib sovražnik volkstagov in voiksratov vseh barv, ki U bo zatrla!
v. k.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 17. avgusta. Uradno se razglaša: Na jiugozapadmi fronti nobenih posebnih dogodkov. V obrambi proti letalskemu napadu na Tri-dent je nadporočnik Navratil sestrelil neko angleško letalo ter s tem izvojevaft svojo osmo zračno zmago. V Albaniji so naše čete zavrnile napad italijanskih švadranov na naše pozicije v loku roke Semeni.
Dunaj, 18. avgusta. Uradno se razglaša: V nekaterih odselkih italijanslke fronte živahni artiljerijski boji. V Albaniji nobenih posebnih dogodkov.
Bitka na zapadni fronti.
B e r 1 i n , 17. avgusta. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta:	Med	Ysero in
Ancro je v posameznih odsekih bilo tudi ponoči živahno. Sovražni sunki pri Vieutt Berquinu so bili gladko zavrnjeni. — Armadna skupina generala Bochina: Na obeh straneh Roye je sovražnik z močnimi silamli obnovil svotje napade, ki so se popoldne razširili proti severu do Ghalulnesa, proti jugu pa do Lassiguyja. Francozi in Kanadci so poskušali z 1 ju ti mi do pozne večerne ure se obnavljajočimi naskoki predreti našo fronto, a vsi napadli so se z velikimi jz-srubami razbili ob trdovratnem odporu vrlih čet armade generala Hutiera. Pri HuiMuju je naš topniški ogenj zadeval v zbirajoče se sovražne čete in zbirališča oklopnih vozov. Napadi, katere je sovražnik v večernih urah izvršil, so se zlomili pred .našimi črtami. Torišče najihujših ■napadov je bilo včeraj ozemlje .na obeh straneh Avre. Večkrat ponovljeni, izredno Ijuti artiilje-ii pripravi ije sledil srdit napad globoko str-limfanterijskih inas. Piri Goyemcourtu je sovražnik pridobil trenotno nekaj tal v smeri proti Roye, a naši protinapadi, ki so se razvili severno od mesta, so ga vrgli zopet nazaj. Dele naše sprednje bojne črte ob cesti Amiems-Rove, ki so biiili zvečer še ostali v sovražni posesti, smo ponoči ziopet zavzeli. Tudi južno Avre so se pred našimi črtami razbili večkrat ponovljeni napadi Francozov. Pri Bauvreignesu je silovitost našega topniškega ognja zlomila sovražni naval. Le na nekaterih točkah je prišlo do infanterijsikega boja, ki se je končal z našo zmago. Med O,iso in Aisno se je v jutranjih urah ponesrečil sovražni sunek pri Lamipelu. — Armadna skupina nemškega oesaryeviča: Manjši infanterijski botii. Ob Vesli živahen topniški c-genj. — Armadna skupina vojovode Albrechta: Od uspešnega sunka naših metalcev plamenic v sovražne jarke pri Largitzemu so dovedli znatno število ujetnikov. Skupina francoskiih letalcev je z bombami napadla Darmstadt. Štiri sovražna letala so bila v zračnetm boju sestre-ljena.
Berlin, 17. avgusta zvečer. Ob obeh straneh Avre iso se ponovni sovražni napadi po-Dolnamia razbili. Številni oklopni vozovi so bili razstreljeni. Med Oiiso in Aisno v jutranjih urah silen artiljerijski boj. Delni sovražni napadi so bili zavrnjeni.
Berlin, 18. avgusta. (Uradno.). Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Infanterijski spopadi južrfczapadno Bouquoya in severno Anore. Armadna skupina generala Boehna:	Ob	obeh
straneh Avre je sovražnik včeraj nadaljeval svoje napade z močnimi silami. Za močnim ■rxl-delkom oklopnih vozov je izvršil sovražnik ljut sunek ob cesti, ki vodi Od Amiensa in Montdi-dierja v smeri na Roye. Oklopni vozovi so bili razstreiiieni in razbiti, infaniterijo pa smo odbili) s protisunki in topniškim ognjem. \ udi pri Bauvreignesu kjer je sovražnik šestkrat brez uspeha napadel, so se izjalovili sovražni napadi. Proti večeru silovit artiljerijski ogenj, ki se je razširil tje do Noyona. Severno Aisneso artn-iljerijski pripravi sledili delni napadi Fra	•
Severno Autrechesa se je sovažmk ultalil \ naših sprednjih črtah. Drugod so bil njegovi napadi odbiti. — Armadna skupina nemškega ce-
sarjeviča: Ob Vesli uspešni infanterijski boji. Med Braisnesom in Fismesom artiljerijski boji. Armadna skupina vojvode Albrechta: V Voge-zili so se naše sprednje čete umaknile premočnemu sovražniku.
Italijanski letalci nad Inomostom.
I n o 'in a s t, 17. avgusta. Danes ob desetih dopoldne so v smeri od Brennerjia sem v veliki višini prileteli nad Inomost trije italijanski letalci. Prihod je bil že naznanjen z alarmom. Letalci so bili sprejeti z močnim obrambnim topovskim ognjem. Italijani so krožili deset minut nad mestom, niso se pa spustili nižje ter so odpluli zopet proti jugu, ne da bi bili bombardirali mesto.
Zračni napad na Calais.
Ženeva, 1. avgusita. »Petit Panisien« poroča: Skupina nemških letalcev je z bombami napadla Calais, Boulogne in Dunkerque. Na zadnje imenovano mesto je padlo nad 20 bomb. Materialna škoda je znatna. Tudi Calans in Bou-logne sta mnogo trpela.
Ofenziva v Vogezih.
Ženeva, 18. avgusta. »Eclio de Pariš« piše, da se Nemci sicer še nahajajo v Vogezih, a da se ne bodo več dolgo-. Pričakuje se v kratkem energična f rancosk o-ameriš k a ofenziva v Vogezih. __________________________________________________
Vesti iz Rusije.
Kako je pravzaprav v Rusiji. Iz Rusije prihajajo silovito sumljive vesti. Izvirnih vesti ne dobivamo od tam, in vesti, ki jih prejemamo so tako tendenčne, da ne vemo, ali bi jim kaj verovali ali ne. Opozarjamo na to čitatelje, da bodo presojali tudi ta poročila, ki jih priobčujemo v »Napreju«, z vso previdnostjo. Gotovo je to, da je ves vojujoči meščanski svet v boju proti bolj-ševikom v Rusiji in da so boljševiki izborno organizirani ter da vrlo drže proletarske vajeti.
Rusija so bo branila do skrajnosti. Glasilo ruskih maksimalistov, »Pravda«, piše:	Obstoja pa nevarnost,
da bo ententa preko Rusije nastopila proti centralnim državam. Ruski narod je načelno proti temu, da bi Rusija postala zopet torišče krvavih dogodkov. Rusi ne-čejo vojne in sovjetska vlada bo vsak poskus, zanesti vojno na ruska tla, odločno zavrnila. Le preko naših trupel bi mogla ententa vkorakati v Rusijo.
Ruski socialni revolucionarji. Ruski dopisnik londonskih »Daily Nevvs« poroča: Izven vsakega dvoma jc, da so socialni revolucionarji levega krila sklenili, da umore nemškega poslanika Hclffericha. Povedali so jasno, da so hoteli umoriti tudi nemškega poslanika v Kijevu, Mumma, in hetmana Skoropadskega. Možno jc, da bi nastopali z atentati tudi proti ententnim diplomatom. Odhod Helffericha ni prišel nepričakovano.
Položaj v Vologdi. Kakor poročajo moskovski listi, je bilo v Vologdi mobilizirano meščansko prebivalstvo v starosti od 18 do 40 let ter primorano, da kopijo strelske jarke. Prebivalstvu je prepovedano zapustiti mesto. Sovjetske čete prodirajo proti Onegi in so zasedle vas Krilpvka. V pokrajini Arhangelsk so bile ugotovljene iraucoske čete.
Položaj v južni Rusiji. Moskva, 17. avgusta. Tukajšnje časopisje poroča, da sc na južni fronti v smeri proti Cirsku vrše ljuti boji. Tudi boji za posest železniškega mostu čez Don še niso končani. Zatrjuje se, da so Angleži izkrcali v Bakuju 900 mož.
Angleži dospeli pred Baku. Reuterjev urad javlja, da je angleški vojaški oddelek dospel od fronte pri Bagdadu preko Kaspiškega jezera pred rusko trdnjavo Baku. Tamošnja posadka šteje 8000 mož, ki drže pozicije na zapadni strani mesta. Vse tamošnje čete pa so
brez artiljerije.
Premog za murmansko železnico. Pod vodstvo j znanega južnopolarnega raziskovalca Shakletona je b.la poslana angleška ekspedicija na otok Spitzbergen, ki ima nalogo, da zagotovi tamošnje premogovnike za preskrbo murinanske fronte s premogom. Premog se bo porabil tudi za murmansko železnico, katere znaten del imajo Angleži v svoji oblasti.
Kazanj obkoljen. Moskva, 17. avgusta. Cete sovjetov so obkolile Kazanj ter ga bombardirajo. Cek>. vrsta angleških in francoskih državljanov je aretovanih.
Sovjetsko čete dobivajo premoč nad Cehi. Iz Moskve, 18. avgusta se brzojavno poroča: Sovjetske čete dobivajo polagoma premoč nad Leho-Slovaki, ki se na raznih točkah že umikajo.
Vladivostok v obsednem stanju. Reuterjevemu uradu sc iz Vladivostoka brzojavija, da so aliiranci proglasili v mostu in celi pokrajini obsedno stanje. Izkrcane francoske čete so dospele v Nikolsk, severno od Vladivostoka.	.
Vrhovno poveljstvo entontnili čet v Rusiji. Pans\i »Temps« poroča, da Anglija oiicielno prevzame vr ov-
oodletia ahirancev na no poveljstvo za vsa vojaška poujcu
Murmanskem in v Uralu.
Politični pregled.
■ = Avstro-Ogrska in češko vprašanje. Kakor smo že poročali in kakor sedaj tudii avstrijski korespondenčni urad potrjuje, je angleška vlada priznala Ceho-Slcvake kot zavezniška narod ter priznava ob encim združene tri. češkoslovaške armade kot zavezniško in voiju-jočo se armado, kli vse nahaja v pravilnem vojnem stanju z Avstrioi-Oftnsko in Nemčije. Anglija tudi priznava češko-stovaškema Narodnemu svetu kot vrhovnemu organu češko-slovaških narodnih interesov pravico, da izvršuje vrhovno poveljstvo te zavezniške armade. — Avstrijska vlada ik temu uradno pripominja: Vsebino in obliko angleške izjave moramo odločno zavrniti. Ceško-sloivaškli Narodni svet je odbor privatnih oseb, ki nimajo nobenega mandata ne od češkega ljudstva, še manj pa od če-ško-silioi vaškega naroda, ki eksistira le v domišljiji. Kar se tiče češkoslovaške armade, zamere isita pač tvoriti del eutentne armade, nikakor pa ne more biti zaveznik entenite v mednarodnem smislu. Sicer pa je znano, da le majhen del eeško-slovaške armade obstoji iz av-stro-ogrskih državljanov. Vkljub angleškemu priznanju smatra Avstro-Ogrska omenjene av-stro-iogirske državljane za veleizdajalce in bo v tem smislu prioiti njim postopala..
= Protiboljševiško brošuro je izdala Avstrijska vlada in razširja to med^ avstrijskim i vcjiaki. V brošuri pravijo, da če podpirajo padec boljše vika v, pomagajo s tem spopri jaz -niti (!) Avstrijo z Rusijo ...
= Zopet položil državnozborski mandat češki poslanec. Češko časopisje se splošno baivi z odstopom poslanica Maistaillka in vidi oslabitev češke pozicije V državnem zboru za en glas. Obenem pa poroča, da namerava zapet drug češki poslanec odložiti mandat. Poslanec dr. Fonmanek je imenovan dvornim svetnikom v zdravstvenem mlin iistrstvu in bo, kakor se poroča, odložil svoj mandat. Pripada naoionahro-socialneimiu (klubu. Izvoljen je biiil leta 1911. Sedaj ga smatrajo čelni kot dezerterja. Kakor smio poročali, ije Mastalika z odstopom odložil tudi svoj red. Tam povodom pravi »Pravo Udu«, da je od 38 češko-agrarnih poslancev, ki so prepojeni samega radikalizma, nič manj kakor osam oblikovanih :za svoje »patniioitiične zasluge« z odlikovanji in redoVi.
— Grof Tlsza za fuzijo ogrskih strank. Grof Tisza je v svojem glasilu priobčil članek, ki kaže. da se na Ogrskem pripravlja fuzija strank. Grof Tisza piše med drugim: Narodna delovna stranka ne stremi za preurcd-bo strank, niti ne za udeležbo na vladi, pač pa je pripravljena podati roko, ako je mogoče skupno delo na podlagi, ki jo ona želi. Zahtevamo le, da ima vlada, ki želi našo podporo, prosta vsakega strankarstva pred •očmi edino le interese v boju na življenje in smrt stoječega naroda.
= Mirovno vprašanje. Socialno demokratična »Miinchener Post« piše: Na popolnoma neustavni podlagi bodo ustanovili nia Finskem monarhijo. Po pravnem zakonu bi se morali izreči v fiimskom deželnem zboru za inonairhiijo dve tretjini poslancev. Toda dvotretjinske večine ni bilo mogoče spraviti skupaj. Teroristična vlada na Finskem pa je napravila kar kratek proces in je zahtevala volitev kralja ‘po § 38 temeljnega zakonu. Čisto uradna državna sleparija, kli jo je mogoče markirati le z zlaganimi argumenti. Pio § 38 se more izvršiti volitev kralja z navadno večino. 58 glasov proti 44 glasovom se je Odločilo za takojšnjo volitev kralja. Vlada je s tem prejela pravico, da nastavi za prestolnega kandidata pogajanje. Novi kralj bo torej »narejen« v času, ko je padel v prah najmogočnejši prestol sveta, prestol carju — papeža v sveti Rusiji. K finskemu kraljevemu vprašanju piše dalje »Vonvarts«: »Novi prestoli, ki naj se ustancVe na vzhodu, niso ogroženi le od znotraj, ampak ituidi iod zunaj. Svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami, ki jiih postavlja, še ni končana. Nove monarhije slone na gnjiii podlagi brestovskega mlinu, iki ga .nobena ruska vlada pravno ne priznava in katerega priznavajo celo bolj še v iki le zato, ker so preslabi še sedaj, da bi ga irroglLrevidiirati Nasilni položaj, ki ga je uvedla Nemčija na vzhodu tudi ententa ne ho nikdar priznala. Vise je odvisno od izida bojev na zapadnii fronti. Ako enteinta ne bo pcpelnccna poražena, ne bo pripravljena, pustiti Nemčiji na vzhodu prosto roko«.
— Pred veliko odločitviio. V nevtralnih diploma-tičnih krogih so baje informirani, da se ententa pripravlja z vsemi močmi, da dovede vojno ^tekom prihodnjih desetih tednov do odločitve. Neugodno* vreme, ki ga je
I
pričakovati v jeseni, izključuje velike operacije. Pariški »L’liomme libre« napoveduje, tla peto vojno leto na vsak način prinese konec vojne in zmago entente. Jeseni 1918 se usodno zasuče vojni položaj.
— jofie se ie vrnil v Berlin. Berlinski listi poročajo, da se je poslanik ruske sovjetske republike, Jofie iz Moskve, kamor je bil pozvan, da osebno poroča o uspehu pogajanj glede dodatne pogodbe k brest-litovskemu miru, vrnil zopet na svoje službeno mesto v Berlin. »Vossischc Zeitung« pripominja:	Iz poslanikovega povratka se pač sme sklepati, da sovjetska vlada goji željo, naj bi se trajno zasigurali normalni odnošaji med rusko sovjetsko republiko in Nemčijo.
— Izmena vjetnikov med Avstro-Ogrsko in Italijo. Papež. Benedikt je avstro-ogrski vladi predlagal izmei o onih vojnih vjetnikov med Avstro-Ogrsko in Italijo, ki se nahajajo že nad eno leto v vojnem vjetnistvu, Avstro-ogrski vnanji urad je papež.ev predlog sprejel.
= Kongres italijanskih socialistov. Zadnje dn.i so ise vršila pogajanja med socialno* demokratičnimi poslanci in. ministrskimi predsednikom Orlandom v zadevi socialističnega koogre-sa. Orlando je obljubil, da bo vlada preklicala prepoved kongresa.
= Volitve na Angleškem. Angleška vlada je določilu 30. november kiot splošni- volilni dan za .parlaimienitame volitve.
= Angleško denarstvo. Anglija uvede sedaj v isvojam denarstvu decimalni sistem. Odločila se je konečno odpraviti libre (pfunte šteir-liiinge), šiilimige in ponče in uvede mesto njih angleški goldinar, .imiajoč 100 farthiingov. Najivečji zlat denar bo 10 goldlioarški cekin in razen tega bedo še zlati ipetgoildimarski cekini; dalje srebrni denar, iimajoč dva goldinarja (200 fairt-liingav), goldinar, pol gol d in ar (50 fairth.), četrt, goldinar in niklovi denar po 10 lin 5, in medeni denar po 1, 2, 3 in 4 farthinge.
— Wi!sonova skrb za premog. »Times« poročajo iz \Vashingtona: Predsednik Wilson je izdal oklic, s katerim delavce v premogokopih nujno poživijo, naj zastavijo vse sile, da produkcijo kolikor mogoče pospešijo.
Dopisi.
Po stavki v Idriji. Naše delavstvo piri rudniku ije kljub temu, da je v svoji dešlkli dobi po večini dovršilo petrazreidno rudniško ljudsko šolo v Idriji, ki pred ,petnajsturni in dvajsetimi j leti .pač niso bile tako slabe glede na 'Ijudsko-I šolsko 'izobrazbo kot dandanes, losbalo precej konservativno. Bodisi od namišljene prevelike učenosti inapram 'Okoliškemu prebivalstvu, ki je imelo tedai še redlko kje Selo ali pa vsled itega, ■ker je živelo v :s hribi obdani kotlin i ločene cd isveta sanno zase i>ni podedovanem rudnliškem delu. Tako je ostalo skoraj do danes na ziumaj kakor tudi v pojmovanjih o modernem združevanju. Ne more se trditi, da ne bi ibiil skoraj vsak idrijski delavec v tem ali onem društvu, ■toda po večini vse one, ki smatrajo, za zadostno, če so člani raznih lokalnih društev din družb kakor naprimer: pogrebnega društva siv. Jožefa, veteranskega in gasilnega društva, godbenega društva, bralnega društva, katoliške družbe, strokovno zveze kranjskih rudarjev, društva orlov ,in Jedinakopravnasiti, bratovščine j Jožefovega lin Jezusovega srca i. t. d. se Jih ; lahko limenuje za konservativce. Oni nimajo ! smisla ali pa ga vedama prezirajo za Višje ipro- i letarske cilje na strokovnem in .političnem, po- i Iju (modernega združevanja. Ti 'ljudje, vsaj po ! večini, so tako omejeni, nekateri pa iz strankarske strasti tako zaslepljeni, da nočejo o skupni proletarski strokovni iin-politični organi-zaoiiii, ki ibti jim bila potrebna kot vsakdanji j kruh, nič slišati. Z vso silo se protivijo žrtvovati visak vinar za svetovno organizacijo so*-cialnodemOkratičnega delavstva, ki Imajo program izboljšati proletarijatu gmoten položaj ter 'Odstraniti brezpravnost irevinlih ter preurediti današnji 'družabni red, ki leži na delavskem ljudstvu kat mora, negledc 'na veroHu narodnost v ‘tej kapitalistični družbi, osobito pa v naši mili domovini za katere tečejo na .eni strani potekli prdeitarskekrvi in padajo žrtve lakote doma in to me brez krivde mračnjakov, katere se z vsemi pripomočki vabi -v mednarodno armado protlet ari jata. Vsaj vendar vidijo na omi strani razkošnost gotovih ljudi, kakršne še ni bilo morda, kar človeški red obstoja! Ob zadnjem delavskem gibam ju v Idriji so postali vsled nastalega pomanjkanja živili, ker je že šlo za biti ali ne biti, ires tudi ti ljudje ‘solidarni v stavki, ki ie trajala saimo tni dni. Toda za kak pozitiven daljši boj nanje resno mi računati, ker se sramujejo 'organizacije, im fa bi jih ne bi b"n dotlžna podpirati lin pravzaprav bi jih tudi ne smela. Zato je nevarno računati z ljudmi, ki n i-
so 'organizirani v boju za skupne proletarske cilje s podjetjem, in če treba tudi z državo, k. so člani raznih nudilo pomembnih družb le zato, da vlečejo lokalne koristi, bodisi ob raznih pno-teikciijah ali pa športe in podpore. V 'relsmeitn boju taki ljudje navadno padejo na stran omih. i" imajo interes, da stavko v kadi zaduše. To srno videli 'V Idriji leta 1900. lin neštetokrat driugod. To je tudi čisto naravno, zakaj delavstvo, ki se meče za boj organizirati, sc ne zaveda, da je zatirano, da je 'brez pravne, še manj pa se zaveda, da bi micrato biti v.pošitevano enako drugim kot človek po božji ter nraivini poistavii. Da je res tako, je dokaz to, ker ©o skušali zastopniki omenjenih družb že imed stavko vplivat-' na zastopnike delavskih organizacij, da bi ■osnovali inoivio lokalno organizacijo ter tako prestali separatisti. To delo vršijo nadalje skrivaj tudi še sedaj na ta način, da blatijo in obrekujejo sioclialistično 'organizacijo, da 'imajo previsoke prispevke, da medijo ž njimi agitatorje im podobne stvari ter skušajo delavstvo odvračati od leipo razvijajočih se delavskih organizacij in jih ipridabivati za' tekalna društva, ki naj bi imeila ideloknog samo v Idriji. Za to vrste agitatorjev (imamo za sedaj samo to, da jiiim sveitujemio', naj ostanejo pri svojem kopitu in svojih vinarskih prispevkih. Glede .plačanih agitatorjev ipa se naj ozrejo v svoje vrste-, ki jim jih država plačuje na račun državljanov. Delavstvu pa svetujemo, da se brez odlašanja organizira, .če hoče sebi in svojim rodovinam dobro. Prazen izgovor je, da bii delavec me mogel plačati prispevkov -za Unijo rudarjev; povsod je treba žrtvovati, a žrtve so v primer'5 z uspehi le majhne. Razen pri strokovni organizaciji mora biti vsak delavec tudi pri politični organizaciji, da je .(tako član skupne 'jugoslovanske socialnodemiolkrabične .stranke, katere program je .preureditev sedanje kapitalistične družbe. Uspeh -zadnje stavke je bil .moralno velite a bil je tudii vsaj nekaj uspešen. Razmere pa kažejo, da bo potreben nov boj. ki utegne biti hujši ikakor je bil ta, zato se moramo pripraviti nanj v slogi, organizirani v skupni organizaciji Unije rudarjev.
Dnevne vesti.
— Tajna seja zaupnikov, ki se je vršila ob priliki slovanskih gostov v Ljubljani v soboto, ie izdala naslednji komunike: Konferenca, katere so se v Ljubljani dne 17. avgust« 1918 u-deležih Roljaki, čehosJoivaki in Jugoslovani, se je ibavila z vsemi kulturnimi, političnimi, gospodarskimi in socialnimi problemi, ki se tičejo vre sniden ja samoodločbe udeleženih narodov, kakor tudi z 'Vprašanjem', kako naj se trajno tiradi razmerje teh narodov med seboj,
Pri tem se je kicn-štatiirala popolna emolduišnoist vseh delegatov, tako vprašanje načel, kakor tujdli vprašanje skupno taktike v kateri naj se doseže končni naš cilj.
— O razmerah v ljubljanski vojni kuhinji.
Nek obiskovalec se -pritožuje v »Arbcitor-\Vi1ile«: Kdo 'ima pravico, da obeduje v ljubljanski vojni kuhinji? To je še danes uganka, albo-ravno vojna kuhinja obstoji že dolgo. To uganko bi bilo .pa lahko rešiti, ako bi se sestavil kuhinjski red in obesil v kuhinjskih prostorih. Toda kdo ima danes v času splošnega nereda še ; smisel in voljo za kaj takega? Potom b!i tudi v i vojni kuhinji zaposlene »dame«, ki se čutijo j vzvišene nad obiskovalci kuhinje, ne limela no-j beinegia vzroka več, prepirati se s 'taistimi, kar je j seveda dnevna prikazen. Predrznost teh žensk presega že sploh vse meje. Ako kido v neznanju glede predpisov, veljavnih za kuhinjo, v kate-nikdliisihcd! oziru zahteva pojasnila, obkladajo ga s psovkaimii 'in ga izžene iz kuhinje, kar se je zgodilo tudii meni, s tem da se je ena Izmed kuhinjskih dekel predrzno postavila pred me, odprla vrata in vpila: »V.un!« Nesramnost tega kuhinjskega osebja gre tako daleč, da pode Iz kuhinjskih prostorov goste, tki še rui'ti jedili niso. Kateri čas je pravzaprav določen za goste, ne ve noben človek, kar tudi nikjer ni razvidno. Kuhinjske ženske zatrjujejo, da je popolnoma v njih moči, ako hočejo komu dati jedila ali ne. Navadno se jedlila 'dado le ornim, ki ioddad'0 pri kuhinjski blagajni c i na četrt kilograma moke za štirinajst dni sc glaseče karte, ki so jih prejeli pri aipirovizacijsikem uraidu. Kdor odda močnato karto, 'more dvakrat dnevno jesti v vojni kuhinji. Ker pa mniogj dnevno le enkrat ali ;le parkrat tedensko pridejo v kuhinjo jest, se čutijo seveda prikrajšane, in ise uipravi-čeno povprašujejo, v kak namen se \retn.dar
uporabljajo močnate (karte, katere so jim odvzele. Ato se pritožiš -pni aproivizaciiiskem uradu, tedaj ne ostane to ne te brez uspeha, temveč kuhinjsko osolbje se ti pri iprvi priliki jjilede tega še posmehuje. Vpraša se, se Ji mara občinstvo v resnici pustiti kaj takega doipaisiti?
— Družabni večer v »Unionu«. V soboto so se vršile v prisotnosti češkili, poljskih in jugoslovanskih gostov v Ljubljani ves dan konferenco, v katerih se je razpravljalo o programu Narodnega Sveta in o skupnem vzajemnem nastopanju vseli treh slovanskih narodov v političnih vprašanjih: Zvečer se je vršil v veliki dvorani »Uniona« na čast slovanskim gostom banket, na katerem je govorila cela vrsta čeških, poljskih in jugo-siovnskih govornikov. Vsakemu govoru je sledilo petje narodnih himen in občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano, je pazno sledilo govorom ter jim navdušeno pritrjevalo. Bil je lep večer. Natančneje poročilo še priobčimo.
— Poljska razstava v Ljubljani. Društvo poljskih umetnikov je sklenlilk) prirediti v Ljubljani in v Fraigfi umetniško razstavo. V ta namen stepi podpredsednik društva poslanec Vladimir Tetmajer v stik s slov eniškimi krogi
— Šestdeset milijonov vreč leži, ne da bi se jih porabljalo. Po mestih in vaseh nabirajo penilo za vojake, iz Ukrajine niiso rmoiffli priva-žati baje le radi pomanjkanja vrač, žita, in mod tem pa gnije, kot poročajo severočeski čaiso-pisi, po vojaških preskrbovalnih skladiščih 60 milijonov najboljših vireč iiz vrečeVine. V skladišču v Jožefovi! je 6 milijonov vreč; to skladišče ima pa še 9 filijallk, im v visaki od teh leži nad en 'milijon vreč, torej gnije te v okolici Jožefova 15 milijomoiv vreč. Podobno se godli v preskrbovalnih skladiščih v Tereziinu in oko-iici. Te nesmiselne zaloge sio nabrali na podlagi neke odredb o kot rezepvo.
— Numerus clausus na dunajski medicinski fakulteti. Ker je število voiakioiv-mediiioinoev silimo naraslo, je dunajska medicinska fakulteta sklemila, da sprejme v šolskem letu 1918/19. iz ornih krbmoviin, ki imajo 1 astmo medicinsko fakulteto medicinske slušatelje le v prav iomeje-nem številu.
— Za 400.000 draguljev ukradeno. Iz Varšave pišejo: Na Wotlskem pravoslavnem pokopališču je biil pokopan leta 1905. ibiirvši varšavski nadškof Hiercmymus. Med prebivalstvom so od tedaj govorili. o neizimieinnem bogastvu umirleiga. Trdili so, da je bil položen v grobnico ogromen zaklad in da je bila njegova obleka iz samih zlatih nitk. V noči od 3. do 4. t. m. so p;1 vlomili neznani zločinci rakev im okradli nadškofovo čepico okrašeno z dragulji v vrednosti 400.000 mark. Kaj so še drugega ukradli, rti znano, ker ne vedo, kaj je bilo pravzaprav v rakvi. Eden od varšavskih listov, je prinesel poročilo, da niso billi dragulji pravu a policija sodi, da so hoteli vlomilci na ta način javnost le preslepiti ter da so prave dragulje odnesli. Preiskovanje se strogo nadaljuje.
—	Na Koroškem so uvedli za moko naslednje cene: Kilogram pšenične moke 2 K 10 vin., moka za kuho 2 K 60 vin., krušna pšenična moka 1 K 10 vin., ržena moka 1 K 10 vin., koruzna moka 1 K 10 vin., ovsena moka 1 K 10 vin.
— Nevaren vlomilec prijat. V Zagrebu je prijela policija ključavničarja Ivana Gaspariča, ki je vlomil v veič -zagrebških stanovanj in nakradel za 150.000 kron vrednosti. Samo v emem stanovanju je maplenlil za 80.000 kron blaiga. To blago sta potem prodajali mjeigova mati im njegova priiležnica v Sisku.
— Velik požar v graški tovarni za kemično industrijo. Minuli četrtek je izbruhnil v graški kemični tovarni naenkrat ogenj, ki je hitro obiel nekatere dele tovarne in uničil eno celo poslopje, predno je mogla priti gasilna bramba na pomoč. Ker je bilo v tem poslopju nakupičenih veliko število maščobnih izdelkov, je bilo dovolj vzroka, da se je ogenj hitro razpasel in napravil tovarni veliko škode.
— Velika železniška nesreča v Wienerneustadtu. V soboto se je zgodila v Wienerneustadtu velika železniška nesreča. Nedaleč od postaje so stale tri lokoinot.ve, ki so se začele vsled neprevidnega ravnanja z zavorami z veliko hitrostjo premikati proti postaji. Tam so trčile z vso močjo v neko lokomotivo, stoječo na progi; v teni je ravno pripeljal na kolodvor tržaški vlak štev. 35 in lokomotiva je trčila vanj s tako silo, da se je razbilo pri tein nekaj vagonov; IR potnikov je bilo ranjen h.
Primer naše gospodarske politike. V nedeljo teden so priredile pred magistratom v Salzburgu ženske velikanske demonstracije, odposlanstvo pa je predložilo zahteve, ki se obračajo proti tujcem. Nato je odgovoril magistratni svetnik v. Clessin: Kar se tiče tujskega prometa, je razumljivo, da je treba zavzeti proti njemu
odločno stališče, žalostno je, da mora reševati to vprašanje v Avstriji vsako posamezno mesto posebej in da tega ne stori država sama. V Nemčiji je uvedena enotna mesna nakaznica, in kjerkoli se kdo nahaja, doma ali pa v gostilni, ne more jesti več, kot toliko, kolikor mu nareka nakaznica. Pri nas pa je popolnoma drugače. Naše mesto si drugače ne more pomagali, kot da odreče tujcem vsa aprovizačna sredstva, tako. bodo tujci primorani. zapustiti mesto. Ta prepoved, da se brez nakaznic ne sme oddajati v nobeni gostilni mesa, bo strogo kontrolirana. Ako se uvede ta prepoved za vse tujce, in ne le za letoviščarje, tudi drugod, potem se neha v Avstriji vsak tujski promet. Taki ukrepi kažejo, kam smo že prijadrali.
— Premogovni rudniki v Besarabiji. Rumunska vlada je začela z obratom premogovnih rudnikov V Bel-gradu v Besarabiji. Premogovni revir leži precej v stran od glavne proge, zato ga bodo zvezali ž njim.
— Nezgoda na Visli. Med Varšavo in Plockom vozi vsak dan potni parnik. V soboto se je srečal pri Czer-vinsku z nekim drugim parnikom, ki je vozil od Uie proti Varšavi in imel na krovu 25 ljudi. Vsled prehudega Vislinega toka sta trčila parnika drug v drugega, pri čemer se je manjši parnik potopil. Od vseli 25 ljudi se jih je rešilo le 11, ostali so potonili.
Zadnje vesti.
Ministrski svet.
Dunaj, 18. avgusta. Včeraj se je po daljšem presledku zopet vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri. Ministri ostanejo nekaj časa polnoštevilno na Dunaju.
Posvetovanja v nemškem glavnem stanu.
Berlin, 18. avgusta. O rezultatu posvetovanja v nemškem glavnem stanu poroča -Neuer Abend«; V poljskem vprašanju se je doseglo znatno zbližanje, tako da za hitro rešitev ne obstojajo nobene ovire več. Brest-iitovski mir ne bo revidiran. Centralne države stoje še vedno na stališču omenjene mirovne pogodbe in bodo počakale nadaljnega razvoja stvari v Rusiji. Do kake nove mirovne ofenzive ne pride več.
Državni tajnik Hintze o položaju.
Berlin, 18. avgusta. Glavni odbor nemškega državnega zbora se sestane v najkrajšem času. Državni tajnik za vnanje zadeve, von Hintze, bo v glavnem odboru podal obširno poročilo o posvetovanjih v nemškem Klavnem stanu.
Nova nemška letala.
Haag, 18. avgusta. »Standard« prinaša senzacionalno vest, da se je Nemcem posrečilo izumiti nov tip letal, ki se bodo mogla držati tri tedne v zraku(?). S temi letali da mislijo Nemci poleteti preko oceana n bombardirati ameriška mesta in vojaške naprave.
Vojni svet v Versaillesu.
Ženeva, 18. avgusta. Vojni svet aliirancev se prihodnji teden zopet sestane v Versaillesu. Časopisje pripisuje tej konferenci izredno važnost ter pravijo, da obsega dnevni red važne diplomatične razprave. Pariški »Excelsior« poroča, da bo enotnemu vojaškemu poveljstvu sledila sedaj tudi diplomatična enotnost.
Ententa še ne sklene miru.
Stockholm, 18. avgusta. Švedski brzojavni urad poroča:	Loža	prostozidarjev	je pozvala švedsko
vlado, naj poprime iniciativo za mirovna pogajanja. Državni minister je v sporazumu s svojimi ministrskimi tovariši odgovoril, da bi vkljub želji švedske vlade, po svojih močeh sodelovati za čim prejšnji konec vojne, b.l vendar brezuspešen vsak korak, dokler vojujoče se stranke niso voljne sprejeti posredovanja za mir.
Aretacija ^joljševikov v Franciji.
Ženeva, 18. avgusta. Pariški listi javljajo, da je francoska vlada odredila aretacijo vseh onih ruskih državljanov, ki so pristaši boljševikov. Od konca avgusta dalje se bo postopalo ž njimi kakor s civilnimi interniranci sovražnih držav.
Tudi Amerika priznava Čeho-SIovake.
L o ii d o n , 18. avgusta. »Times« poročajo iz New-yorka, da v ameriških uradnih krorih z velikim zanimanjem pozdravljajo priznavanje Ceho-Slovakov kot zavezniškega naroda entente. Zatrjuje sc, da bodo tudi Združene države sledile angleškemu sklepu.
Razno.
* Paroplovba na Donavi. Letos preteče sto tlet, kar je spustil nek ogrski ribič v Donavo prvi parnik. To je bila tedaj velliika senzacija atn še večjii dogodek. Njegov parnik je nosil dv ao 50 ton in vozil s hitrostjo 3.5, azliroma 15 tkalo— metrov. Šele 1829. se je ustanovila I. c. kr. za-
! sebna donavska panoipiovska družba, ki so ji sledile nato še razne druge, bavarske im \viir-temberšfce paroplovske družbe.
* Schonbrunski zverinjak. Zverinjak v Schonbrun-nu pri Dunaju je zelo trpel vsled vojne. Število tujih živali je padlo na celo tretjino, glavno radi slabe in nezadostne prehrane. Del raznih zverin so poslali v pe-štanski zverinjak, kjer je več priložnosti tuje zveri hraniti (na Ogrskem!). V oddelku za opice, kjer je bilo nekdaj nekaj ducatov opic, sta sedaj — dve. Od petih slonov je ostal le eden. Štirje so poginili vsled nezadostne piče. Vseh pet levov so odposlali v Pešto. Pov-sodi, povsodi se kažejo vojne posledice... Le na Ogrskem ne!
* Dr. Absolon na sedmi raziskovalni poti.
Ceškli,l-isti poročajo, da namerava slavni raziskovalec Balkana dr. Absolon odliti sedaj z ženo ma sedmo raziskovanje Balkana. Cilj tega potovanja so otoki Guriola, Mljed Lastov in kraji južno od Nevesimja v Hercegovini (Kri-vošitie.)
* Velikanska kazen. Grški mornar,ioni minister je obsodil posestnika ladjedelnice Abati-oipoisa na denarno kazen 10 milijonov frankov, ker je proti zakonu o menjavi prapora trgovskih ladij prodal dva parnika inoiziemcem. Diva druga posestnika ladjedelnic sta billa kiatzmicvama z globami dveh liin treh milijonov frankov.
* Pred okrajnim sediščem v Camp Cusla je bilo obsojenih pet Rusov .na pet dO deset let ječe, ker so se branili, po poročilu »Chicago Dailv Newsa« iz Battle Czeek, vstopiti v armado Združenih držav.
Aprovizacija.
Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v sredo, dne 21. avgusta ob 5. popoldne v mestni posvetovalnici.
Ovseni riž za doječe in noseče matere se bo oddajal v vojni prodajalni. Gosposka ulica, po sledečem redu: Na izkaznice štev. 1 do 400 dne 20., štev. 401 do 800 dne 21., štev. SOI naprej dne 22. avgusta. Na vsako-izkaznico se dobi 1 kilogram ovsenega riža, ki stane 1 krono.
Cena kruhu. V zmislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. t. m. štev. 25.891 prodajal se bo od prihodnjega torka, t. j. 20. avgusta dalje hleb kruha,, ki tehta 500 gramov po 48 vin, pol hleba po 24 vin. in četrt hleba po 12 vin. Cim prejme mestna aprovizacija zadostno množino krušne moke, kar se pričakuje v nekolikih dneh, pekel se bo 600 gramov težak kruh in prodajal hleb po 64 vinarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
registrovana zadruga z omajano zavazo.
Tiskovine za Sole, iupan> sftva in urad©- Najmoder* nejše plakate in vabila za
Letne zaključke
shode In veselice. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, itd.
Stereotipna. — Litografija.
CIGORIN
sr s STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko : Lekarna .pr* upanju* (Apotheke zur Hoffmuigj* pecs 46, Ogrsko.