ISSN 0040-1978
	RENAULT
	-	prodaja in servis vozil -	karoserijska dela -	optika vozil -	nadomestni deli
Terbac Franc s.p., Dornava 116b tel.: 02/754^0-80	
I R Y s i_ le n
Jeep
AVTOSERVIS in TRGOVIN>^
DOMINKO
Dominko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021
KEDR
NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI
Vošnjatova6,Ruj, tel.: 778 24 01
Kulinarični icotičeic
Ptuj, 15. marca 2001, letnik LIV, št. 11 - CENA 150 SIT
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
TA TEDEN / TA TEDEN
Denar -
svetnikov vladar
O dragi slovenski državi čivkajo že ptički na veji in nekako smo se vdali v usodo, da moramo to, kar smo si izborili, vzdrževati in drago plačevati. Tudi zaradi bohotenja birokracije, ki sama sebe regenerira z izmišljanjem novih nalog v nevzdržne obsežnosti, celo do protibirokratskega programa. Denar je pokvarljivo blago, in če ga je mogoče zaslužiti z zavlačevanjem, odlašanjem, kompliciranjem, pokvari tudi ljudi.
Žal ni tako samo v državnih vrhovih, tudi občine oziroma njihovi funkcionarji se lahko denarno povampirijo. Prej običajni ljudje, vredni zaupanja, postanejo s prevzemom funkcije drugačni, dejal bi, birokratsko okuženi, pripravljeni sprejeti modrost kompliciranja, napihovanja, zavlačevanja in pozabiti ideale, za katere so se borili pred volitvami: red, skromnost in poštenje.
Tako je zanimivo opazovati in poslušati občinske svetnike, ko modrujejo in moralizirajo ob delitvi majhnih denarnih zneskov in ob predlogih občinske uprave ali posameznega odbora ali komisije zapravijo veliko časa in denarja. Poslovno poročilo občine Videm pove, da so stroški sej sveta, odborov in komisij davkoplačevalce veljali skoraj 8,6 milijona tolarjev ali dobrih 43 odstotkov več od planiranih 6 milijonov. Občina Videm se ponaša tudi z visoko številko sej občinskega sveta in v tem mandatu pred nekaterimi občinami vodi za šest ali sedem sej. Sej odborov in komisij ne gre preštevati. Mestna občina Ptuj je v letu 2000 za sejnine porabila 13 milijonov tolarjev, ima pa 29 svetnikov ali 13 več kot Videm, njen proračun je skoraj 5,5 krat večji, poleg tega svetniki mestne občine odločajo v imenu 24 tisoč občanov, videmski pa predstavljajo le 5.700 duš. Videmska lokalna samouprava sega še navzdol, v osem krajevnih skupnosti, kjer se zapravljanje nadaljuje. Sedem krajevnih skupnosti, za osmo ni zapisanih podatkov, je samo za pisarniški material v letu 2000 porabilo skoraj 1,7 milijona tolarjev. Koliko že stane kilometer asfalta, vodovoda, koliko so pripravljeni dati socialno ogroženim, gospodarstvu, kmetijstvu?
^ KONKURENČNE CENE - HITRA DOSTAVA
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
ECO OIL
EOCd.o.o. Tržaška 37a 2000 MARIBOR
1 MOŽNOST PLAČILA NA 4 ČEKOV
mnAuiiroio-STum4 uoKvntJANM nsmwrov J
g 02/78 78 600 ^
I PTUJ, Minorltsk! trg 2, fotografiia@foto-tone-sp.si
V MAneu
I
Padel je več kot sto let star hrast. Cas za sečnjo se počasi izteka ...
Foto: M. Ozmec
FRANKFURT / VISOKO MEDNARODNO PRIZNANJE PERUTNINI PTUJ
Evropski slavolok ptujskemu podjetju
Perutnini Ptuj je Mednarodni inštitut za spodbujanje odličnosti (BID) podelil zlato odličje kot priznanje za poslovno odličnost, kakovost in komuniciranje. Nagrada ima toliko večjo vrednost, ker jo podeljujejo poslovni eksperti različnih strok iz najrazvitejših držav in pomeni mednarodno potrditev Perutninine poslovne in prodajne uspešnosti.
"Perutnina je to pomembno priznanje prejela prav v času pospešene internacionalizacije podjetja in v trenutku, ko smo našim potrošnikom dolžni povedati, da so Perutninini piščanci vzre-jeni pri zadružnikih v naravnem štajerskem okolju, izključno s koruzo in sojo, ter s certifikati, ki zagotavljajo da je zrnje brez genetskih manipulacij. Kaže, da znajo to vrednoto še posebej v času, ki nekaterim živinorejskim panogam ni naklonjen, v svetu izjemno ceniti. Zato smo še posebej veseli, da lahko to sedaj tudi s simboliko prestižnega mednarodnega priznanja predstavimo slovenskim potrošnikom. Nagrada potrjuje, da smo na pravi poti in da je zdrava prehrana, ki jo pripravljamo v Perutnini, najbolj prepričljiv odgovor na dileme, ki se porajajo potrošnikom ob trenutno aktualnih vprašanjih na področju prehrane in kulina-rike nasploh. Prestižno priznanje je obveza tako managementu
^ /UBILE/NI VELIKI KONCERT
moderator: Zoran TURK V Športni dvorani V Gorišnicl v soboto 24. marca ob 19.00 uri
DORIS DRAGOVIČ "^'"SîroSrS®''^
Žrebanje vstopnic, v předprodají so vstopnice cenejše! ^^^ Wt-JvWt-Jx
joRflSiDíícJjA ..iiBeLcowriEan^if |©lî ^osste.	tJ^jiVHII^ ÛMÎSZ:
Ainu PHMltTUA íJÍSir^^nnpinJ Ses»	^^^	"''iia	, ' t, ibi, . _	__, »..lu.
mxSKIiîIDilcJJA SALON POHIŠTVA
Zawi TURK s.p.. RnMsva 1. Maiibor
kot vsem zaposlenim, da nadaljujemo po začrtani poti in se borimo za naklonjenost slehernega potrošnika in tako zahtevnih ekspertov, kot so ocenjevalci Mednarodnega inštituta za poslovne odličnosti," je povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser.
Mednarodni inštitut za spodbujanje poslovne odličnosti je
visoko priznanje Perutnini podelil na osnovi spremljanja poslovanja številnih podjetij v 53 evropskih državah in to brez predhodne prijave oziroma kakršnegakoli vpliva poslovodstev podjetij, ki so bila pod presojo inštituta. Vodja marketinga Perutnine Ptuj Jure Bojnec je povedal, da so na odločitev mednarodno priznanih ekspertov vplivali številni kriteriji, od zadovoljstva potrošnikov, komuniciranje podjetja s potrošniki in svojim okoljem, blagovne znamke podjetja do skrbi za izobraževanje zaposlenih, pomembni pa so bili tudi finačni in drugi rezultati poslovanja. Izbira najboljših podjetij poteka po dveh poteh: prva je možnost glasova-
Vodji marketinga Perutnine Ptuj Juretu Bojnecu (levo) je 5. marca v Frankfurtu José E. Prieto izročil nagrado Mednarodnega inštituta za spodbujanje poslovne odličnosti
nja podjetij in posameznikov po internetu, druga pa preverjanje strani skupine strokovnjakov, ki opravijo selekcijo in oceno podjetij, ki so v zadnjem času veliko vlagala v ustvarjanje svoje poslovne podobe. Visoko mednarodno priznanje, ki ga uradno imenujejo tudi evropski slavolok, je Perutnina prejela kot doslej edino slovensko podjetje v konkurenci živilskopredelo-valne panoge. Inštitut za spodbujanje poslovne odličnosti ima 27-letno zgodovino in podobna priznanja podeljuje tudi v ameriškem in azijskem delu sveta. Njegovi ocenjevalni standardi so potrjeni v 161 državah. Perutnini Ptuj pomeni priznanje potrditev uspešnosti dosedanjega dela v ustvarjanju imidža podjetja in pomembno pomoč v osvajanju zahodnoevropskih trgov.
J. Bračič
9770040197015
OD TOD IN TAM
TRNOVSKA VAS / Svetniki bodo obiskali knjižnico I. Potrča
Svetniki in svetnica občine Trnovska vas so na 18. redni seji sveta sredi prej{njega tedna v prvem branju potrdili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{~a in potrdili odlok o odvajanju in ~i{~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Občinski svet je tokrat s pripombami sprejel osnutke ustanovitvenih odlokov javnih zavodov Glasbena {ola Karol Pahor, Osnovna {ola doktorja Ljudevita Pivka in Knjižnic Ivana Potrča, medtem kot osnutka odloka o ustanovitvi Ljudske univerze Ptuj ni potrdil. Svet občine Trnovska vas je imenoval {e arbitra za zastopanje v delitveni bilanci, med pobudami in vpra-{anji pa so svetniki govorili o vandalizmu v občini in se seznanili z informacijo, da policijska preiskava o po{kodovanju spomenika bratom Mur{ec {e teče. Svetniki so tudi sklenili, da obi{-čejo in si ogledajo knjižnico Ivana Potrča v Ptuju. Predvidoma konec tega tedna pa naj bi na izredni seji sprejeli leto{nji proračun.
CERKVENJAK / Občani bodo morali na "rabote"
Cerkvenja{ki svetniki so prej-{nji teden razpravljali o poslovanju občine v minulem letu in potrdili odlok o zaključnem računu za leto 2000. V nadaljevanju so v prvem branju podprli odlok, ki zadeva preoblikovanje lokalne turistične organizacije Slovenske gorice v javni gospodarski zavod, vendar menili, da težnje po {tirih predstavnikih le-nar{ke Območne obrtne zbornice v upravnem odboru novega zavoda za Cerkvenjak niso sprejemljive. Po besedah župana Jožeta Kranerja bo pred sprejetjem tega odloka v vseh {tirih lenar{kih občinah potrebnih {e veliko pogajanj.
Od za Cerkvenjak pomem-bnej{ih odlokov so bili sprejeti {e odlok o izvajanju dimnikarske dejavnosti, odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro{kih komunalnega opremljanja stavbnih zemlji{č v letu 2001, potrdili pa so tudi odlok o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in či{čenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda. Na osnovi tega bo občina izbrala koncesionar-ja; pričakovati je, da bo to mariborski Nigrad.
Na seji so {e sprejeli program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana na območju občine. Po županovih besedah naj bi bilo v tej slovenjegori{ki občini precej{-nje zanimanje za novogradnje, {e več pa jih pričakujejo, ko bo skozi Slovenske gorice vodila avtocesta, dodaja Jože Kraner.
Svetniki so prej{nji teden sprejeli tudi program gramoziranja cest, ki mu proračun namenja 3,5 milijona tolarjev. Svet je {e sklenil, da iz proračuna za ceste dodatno namenijo 270 tisoč tolarjev za gramoziranje tistih cest, ki so od javnih poti in lokalnih cest oddaljene več kot 100 metrov. Te bodo, kot so sklenili svetniki, gramozirali ob 50-odstotnem sofinanciranju zainteresiranih občanov.
Zanimiv je sklep o obveznem spomladanskem popravilu krajevnih in drugih cest, ki občanom nalaga obvezno "raboto". Če se občani oziroma gospodinjstva akcije ne udeležijo, mo-
rajo prispevati 4 tisoč tolarjev, sicer pa obvezna akcija čiščenja in urejanja cest traja 8 ur. Akciji naj bi, kot meni župan Jože Kraner, sledilo družabno srečanje.
Zadnja seja cerkvenjaškega občinskega sveta pa je razveselila tudi bodoče starše - svetniki so se namreč odločili, da ob rojstvu novorojenca staršem primaknejo 30 tisočakov.
BENEDIKT / AsfalHrali bodo javne poti
Benediški občinski svet je 19. redni seji konec februarja potrdil večino predlaganih sklepov in odlokov. V drugi obravnavi so potrdili odlok o zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Benedikt dva, odlok o občinskih priznanjih, pravilnik o podrobni vsebini priznanj in vodenju evidence v občini, odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Slovenske gorice in sklep o določitvi nove cene vode v višini 120 tolarjev za kubični meter.
Občinski svet je v drugem delu seje potrdil še sklep o prednostni listi objektov, s katerimi se bo občina potegovala državna sredstva. V občini naj bi glede na sprejeti program v letu 2001 posodobili slaba 2 kilometra javnih poti Ihova-Lokavci in odsek Trije kralji. Predračunska vrednost asfaltiranja je 30 milijonov tolarjev, od države pa v Benediktu za ceste pričakujejo polovico potrebnih sredstev.
Svetniki so na svoji zadnji seji sklenili še, da Francu Zoeglin-gu iz Trstenika, ki mu je požar pred časom uničil hlev, prispeva 500 tisoč tolarjev za odpravo škode, ocenjene na okoli 10 milijonov tolarjev.
DESTRNIK / Proračun konec meseca
Destrniški občinski svet je na seji konec februarja v prvem branju že potrdil predlog občinskega proračuna z dobrimi 406 milijoni tolarjev prihodkov. Občinski odbori in komisije morajo dopolnitve in pripombe glede delitve proračunskih sredstev posredovati v prihodnjih dneh, svet pa naj bi po zagotovilu občinske uprave proračun sprejel konec meseca.
Svetniki občine Destrnik so na zadnji seji soglašali z novimi cenami za odjem plina v občini,
ki brez DDV in ekološke takse znaša 285,61 tolarjev za kubični meter. Sprejeli so še sklep o določitvi cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov ter za novo urednico glasila občan namesto Nataše Žižek imenovali Petro Lesnik. V odbor za pripravo občinskega praznika je svet imenoval iste člane kot lani, za koordinatorja v projektni skupini za izvajanje programov CR-POV pa imenoval Metko Kajzer. Svetniki so potrdili kadrovsko zamenjavo v Knjižici Ivana Potrča in razpravljali o osnutkih ustanovitvenih odlokov nakaterih javnih zavodov na ptujskem območju, potrdili pa le odlok o ustanovitvi Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, medtem ko bodo o ostalih, ki se nanašajo na Knjižnico Ivana Potrča, Ljudsko univerzo Ptuj in Glasbeno šolo Karola Pahorja, še razpravljali.
VITOMARCI / Svetniki danes o proračunu 2001
Svetniki občine Sveti Andraž bodo na nocojšnji 19. seji, ki se bo pričela ob 19. uri, skušali sprejeti proračun za leto 2001, ki obsega blizu 170 milijonov tolarjev prihodkov. Kot smo že poročali, naj bi bil proračun naravnan investicijsko, glavnina investicijskih odhodkov pa namenjena gradnji šolskih objektov. Svetniki bodo razpravljali še o povišanju cene odvoza komulnih odpadkov, medobčinskem projektu cestne povezave čez Pesnico, arbitražni pogodbi, spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za stavbno zemljišče ter se seznanili s poročili inventurnih komisij.
LENART / O turizmu v Slovenskih goricah
Mariborska razvojna agencija je v soorganizaciji z Lokalno turistično organizacijo Slovenske gorice za danes sklicala 5. sejo regionalnega sveta za turizem, ki se bo v prostorih lenarške občine pričela ob 12. uri. Osrednji temi razgovorov bosta pregled aktivnosti na področju razvoja turizma med Pohorjem in Muro v letu 2001 ter predstavitev turistične ponudbe Slovenskih goric. Seji bo sledil izlet po Slovenskih goricah s pokušnjo slovenjego-riških dobrot.
ak
JAVNI RAZPISI
Naziv: Javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje {portne infrastrukture v letih 2001 in 2002
Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Sektor za šport
Rok prijave: do 23. 4. 2001
Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2001 in 2002
Višina sredstev: 300 mio SIT v letih 2001 in 2002
Pogoji prijave: Namen razpisa je sofinancirati naslednje izbrane investicije:
1.	Manjkajo~i {portni objekti v lokalnih skupnostih do zadostitve minimalnega standarda športa
2.	Nadomestni športni objekti
3.	[olski objekti - športni standard
4.	Ostali športni objekti
5.	Rekonstrukcija in tehnološka posodobitev objekta
6.	[portna oprema
Na razpis se lahko prijavijo lokalne skupnosti in drugi poobla-š~eni nosilci. Lokalna skupnost se lahko prijavi pod pogojem, da so vsi obstoje~i {portni objekti na njenem obmo~ju vpisani v razvid {portnih objektov, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo, znanost in {port.
Vir: ULRS {t. 12/2001 z dne 23.02.2001; stran 754 - 755; Ob -44138
Razpisno dokumentacijo in
informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port, Sektor za {port, Celov{ka 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-18-48 pri Mojci Plestenjak.Vpra{anja lahko zainteresirani zastavijo tudi po elektronski po{ti na naslov:
mojca.plestenjak@mss.edus.si.
***
Naziv: Javni razpis za izbor, potrditev in sofinanciranje naj-ustreznej{ih programov izpopolnjevanja in usposabljanja na podro~ju socialnega varstva za leto 2001
Razpisnik: Socialna zbornica
ILIRIKA ■ BORZNOPOSREDNISKA HISA / TEDENSKI KOMENTAR
Premetavanje delnic med istimi lastniki
Ugodni poslovni rezultati slovenskih podjetij so očitno le začasno ustavili trend padanja tečajev na Ljubljanski borzi. Slovenski borzni indeks se je sicer prejšnji četrtek po objavi poslovnih rezultatov večine slovenskih podjetij še uspel opazneje zavihteti nad mejo 1800 točk, a od takrat dalje vztrajno pada. V enem tednu je tako izgubil 1,4 odstotka vrednosti in v petek zaključil pri 1773 točkah. Tudi indeks pooblaščenih investicijskih družbe je po manjšem skoku v ponedeljek začel strmo padati in v petek končal 1,7 odstotka nižje kot prejšnji teden -pri 1462 točkah.
Delnica Leka je po dolgem času padla pod mejo 44000 tolarjev za delnico ter se ustavila šele 1000 tolarjev nižje. Petkov tečaj 43006 tolarjev je tako skoraj tri odstotke nižji kot prejšnji teden. Tudi delnica Krke je zopet padla za več kot dva odstotka ter zaključila pri 26400 tolar-
jih. Slabše poslovanje Žita od pričakovanja je delnico pahnilo na najnižje nivoje v zadnje pol leta, 18335 tolarjev za delnico pa je sedem odstotkov in pol nižje kot prejšnji mesec. Precej je padla tudi delnica Mercatorja, ki se je po skoraj štiriodstotnem padcu komaj obdržala nad 14000 tolarji.
Banka Koper še kar privlači investitorje. Cena delnic je narasla za skoraj štiri odstotke na 42000 tolarjev.
Na prostem trgu se je največ trgovalo z delnicami Zvona 2, ki je poskočila za 4 odstotke. Drugače pa so najbolj zanimive delnice novo nastalih holdingov Kmečke družbe in Mercate, katerih tečaji se še niso ustalili. Tečaj delnic Holdinga Kmečke družbe je upadel za 4,6 odstotka, medtem ko je tečaj delnic Mercatinega holdinga narasel za slabe štiri odstotke.
Po predlogu vlade se med pide ne bodo razdelile delnice Slovenske razvojne družbe, ampak se bo le-ta ukinila, pidi pa bodo dobili njene deleže v podjetjih. V prvem razpisu naj bi tako bilo med pide razdeljenih med 20 do 40 podjetij iz njenega portfelja.
Zadnja dogajanja na borzi potrjujejo, da se brez novih investitorjev tečaji, dobrim rezultatom podjetij navkljub, ne bodo dvignili. Dokler na borzi ne bo svežega denarja, bomo priče lahko priče le premetavanju delnic med istimi vlagatelji.
Miha Pogačar
SLOvemja
Doma v Evropi.
Slovenije
Rok prijave: do petka, 30. 3. 2001, do 15. ure
Predmet: Predmet razpisa so programi izpopolnjevanja in usposabljanja za strokovne delavce na podro~ju socialnega varstva v letu 2001.
Višina sredstev: Vi{ina sofinanciranja programov, ki bodo izbrani in potrjeni, bo znana po sprejemu prora~una RS za leto 2001. Sofinanciranje programov bo izvedeno v obliki subvencije kotizacij za udeležence, zaposlene na podro~ju socialnega varstva.
Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo organizatorji izobraževanja, ki:
-	izvajajo program v Republiki Sloveniji,
-	so registrirani za opravljanje izobraževalne (M 80.3,80.4), raziskovalne (K 73.201) in social-novarstvene dejavnosti (N 85.3) oziroma je opravljanje izobraževalne dejavnosti opredeljeno v njihovem veljavnem statutu,
-	razpolagajo z ustreznimi prostori in opremo za izvedbo izobraževalnih programov,
-	imajo reference za organiziranje programov izpopolnjevanja in usposabljanja na podro~ju socialnega varstva,
-	vklju~ujejo izvajalce z ustreznimi strokovnimi referencami.
Vir: ULRS {t. 14 - 15/2001 z dne 02.03.2001; stran 935 - 936; Ob - 44462
Razpisana dokumentacija
obsega komplet obrazcev za prijavo programov glede na razpisani skupini programov (1A/1,2; 1B/1,2; 2A/1,2). Interesenti lahko dobijo obrazce v tajni{tvu Socialne zbornice Slovenije (izpis/disketa), po e-po{ti na osnovi pisnega zahtevka (Tea.Smonker@soczbor-sl.si) ali na spletnih straneh zbornice http://www.soczbor-sl.si.
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobite pri Ur{i Gro{elj in Tei Smonker na telefonskih {tevilkah: 01/432-70-53,	433-60-30,
431-41-18.
Naziv: Javni razpis za kreditiranje naložb v objekte in naprave za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja — 21LI01A
Razpisnik: Ekolo{ko razvojni sklad Republike Slovenije
Rok prijave: Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 28.12.2001. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na sklad v ~asu od 02.04.2001 do zaklju~-ka razpisa.
Predmet: Predmet razpisa so krediti Ekolo{ko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, za naložbe v gradbene objekte, napeljave oziroma nabavo opreme in/ali naprav za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Višina sredstev: Vi{ina razpisanih sredstev zna{a v skupnem znesku 2,5 milijarde SIT.
Pogoji prijave: Namen razpisa so krediti za naložbe v gradbene objekte, napeljave oziroma nabavo opreme in/ali naprav za izvajanje naslednjih obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja:
-	oskrbe s pitno vodo ({ifra VOD),
-	~i{~enje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ({ifra CIS),
-	odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ({ifra KAN),
-	ravnanja s komunalnimi odpadki ({ifra ODP),
-	javne snage in ~i{~enja javnih povr{in ({ifra JSP),
-	urejanje javnih poti, povr{in za pe{ce in zelenih povr{in ({ifra UJP),
-	pregledovanja, nadzorovanja in ~i{~enje kurilnih naprav, dimnih vodov in zra~nikov zaradi varstva zraka ({ifra DIM).
Vir: ULRS {t. 14 - 15/2001 z dne 02.03.2001; stran 936 - 937; Ob - 44463
Dodatne informacije lahko prosilci pridobijo na Ekolo{ko razvojnem skladu Republike Slovenije, j.s., Trg republike 3, 1000 Ljubljana, telefon: 01/241-48-20, telefaks: 01/241-48-60, E-po{ta: lokalna.infrastruktura@ekosklad.si in na spletni strani www.ekosklad.si.
Naziv: Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 22IN01A
Razpisnik: Ekolo{ki razvojni sklad Republike Slovenije
Rok prijave: Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 28.12.2001. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na sklad v ~asu od 02.04.2001 do zaklju~-ka razpisa.
Predmet: Predmet razpisa so krediti Ekolo{ko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, za okoljske naložbe na ozemlju Republike Slovenije.
Višina sredstev: Vi{ina razpisanih sredstev zna{a v skupnem znesku 2 milijardi SIT.
Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki so v svoji poslovni banki razvr{~e-ne v bonitetni razred A, B in C.
Krediti so namenjeni gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam za investicije v:
a)	okolju prijaznej{i tehnologije in izdelke
b)	naprave in tehnologije varstva okolja
Vir: ULRS {t. 14 - 15/2001 z dne 02.03.2001; stran 937 - 938; Ob - 44237
Dodatne informacije lahko prosilci pridobijo na Ekolo{ko razvojnem skladu Republike Slovenije, j.s., Trg republike 3, 1000 Ljubljana, telefon: 01/241-48-20, telefaks: 01/241-48-60, E-po{ta: okoljske.nalozbe@ekosklad.si in na	spletni	strani:
www.ekosklad.si.
Dodatne informacije so vam na voljo na na{i spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) ii Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikaamis.net, nabiralnikaradio-tednik.si
***
POROČAMO, KOMENTIRAMO
SPODNJE PODRAVJE / KAM Z ODPADKI
Sežiganje je le ena od opcij
Na območju Spodnjega Podravja smo problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki in nasi~enost odlagali{~ vzeli dokaj resno in jo do sedaj kar primerno urejali. Vendar smo na prelomni to~ki, saj prepotrebne nove lokacije za odlaganje {e nismo uspeli zagotoviti, sedanja pa je že skoraj čisto polna.
Tudi zaradi tega je ministrstvo za okolje in prostor v Narodnem domu na Ptuju pripravilo regijski posvet o ravnanju z odpadki, ki so se ga v petek, 9. marca, poleg županov, občinskih strokovnih služb in izvajalcev ravnanja z odpadki z območja Spodnjega Podravja udeležili tudi državni sekretar za varovanje okolja mag. Radovan Tavzes, podsekretar dr. Jani Zore in svetovalec vlade Sergej Laurenčič. Med drugim smo slišali, da problematiko ravnanja z odpadki v prehodnem obdobju sicer rešujemo z bali-ranjem, ločevanjem in intenzivnim sortiranjem, iskanje nove lokacije za deponijo odpadkov pa je zašlo v slepo ulico zaradi nasprotovanja občanov. Zato so razpravljavci menili, da je treba na tem področju v okviru zakonodaje končno narediti red.
Do leta 2009 nas na področju okoljevarstvene zakonodaje čaka v Sloveniji še veliko različnih sprememb. Na kaj moramo biti pri tem še posebej pripravljeni, smo povprašali mag. Radovana Tavzesa.
"Kar se tiče ravnanja z odpadki, je zakonodaja formalno že prenešena v slovenski pravni red, pred nami pa je dokaj težka naloga - uporaba te zakonodaje. Glede na to, da je zakonodaja tako kadrovsko kot finančno zelo zahtevna, je namen ministrstva, da se v zaokroženih regijah posvetujemo o tem, kako bi čim bolje uredili tisti del, ki še ni v celoti vpeljan. Ena takih regij je mestna občina Ptuj s svojo okolico, kjer so po mnenju ministrstva prizadevanja za ravnanje z odpadki ocenjena z visoko, skoraj eno najboljših ocen. Nekaj detajlov je sicer treba dokončno urediti še tudi pri vas, ampak kar se tiče ločenega zbiranja odpadkov, priprav na odlaganje in dolgoročne politike, ki zagotavlja regiji varnost odlaganja odpadkov za obdobje 10 ali 20 let, pa tudi kar se tiče stika z občani na tem področju, je v ptujski regiji z velikim naporom občine narejen že velik korak, ki ga morajo drugid šele izvesti."
Ali na ministrstvu podpirate idejo o regijski deponiji odpadkov, kajti na Ptujskem s tem imamo velike težave? Če ne bomo kmalu našli izhoda, se bomo začeli dušiti v odpadkih. Kje vidite izhod?
"Vedeti je treba, da je odlaganje le ena od oblik odstranjevanja odpadkov, s tem da je treba predhodno ločiti posamezne frakcije. Se uporabne lahko vrnemo v predelani obliki v proizvodnjo, tako da se dejansko odloži čim manjša količina končnih odpadkov. Ker pa je odlaganje zahtevno tako finančno kot kadrovsko in logistično, je edini smisel v tem, da se več občin pri teh namenih združuje in, da formira skupno regijsko deponijo. Nekaj takih
regij je v Sloveniji že urejenih in eno teh je zagotovo Ptuj. Prijetno sem bil presenečen nad tem, kako ste se uspeli dogovoriti z občani, da so ta program sprejeli."
Problematika ravnanja z odpaki se pravzaprav prične že pri nakupu v trgovini, nadaljuje pa se v kuhinji oziroma v gospodinjstvu. Na Ptujskem smo s selekcioniranim zbiranjem že naredili korak naprej, kako pa je drugod po Sloveniji?
"Presenečen sem, da ste v ptujski regiji veliko naredili že tudi z biološkimi, torej razgradljivimi odpadki. To pomeni, da je animacija občanov zelo močna, da se zavedajo, da je veliko tega mogoče kompostirati že kar na domačem dvorišču. Ločeno zbiranje ima za državo dva močna argumenta. Pomembno je, da se embalaža zbere in predela oziroma reciklira nazaj v surovino. Drugi argument pa je v težnji po zmanjševanju deleža biološko razgradljivih odpadkov, ki so odložljivi. To pomeni, da se generiranje toplogrednih
Državni sekretar za varovanje okolja mag. Radovan Tavzes. Foto: M. Ozmec
plinov zmanjša na najmanjšo možno mero. Vse te korake ste v ptujski regiji že uspešno preizkusili in vedenjski vzorci Ptuj-čanov so se začeli usmerjati v dejstvo, da je to preizkušena zadeva, mimo katere drugod enostavno ne morejo."
Ena od opcij za reševanje odpadkov v Sloveniji je sežiganje po predhodnem selekcioniranem zbiranju. Predvsem v občini Kidričevo se zadnje čase lomijo kopja o tem, ali sežigalnica da ali ne. Kakšno je stališče vašega ministrstva do sežigalnic?
"Napor ministrstva je usmerjen v to, da do leta 2003 ali 2004 ugotovimo realne kapacitete odlaganja odpadkov in zagotovimo, da se ločene frakcije ne odlagajo oziroma da z njimi ravnamo kot s sekundarnimi surovinami. Zavedamo se tudi, da bo v tem obdobju potrebno objektivno ugotoviti, ali imamo še dovolj odlagalnih kapacitet in kako uspešni smo pri ločenem zbiranju. Ce bi se pokazalo, da imamo odlagalnih kapacitet resnično premalo, bo treba razmišljati tudi o sežiganju odpadkov. Seveda ne kot edinem možnem načinu reševanja te problematike, ampak kot enem od vzporednih načinov reševanja odpadkov. Se zlasti če bodo čez dve ali tri leta pričeli odlagati kot odpadek tudi mulje iz čistilnih naprav. Sežig teh muljev in drugih odpadkov, mislim tudi na probleme, ki nam jih sedajle povzroča kostna moka, narekuje neko paralelno razmišljanje odstranjevanja s sežiganjem. Za take reči je namreč odlaganje neprimerno."
Kako pa ocenjujete regijski posvet o ravnanju z odpadki v Ptuju?
"Veliko vsega smo izvedeli. Ena od zanimivih ugotovitev je, da pravzaprav tu država ne bo imela velikega problema z

Mercator
K j^ugoclf|o>
do 3. 2001
^m^J^ i

Moda s potenco
MAJA 1 aon 00
Dolgi rokav, modre barve	i ■ w W W | W W ^
Ml« 3.590,00
JEANS HLAČE
KOCCA
6.990,00
ŽENSKE SPODNJE
HLAČKE TANGA 790,00
W mmM Mi
I® sDûsmte®
Vabimo va
Kremplje
prodaj alnè
gradnjo novih deponij, razen morda pri tem, da se infrastrukturni objekti zgradijo s kakšno finančno injekcijo iz državnega proračuna ali mednarodnih fondov. Ampak vse bolj sem prepričan, da za območje Ptuja na tem področju že lahko naredimo kljukico. Z vašim župa-
nom smo se namreč dogovorili, da bo treba še kaj doreči na finančnem segmentu, predvsem v prihodnjem letu ali leta 2003. Sicer pa ste v ptujski regiji na področju ravnanja z odpadki že resnično zelo daleč, drugod so še daleč za vami."
M. Ozmec
Izvedeli smo
FINALE LETOS NA PTUJU
Za letošnji 15. festival Turizmu pomaga lastna glava
s temo o turizmu in dediščini je med mladimi veliko zanimanje. Z raziskovalnimi nalogami se je prijavilo že več kot sto šol, ki se bodo pomerile na dvanajstih predtekmovanjih. Najboljših dvanajst podmladkov se bo pomerilo na državnem tekmovanju, ki bo 19. in 20. aprila na Ptuju.
UČITELJI IZ BOSNE ZA ZDRAVE ŠOLE
V Sloveniji je te dni na obisku skupina učiteljev iz Bosne in Hecegovine, ki jih zanimajo slovenske izkušnje pri vzpostavljanju in razvoju slovenske mreže zdravih šol. Med drugim bodo obiskali nekaj zdravih šol, kjer bodo lahko podrobneje spoznali, kako programi zdravstvene vzgoje potekajo v praksi.
ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA NA TRASAH AVTOCEST
Arheološka izkopavanja na trasah bodočih avtocest v Sloveniji so največji arheološki projekt na slovenskih tleh. Z njimi je arheološka veda pridobila nove pomembne podatke o naselitvi Slovencev, pa tudi o starejših naselbinskih središčih pri nas. Več o rezultatih prve faze arheoloških izkopavanj v Prekmurju, na Štajerskem, v Vipavski dolini in okolici Ljubljane bodo povedali na današnji tiskovni konferenci Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino v Cankarjevem domu v Ljubljani.
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
v
Četrtek ob 21. uri: V filmskem kotičku bo na sporedu film z naslovom "Izobčenec".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V tokratni informativni oddaji se bo zvrstilo kar enajst prispevkov, ki bodo v sliki in besedi predstavili najpomembnejše dogodke s konca februarja in začetka marca na Ptuju in okolici. Predsednika socialdemokratov Janez Janša in Nove Slovenije dr. Andrej Ba-juk sta se srečala s svojimi člani in simpatizerji, letno poročilo o svojem delu sta podala okrožno in okrajno sodišče na Ptuju, Petovia avto je včeraj pričel prodajo nove lagune II, bodočim kupcem so jo predstavili že teden dni prej, potapljaška podvodna reševalna služba je proslavila 20 let uspešnega dela, ljubiteljska slikarka Anamarija Toš je našla nov izziv v kurentih, komorni moški zbor Ptuj se je predstavil na letnem koncertu, Marija Ribič, ki je jesen življenja preživlja v Marijinem domu na Ptuju, je praznovala stoti rojstni dan, svoje moči in spretnost so merili mladi športni plezalci SV Slovenije, glasbeni gost bo Brendi, ob koncu oddaje pa si bomo lahko ogledali še stalni rubriki o zgodovini Slovencev v freskah in oddajo o avtomobilih Avtomobilsko zrcalo.
MG
GOVORI SE ...
... DA so videmski gledališ-čniki s svojimiplejboji zanimivi in nadvse aktualni. Ljudje množično prihajajo in v odrskih likih iščejo svojega partnerja, soseda, prijatelja in sebe.
... DA sta opozicijska lider-ja ob zadnjem obisku v en glas trdila, da državni proračun ni razvojno naravnan. Verjetno premalo daje za razvoj poslanskih plač.
... DA sta ob tem tudi benti-la, da opozicija še vedno nima
«
sebi naklonjenega medija. Kakršna opozicija, takšen medij.
... DA sta zamudila kak teden, ko bi še lahko obdržala pri življenu tako imenovane Prleške novice. Te bi za vsak tolar vdano služile tudi ta hudemu.
... DA se ptujski policisti veselijo nove postaje, pijančki pa treznilnice.
... DA je na sejah kidričev-skega občinskega sveta tako vroče, da bi lahko sežigali odpadke.
... DA je bilo letošnje 41. kurentovanje uspešno, ker je po dolgih letih snelo masko tudi s finančnega ksihta.
... DA je bil uspešen tudi osmi marec. Tokrat so bili za razliko od fašenka zadovoljni tudi gostinci.
... DA se imajo videmski svetniki raje kot v drugih občinah, saj se sestajajo pogosteje in dlje.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
TRNOVSKA VAS / OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN
Renesansa lutkarstva na Ptujskem
V kulturnem domu v Trnovski vasi se je 7. marca predstavilo kar 12 lutkovnih skupin s 180 nastopajo~imi, najve~ doslej in najve~ dale~ naokoli, ~eprav velja, da je lutkarstvo na Slovenskem nasploh v porastu. Enajst je bilo osnovno{olskih skupin, dvanajsta pa so bile lutkari-ce Vrtca Ptuj.
Prav veselje je bilo spremljati otroke, ki so ne samo spretno rokovali z lutkami, ampak tudi sicer prikazali všečen nastop. Z Zvezdico zaspanko se je predstavila OŠ Kidričevo, podružnica Lovrenc, lutkarji OŠ Hajdina so predstavili Boj v omari, skupina OŠ Cirkulane, podružnice Zavrč je zaigrala Strah, OŠ Ljudevita Pivka je prikazala Zajčkov čarobni lonec, Mojco Pokrajculjo so predstavili lutkarji OŠ Videm, skupina Dijaškega doma pa Didel didel daja, dedek Mraz prihaja, o Stoti-sočnogi je pripovedovala skupina OŠ Majšperk, člani skupine Lutka lutkica iz OŠ Podlehnik so pripravili predstavi Pletar-jevi spomini in Težave levčka Pepeta, lutkovna skupina Zvezdice OŠ Ljudski vrt Brž, zaspali smo in vzgojiteljice ptujskega vrta Mojco Pokrajculjo.
Med avtorji predstav se je največkrat pojavilo ime Jane Mil-činski, pa še Frana Milčinskega, Vinka Moderndorferja, Borisa. A Novaka, razveseljivo pa je, da se kot avtorice besedil pojavljajo mentorice same: Jožica Rupar,
Lutkarji OŠ Mojšperk
Zdenka Golub, Mira Cajnko in Daniela Petrovič. Lutke so tako izziv ne zgolj kot gledali{ka dejavnost, ampak tudi kot povod za pisanje teksta, za izdelovanje lutk in scene, predvsem pa za to, da dajo življenju otrok, ki igrajo, in tistihm, ki gledajo, neki novi smisel, ali če hočete, obuditi nekaj, kar se dotakne srca, saj za televizijske risanke, polne nasilja, da o računalni{kih igricah sploh ne govorimo, tega ni mogoče trditi.
Predstave je strokovno spremljal Tine Varl. Ob koncu je bil zadovoljen ne samo zaradi
Lutkovna skupina Lutka lutkica OŠ Podlehnik
Lutkovna skupina O[ Ljudevita Pivka Ptuj, u~enci OKMO 2
{tevila skupin, ampak tudi zaradi videnega: "Posebno vrednost srečanju dajejo teksti izpod peresa mentorjev samih. Opaziti je bilo tudi, da vpliv režiserja ni bil tako močan kot pri profesionalnih predstavah. Zadovoljivi so bili elementi, ki opredeljujejo značilnosti lutkovne predstave, od glasbe, scene, lutk, animacije ... V predstavah je bila prisotna didaktika, kar pa je glede na to, da so predstave nastajale predvsem za otroke, razumljivo, poleg tega pa so to {olske skupine. Skupine so pokazale tudi veliko inovativnosti v samih lutkah. Te so bile na palici iz različnih materialov, pa ploske, lutke ma-
Ob koncu priznanja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Obmo~ne izpostave Ptuj in spominska darila ob~ine Trnovska vas
nekeni, vodene pred igralcem, skratka pri oblikovanju lutk ni bilo zavor. A igra za paravanom je bila {e vedno dominantna. Raznolika je bila tudi glasbena oprema, od petja v živo, petja z Orffovim instrumentarijem do posnete glasbe. Tudi lučna oprema predstav je bila zadovoljiva. Nobene skupine ni bilo, ki bi imela slabo animacijo lutk. Odnosi med lutkami so bili korektno urejeni, te so se med seboj gledale. Obstajalo je ravnotežje med igro in igralci. Tokratno srečanje je razkrilo vrsto mladih talentov. Vsi otroci so bili izredno spro{čeni. Res so v nekaterih predstavah otroci hiteli pri govorjenju, kar je bilo v {kodo razumljivosti teksta. Kjer otroci pojejo, pa bi bilo dobro, da bi jih spremljal kak{en instrument. Na splo{no pa lahko srečanje ocenim kot dobro po vsebini in organizaciji."
Nastopajoče je ob koncu skupaj z vodjo Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Nevenko Gerl, ki je skupinam podelila priznanja, pozdravil {e župan občine Trnovska vas Karl Vurcer in vsaki skupini izročil spominsko darilo. Občina Trnovska vas skupaj s tamkaj{njo osnovno {olo je bila nadvse prijazna gostiteljica, kar je dodalo uspe{nemu srečanju {e dodaten {arm, ki ga lutke že tako ali tako imajo. Žal so tega deležni le otroci, pa odraslim tudi ne bi {kodovalo, če bi od časa do časa stopili pred lutke, ki nikoli niso bile namenjene zgolj otrokom.
NaP
Kako lepo je biti milijonar?
Za nekaj časa se bomo v našem kotičku posvetili televiziji - filmom, nadaljevankam, pa tudi raznim oddajam, s katerimi skušajo na{i televizijci bolj ali manj uspe{no zapolniti program. Tokrat si bomo ogledali oddajo, ki je ponovno zavojila vesoljno Slovenijo.
Malo je takih, ki prejšnjo soboto in nedeljo ob osmih niso pireklopili na POP TV - no, morda ste samo preverili, kako je Blažka tokrat odela svoj trbuh ali katere goste je ponovno gostil Mario, in že spet preklopili na bodoče milionarje. Ti uresničujejo sanje vsakega izmed nas - zaslužiti mnogo na lahek način. Toda ali je Jonasov kviz res najlažja pot do tega?
Morda. Vsekakor se je kviz za milijone obnesel v tujini - spremljamo ga lahko na avstrijski in nemški televiziji. Vendar obstaja znatna razlika. Na primer namesto pri 50 tisoč tolarjih se prvo vprašanje ustavi na 150 tisoč, o razliki med deset milijoni tolarjev, šilingov ali mark pa tako ni potrebno razpravljati. In še pika na i - največja natezalnica živcev, s katero tuji voditelj preseneti svojega kandidata, je: "Odgovor vam povem po oglasih."
Da se torej razumemo: nič "Mislite ali veste"" vprašanj in drugih pripomb, ki kandidate zmedejo in dekoncentrirajo. Toda gledalci imamo svojega Jonasa radi. Posebej takrat, ko se na stolu znajde kak kandidat, ki ni "prešprical" samo srednje šole, marveč verjetno tudi osnovno. Ko nima pojma, ali je kameleon res žival ali je mogoče vrsta traktorja, damo Jonasu blagoslov, da kandidata zmelje v prah. Zraven seveda uživamo. Seveda imajo tudi televizijci svojega Jonasa radi. Če ne bi bilo njega, se bi desetih milijončkov polastil še kdo drug kot Tanko, tega pa si vendar ne morejo privoščiti. Ali ne?
Prijavite se na kviz in s tem boste svojim znancem marsikaj dokazali. Če že ne tega, da ste pametni, pa prav gotovo, da ste zelo pogumni.
Nataša Žuran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
v
Skarnik
Razumevanje narave in prijazno sožitje z vsemi živimi bitji postaja dandanašnji temeljno vprašanje spodobnega preživetja na zemeljski obli. A se zdi, da je človek vedno manj sposoben sobivanja z živalskim in rastlinskim svetom! Kako sicer razumeti dramatično pobijanje tisoče glav živine, ki jo je človek pahnil v dobi-čkarsko prehranjevalno verigo? Kako razumeti vse sorte genskih perverzij nad živalmi in rastlinami? Pfej! Človeška vrsta postaja rabelj lastnega planeta. Kako razumeti krčenje naravnih življenjskih prostorov za betonska naselja in asfaltno džunglo? Naravi, ki vpije po razumevanju in blagosti, je nujno prisluhniti - tudi s pomočjo knjig, ki odkrivajo lepote in tegobe v odnosu človek - narava. Škarnik je naslovljena občutena, odlična zgodba o odraščanju in ljubezni do ptic. Zgodba je postavljena na posestvo Rega Harrisa, ki je brezmejno trdosrčen, prav odvraten zemljiški posestnik. Taylor Mas je najstnik, sin Harrisovega gozdarja, ki živi z družino v najemniški hiši na posestvu. Fantov najboljši prijatelj je Alan James, čigar družina živi brez pritiskov pohlepnega posestnika. Taylor je vnet zbiralec ptičjih jajc, v malem prstu ima vsa gnezdišča na Harrisovem posestvu, kjer gnezdijo številne ptice. Le-te Harris preganja in tako ukazuje tudi svojim delavcem. Odločilno vlogo v zgodbi, ki je poklon ptičjemu svetu, ima
Regov stric Teddy. Stari mož je izvrsten poznavalec ptic ter odličen mentor Taylorju in Alanu, ki začenjata spoštovati in občudovati pernate lepotce. Teddy opozori mladeniča na skoraj izumrle ptice škarnike -mrhovinarje, ki jih je ostalo le za vzorec in jim preti izumrtje. Fantoma zoprnež Harris naroči uničenje škarnikovega gnezda, a Taylor, ki ga peče vest, namesti ptičje jajce v kokošje gnezdo.
Zgodba priznanega angleškega avtorja Melvina Burgessa je polna razumevanja za najstniško razposajenost, ki ob pravi vzgoji preraste v odgovorno ravnanje z naravo. Avtor je s pretanjenim posluhom podal čudovite opise narave ter odnosov med živimi bitji. Knjiga je minulo leto izšla pri založbi Obzorja v prevodu Brede Pugelj. Sto dvaindevet-deset strani knjige manjšega formata priporočam mladim bralcem od desetega leta dalje ter vsem odraslim ljubiteljem narave in dobrega branja.
Liljana Klemenčič
RACE / POGOVOR Z MARJANOM GLAVARJEM, BIVŠIM VODJEM OKROŽNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA NA PTUJU
Kriv, še preden so mu dokazali krivdo
Zgodba o Marjanu Glavarju, nekdanjem vodji ptujskega okrožnega državnega tožilstva, je javnosti bolj ali manj znana: 23. januarja so mu odvzeli prostost zaradi suma sprejemanja podkupnine, ki naj bi jo bil zahteval od F.L. in D.E., da bi poskrbel, da bo iz pripora izpuščena žena F.L. Na prostost se je vrnil 20. februarja zvečer. Tudi odločba o suspenzu nosi ta datum, z njo pa je kot storilec kaznivega dejanja (čeprav mu dejanje v bistvu še ni dokazano) začasno odstranjen z opravljanja funkcije vodje okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Tudi pritožiti se nanjo ne more; tako pravi 4. odstavek 49. člena zakona o državnem tožilstvu.
Marjan Glavar se sedaj brani s prostosti. Ker se mu je bolezensko stanje med priporom zelo poslab{alo, ne razmi{lja ve~, kaj bo delal, ko bo postopek zoper njega kon~an; kot kaže, bo moral na dializo, zato mu ne bo preostalo drugega, kot da za~ne postopek za invalidsko upokojitev, ~eprav je sprva {e ra~unal, da bo neko~ lahko {e delal kot odvetnik. Kljub pritiskom zaradi obtožbe sku{a kar se da normalno živeti, kolikor je to v danih razmerah sploh mogo~e.
Na tožilstvu se je zaposlil leta leta 1979 po kon~ani pravni fakulteti v Ljubljani, najprej kot pripravnik. Na ptujskem tožilstvu je bil najprej - od leta 1992 do 1995 - vodja enote, ki je sodila pod temeljno javno tožilstvo Maribor, zatem pa je bil od leta 1995 do 23. januarja letos vodja okrožnega državnega tožilstva.
TEDNIK; Gospod Glavar, kaj lahko odgovorite na vse te obtožbe?
M. Glavar: "Glede obtožb lahko re~em, da me predvsem dolžijo kaznivega dejanja jemanja podkupnine, zato sem bil tudi prijet in odpeljan v zapor. Tega kaznivega dejanja nisem storil, to lahko povem, ker nikoli v življenju nisem vzel nobene podkupnine, tudi v tem primeru ne. To je prav ~udna obtožba. Namre~ sploh se nismo pogovarjali o nobenem denarju, jaz tudi nisem videl nobenega denarja, pa tudi v tej zadevi nisem naredil ni~esar."
TEDNIK: Ali menite, da vam je vse to podtaknjeno?
M. Glavar: "V tej fazi postopka o tem težko re~em. Verjetno bom moral po~akati, da se kazenski postopek odvije do konca. Verjetno bomo {e kasneje preverjali, kaj se je sploh dogajalo, pa tudi ~e bom opro{~en, bom zahteval ustrezne od{ko-dnine od države zaradi vsega tega. Dejstvo pa ostaja, da vse od za~etka postopka zame niso veljale pravice, ki bi morale veljati za osumljeno osebo, saj so me že prvo minuto proglasili za storilca kaznivega dejanja in sem že od prvega dneva dalje za~el prestajati kazen za neko dejanje, ki naj bi ga bil storil."
TEDNIK; Med preiskavo doma so vam na{li nekatere službene listine. Kako to komentirate?
M. Glavar: "Ne gre za ni~ ne-obi~ajnega. Tak{ne papirje lahko najdete pri vsakem tožilcu ali sodniku doma, ker v službi ne zmore{ vsega narediti. Pri meni pa {e posebej se je to lahko zgodilo, ker sem bil zadnje leto že zaradi bolezni ve~krat na mesec odsoten. Da sem zadeve spravil na ~isto, sem si jih pa~ nosil domov. Kot vodja tožilstva sem delo moral opraviti,
delal sem vestno in po{teno, to lahko re~em."
TEDNIK; Doživeli ste tudi nevsakdanji medijski line...
M. Glavar: "Ja, to je s tem povezano. Pri meni domneva nedolžnosti ni veljala, pri meni niso veljale pravice obdolženca do zasebnosti, do tajnosti podatkov, sploh pa ne pravice glede osumljenosti osebe, že od za~e-tka sem bil kaznovani storilec kaznivega dejanja."
da se je pri meni zanimal, kaj lahko naredijo pri prijetju do-lo~ene osebe. Povedal sem mu, kaj o tem govori zakon o kazenskem postopku. Svetoval sem mu, naj si najame zagovornika, da bo on zadevo re{eval naprej, ker to ni moja stvar."
TEDNIK: Povezujejo vas tudi z razvpitim F.L.?
M. Glavar: "To pa je ~ista neumnost, ker jaz ne F.L. ne njegove združbe, niti ne vem, koliko jih je, ne poznam. Nikoli jih nisem videl, kaj {ele, da bi se z njimi pogovarjal, tudi po telefonu ne. Kot vsi drugi sem iz javnih ob~il sli{al, kaj vse so delali."
TEDNIK: Kaj pa vaša zadolženost, ki naj bi bila tudi vzrok za očitano kaznivo dejanje?
M. Glavar: "Kar zadeva mojo zadolženost, naj povem, da
Marjan Glavar. Foto: MG
TEDNIK: Kaj pa lahko poveste glede samega ravnanja z vami kot človekom?
M. Glavar: "Glede samega ravnanja ne morem re~i, da je bilo napa~no. Neobi~ajno pa je, da so me takoj odvedli v pripor, seveda s tistim pridržanjem, ki je zelo neprijetno. Cele no~i so me zadrževali v neprimernih prostorih, kljub temu da so že od vsega za~etka vedeli, da sem hudo bolan na ledvicah. Moja bolezen je znana že ve~ kot eno leto. Fizi~no res niso grdo ravnali z menoj, ostale primerne nege za bolnika pa nisem bil deležen."
TEDNIK: Očitajo vam tudi, da ste grobo kršili neoporečnost osebnostnega lika državnega tožilca, ker ste komunicirali z dvema storilcema kaznivih dejanj (D.E. in F.L.).
M. Glavar: "Oba poznam, ker sem delal osem let na Ptuju. F.L. sicer manj, ker sem se bolj poredko z njim pogovarjal, obravnaval sem ga predvsem kot storilca kaznivih dejanj. Podobno tudi D.E. Sem pa~ tak{en ~lo-vek, da se nisem obrnil vstran, ~e me je pozdravil, in sem mu odzdravil. Nismo si bili na ti in tudi družili se nismo. Res pa je,
tako, da prejema{ polovico osebnega dohodka oziroma pla~e."
TEDNIK; Ali imate morda kakšne stike z bivšimi sodelavci, tožilci na okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju? Se je sploh kdo zanimal za vas v tem času, iskal stike z vami?
M. Glavar: "Do danes nisem imel z nobenim stikov, tudi nisem v tem ~asu nikoli poklical na tožilstvo. Vse, kar je bilo potrebno opraviti, je postorila moja žena. Edini uradni dopis na ptujsko tožistvo sem naslovil 8. marca; pritožil sem se na od-lo~bo o moji pla~i, ker sem ugovarjal zoper tak{no odlo~bo, ki je nevzdržna. Nobeden od tožilcev, nih~e od zaposlenih na tožilstvu pa me do tega pogovora ni poklical."
TEDNIK: Kako pa vse to dogajanje sprejema vaša družina? Vem, da je to težko ...
M. Glavar: "Lahko re~em, da kar dobro, ker so vsi prepri~a-ni, da nisem kriv. Z ženo se ob mojem prijetju o tem nisva mogla niti pogovarjati, ker policija tega ni dovolila, niti nisem imel možnosti, da bi ~ital ~asopise. Žena mi je zaupala in verjela v to, da nisem storil o~itanega mi kaznivega dejanja. Niti ni vedela, ~esa me dolžijo, tudi sam tega prvi trenutek nisem vedel. Ko pa sem videl, ~esa me dol-žijo, sprva sploh nisem mogel verjeti, da gre zame."
TEDNIK; Sedaj ste na prostosti. Ali imate kakšne omejitve glede gibanja?
M. Glavar. "Ne, nobenih omejitev ni. Zoper mene te~e kazenski postopek, uvedena je preiskava, zadevo preiskujejo, in ker ni bilo razlogov za pripor, lahko re~em, da so bili ve~ ~as nami{ljeni, sem na prostosti in se branim s prostosti. Trudim se, da bi živel tako kot prej. Obiskujem prijatelje, mi pa je vse to dogajanje odprlo o~i, spoznal sem, kdo so moji resni~ni prijatelji, kdo pa ne."
TEDNIK; Kdaj, predvidevate, se bo postopek zoper vas končal?
M. Glavar: "Po mojem ob~u-tku bo potekal dlje ~asa, v tem trenutku {e niti ne vem, kako me mislijo obravnavati. Z odvetnikom se boriva, da bi mojo zadevo izlo~ili iz zadeve s F.L., ker dejansko z njo nimam ni-~esar. Bil bi pravi nesmisel, da bi sedel po nekaj sto ur na glavnih obravnavah s F.L., poslu-{al stvari, ki me ne zanimajo, ki z menoj nimajo nobene zveze, poznam pa jih kot biv{i tožilec, ker sem podobne, kot je F.L., obravnaval kot storilce kaznivih dejanj in so bili tudi kaznovani."
TEDNIK; Kaj boste delali potem, ko bo to vse za vami?
M. Glavar: "Zdravstveno stanje se mi je izredno poslab{alo, predvsem v ~asu pripora. To so ugotovili tudi zdravniki, ker sem bil po izpustu iz pripora že ve~krat v bolni{nici. Moje zdravstveno stanje je po njihovih ugotovitvah zastra{ujo~e, tako da o moji pravni{ki karie-
ri ne bo ve~ moglo biti govora. Moral bom re{evati svoje zdravje in in s tem svoje življenje."
TEDNIK: Zaupanja v slovenski pravni sistem pa niste izgubili?
M. Glavar: "Zaupanja v so-di{~e nisem izgubil, zaupanje v tožilstvo pa ni ve~ tak{no, kot bi moralo biti, glede na to da sem bil tudi sam dolga leta tožilec. Česa drugega ne morem povedati, ker ne vem, kaj natanko se je dogajalo, kak{no je ozadje tega dejanja."
TEDNIK; Kaj menite, kaj je vzrok za to, da je po medijskem linču "zanimanje" za vas nenadoma potihnilo?
M. Glavar: "Ne vem, vzrokov je lahko ve~, težko pa to razlagam v tem trenutku. O~itno pa je, da je pravni{ka javnost v Sloveniji sprevidela, da so bile pri meni storjene kr{itve ~loveko-vih pravic, kar ni tako enostavna stvar, kot je bila na za~etku prikazana. In tak{en medijski lin~, tudi ~e bi bil storilec kaznivega dejanja, kot da bi jih najmanj deset pobil, ni na mestu. Obravnavati me kot kot storilca kaznivih dejanj, nisem pa bil {e nikoli obsojen, je neumnost."
TEDNIK; Kako lahko te vse pritiske prenašate?
M. Glavar: "Kar težko, ampak vsake stvari se je potrebno navaditi; prena{ati grožnje in pritiske sem namre~ navajen že iz svojega poklica."
MG
sploh nisem zadolžen, kve~je-mu bi lahko rekli, da sem ogoljufani upnik. En zasebnik mi je dolžan ve~ kot 100 tiso~ nem-{kih mark, ki mi jih ve~ kot tri leta ne vrne. Tak{en primanjkljaj se verjetno pri družinskem prora~unu pozna. Ni govora o teh zadolžitvah; ~e sem si kdaj denar izposodil, sem ga tudi vrnil. Zaradi tega dolga sem moral lani na Ljubljanski banki pla-~ati garancije, ker sem bil temu zasebniku pri dveh kreditih garant, eno garancijo sem moral pla~ati v celoti takoj, za eno pa smo se dogovorili, da jo pla~u-jem sukcesivno. Moj dolžnik mi vsak dan obljublja, da bo denar vrnil, saj si ureja kredit za to."
TEDNIK: Vi ste sedaj suspendirani - odstranjeni kot vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju; odločba o odstranitvi je bila napisana isti dan, kot so vas izpustili iz pripora. Kakšna je sedaj vaša materialna varnost?
M. Glavar: "Do konca postopka velja zame suspenz, ki je bil izre~en mesec dni po mojem priprtju, tudi odlo~bo sem prijel mesec dni kasneje. Pla~o pa so mi znižali že za januar, se pravi že mesec dni pred tem, kar pomeni, da niso ravnali skladno s tem, kar so napisali v odlo~bo o suspenzu. Pri suspenzu pa je
SOLSKI CENTER PTUJ / POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA
Projekti v polnem teku
Poročali smo že o projektih, ki potekajo na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj. V januarju in začetku februarja pa so projekte, ki potekajo na šoli, predstavili na spletnih straneh (http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/~elektro/Projekti2000_2001/). V njih sodelujejo tudi občani in podjetja iz Ptuja in okolice.
Kar 23 znanja željnih kandidatov sodeluje v projektu Modul na modul - ra~unalni{ki tehnik in se že pridno u~ijo, sodelujejo z mentorji, pripravljajo seminarske naloge. Kandidate so založili z zgo{~enko, kjer so vse potrebne informacije o omenjenem {tudiju. Ve~i-na kontaktov z mentorji poteka po elektronski po{ti in spletnih
straneh, zato so kandidati, ki niso imeli elektronskega naslova, tega za~asno dobili preko ŠC Ptuj.
V projekt Raziskovanje je lahko zabavno je vklju~enih ve~ kot dvajset dijakov ({tevilo {e nara{~a) in okrog {estnajst zunanjih udeležencev. Dobivajo se ob ponedeljkih in sobotah, kjer na sestankih udeleženci izmen-
Vodje projektov David Drofenik, Janez Sipoš in Marjan Bezjak. Foto: Milan Krajne Pavlica
jujejo izku{nje in mnenja. Pridobljene izku{nje so dijakom dobra naložba v bodo~nost. S pridom jih bodo lahko uporabili pri nadaljnjem {tudiju in službi.
Tudi projekt Ra~unalni{ka pismenost - bavbav ali nuja je v polnem teku. Izvedena so bila že prva sre~anja, kjer so za podjetji Prevent-Halog in TBP iz Lenarta predstavili delo z elektronsko po{to. V petek, 16. marca, ob 16.00 in soboto, 17. marca, ob 8.00 pa se bodo za~ela sre~an-ja za javnost. Vstop je prost. Na sre~anjih bodo predstavili programski paket Word in Excel ter deskali in iskali informacije po svetovnem spletu.
Po analizi sre~anj in vpra{al-nikov so sodelujo~i u~itelji ugotovili, da si odrasli želijo {e ve~ tak{nih sre~anj, kjer lahko izmenjajo izku{nje in ideje. Želja je, da bi sre~anja prerasla v tradicionalna.
Glede na vse zapisano u~itelji Poklicne in tehni{ke elektro {ole Ptuj že razmi{ljajo o nadaljnjih na~rtih, kako znanje in opremo ŠC Ptuj ponuditi {e ve-~jemu {tevilu podjetij in ljudem severovzhodne Slovenije.
Vpra{anja in odgovori na naslovu http://scp.s-scptuj.mb. edus.si/~elektro/svetovanje
Milan Krajnc Pavlica
PTUJ / Z DNEVA OS LJUDSKI VRT
Šola, ki jeii pod prostorsko stisko
Deseti marec, dan O[ Ljudski vrt, so v tej ptujski osnovni šol proslavili prej s projektom Le zdrav uienec se lahko uii, v katerem so sodelovali vsi uienci in učitelji.
V okviru delavnic po učilnicah je nastalo veliko zanimivega in pou~nega, skrb zdravje pa je bila rde~a nit tudi ve-~eme proslave, na kateri so predstavili svoje prostočasne aktivnosti. Starše in goste so ob tej priložnosti povabili v razrede, kjer so jim predstavili rezultate razrednih projektov na isto temo. Slavnostni nagovor je imela ravnateljica Tatjana Vaupotič, pridružil se ji je tudi ptujski župan Miroslav Luci in priložnost izkoristil za to, da je odločno zavrnil vsa podtikanja, da se v mestni občini niso resno pripravili na investicijo v OŠ Grajena, ki je podružnična šola OŠ Ljudski vrt. "Pripravili smo projekte in rezervirali denar v letošnjem proračunu," je še posebej poudaril.
OŠ Ljudski vrt praznuje letos 43. rojstni dan. Na lokaciji ob ribniku v Ljudskem vrtu deluje od leta 1965. Je največja osnovna šola v mestni občini Ptuj: na matični šoli ima 630 učencev, na podružnični v Grajeni pa 160. Vseh strokovnih delavcev v tem šolskem letu je 53, več kot 50 odstotkov učiteljev pa se lahko v tem trenutku že pohvali z visoko strokovno izobrazbo ob povprečni starosti med 36 in 37 let.
"Mislim, da smo lahko ponosni na svoje delo, ki ga opravljamo. Šolo zapuščajo uspešni učenci, ki se pozneje dokazujejo tudi kot uspešni dijaki in študenti, kasneje pa kot uspešni strokovnjaki na različnih področjih. Trudimo se, da bi šola ne bila samo prostor izobraževanja, ampak prostor vseživljenj-skega učenja, v katerem naj bi mladi pridobili čim več izkušenj, znanja in modrosti, ki
bi jih znali povezovati s konkretnim življenjem in delom. Predvsem pa dajemo poudarek kvalitetnim medsebojnim odnosom med učenci samimi, med učenci in učitelji ter med šolo in domom," je ob prazniku OŠ Ljudski vrt med drugim povedala ravnateljica Tatjana Vaupo-tič.
Za življenje in delo vsake šole je izrednega pomena tudi, kako se zna predstaviti svojemu najožjemu okolju, v katerem deluje. Gre za predstavitev dosežkov in rezultatov ustvarjalnosti učencev ter učiteljev. Tudi zato vsako leto ob prazniku šole pripravijo dan odprtih vrat, v okviru katerega predstavijo tisto najpomembnejše iz tekočega šolskega leta. Letos je bil poudarek na zdravju v celotnem pomenu besede: ne samo kot odsotnosti bolezenskega stanja, temveč tudi duševnem zdravju, osebnem zadovoljstvu. "Še tako zdravo telo,
Ravnateljica Tatjana Vaupotič (prva z leve) je na praznik šole povabila tudi župana Miroslava Lucija, druge ravnatelje in goste
ki ima ranjeno dušo, ne more biti uspešno," poudarja ravnateljica Tatjana Vaupotič. Večino dogodkov med šolskim letom skušajo "ujeti" tudi v strani šolskega časopisa Lokvanj, ki ga izdajo trikrat letno, enkrat letno pa luč sveta zagleda literarno glasilo Car besede moje, ki ga izdajo ob pripravi litetarnega večera. Vse to delo opravi marljiva novinarska ekipa z mentorji in računalničarjem.
O pripravah na devetletno osnovno šolo pa je Tatjana Va-upotič med drugim povedala: "Devetletna osnovna šola ostaja naša velika težava in rana. Lahko se pripravljajo učitelji, lahko se pripravljamo v organizacijskem in vsebinskem pogledu, žal pa se ne moremo pripravljati v prostorskem smislu, ker ima šola za prehod na devetletno osnovno šolo bistveno premalo prostora. Ne morem si predstavljati, kaj se bo zgodilo leta 2003, ko bo prehod na devetletno osnovno šolo obvezen, saj prostorskih pogojev za prehod ne bomo izpolnjevali, kar pomeni, da bomo morali organizacijo pouka prilagoditi tako, da bomo prešli na kompleten dvo-izmenski pouk. To nas izjemno žalosti, ker mislimo, da si tudi učenci v mestni občini Ptuj, ne samo v naši šoli, zaslužijo vsaj približno enake pogoje kot učenci v drugih občinah v Sloveniji, kjer bodo v veliki večini do takrat izpolnjevali tudi prostorske pogoje za devetletno osnovno šolo."
Prostorsko bitko pa OŠ Ljudski vrt bije tudi na podružnični šoli v Grajeni. "Znašli smo se v stanju, ko imamo dva velika problema - na matični in podružnični šoli. Podružnična šola v Grajeni je v takšnem stanju, da se bojimo, da septembra več ne bomo dobili obratnega dovoljenja za to, da bi lahko bila še naprej odprta. Vzroki so sanitarni. Potrebna je popolne prenove, tudi prostorsko ne ustreza prehodu na devetletno osnovno šolo. Izjemnega pomena pri tej šoli pa je, da je na območju, ki ni
PTUJ / KLEPET Z DANIJEM KOLARICEM, KI JE NA ZACASNEM DELU V LONDONU
Londonski tempo nadvse hud
Znanega ptujskega frizerja in vizažista Danija Kolariča, do odhoda v London je delal v frizerskem salonu Fenos, je želja po novem znanju s tega področja zanesla v London. Prejel je strokovni izziv - povabilo Vidal Sassoon, ki je najbolj priznan salon v frizerstvu nasploh. Izpopolnjuje se v frizerski stroki in ličenju. Ob tem ga vsak dan čaka tudi obvezno učenje angleškega jezika. V angleški prestolnici vlada hud tempo, naporen je že prihod v službo, saj vsak dan porabi samo v eno smer eno uro. Dela se od jutra do večera, v soboto in nedeljo. Če ne bi bil tako zagrizen, tega tempa ne bi vzdržal.
Obdobje najhujšega prilagajanja je že za njim, občasno ga daje tudi domotožje, a je vedno manjše, ker mu ob obilici dela preprosto zmanjkuje časa za razmišljanje. "Lepo pa je priti domov, med prijatelje, posebej pa še, če je tu pust," je med drugim povedal Dani med krajšim obiskom doma.
Kljub tempu, ki mu ga nare-
kujeta življenje in delo v novem okolju, bo Dani še ostal nekaj časa v Londonu, ki je nadvse pomembna postaja v njegovem strokovnem izpopolnjevanju. Reference, ki jih bo dobil pri Vidal Sassoon, mu bodo odprle vrata v številne priznane salone, zato bo izziv izkoristil do konca, je prepričan. Za takšen izziv pa ni dovolj samo talent, pomembna sta tudi pogum
Dani Kolarič je nekaj letošnjih pustnih dni preživel doma. Foto: Črtomir Goznik
in zaupanje vase. Zanimivo pa je, da je London, kar zadeva modne pričeske, veliko bolj zadržan, kot smo na primer na Ptuju, pravi Dani, ki naravnost poudarja, da so ptujske stranke bolj odprte za novosti v frizerstvu, za "odšteka-nost", kot londonske. Kar zadeva make up, pa ni več nekih trdnih pravil, bolj je poudarek na predstavitvi produktov za make up, ki pridejo kot nov izdelki na trg. Tako ni nekih zapovedi v barvah, kot je to v oblačilni modi. Pri frizurah pa so v modi razgibane pričeske kratkih in dolgih pramenov.
MG
V učilnicah je potekalo živahno projektno delo. Foto: Črtomir Goznik
demografsko ogroženo, ker število prebivalcev in tudi šolarjev narašča. Naša podružnična šola ima več učencev, kot jih imajo mnoge samostojne šole po Sloveniji, kjer opažajo upad šolarjev. Zahvalila bi se svetnikom mestne občine Ptuj, ki so razumeli našo stisko in izglasovali
to investicijo. Žal se je sedaj zataknilo pri ministrstvu za šolstvo, ki v letošnjem proračunu ne predvideva sredstev za nas oziroma za pričetek novih investicij. Kljub temu si bomo tako mi kot mestna občina Ptuj še naprej prizadevali, da bi do investicije prišlo še letos."
OŠ Ljudski vrt je zaradi prostorske stiske ena izmed redkih osnovnih šol, ki nima jedilnice, otroci jedo v učilnicah, na drugi strani pa ena redkih šol, kjer se vpis ne zmanjšuje, vsako leto se namreč zanimanje za vpis povečuje.
MG
P E R U T N I
O T I Č E K
Piscanec na način dobre gospodinje
Sestavine za 4 osebe:
Piščanec Perutnine Ptuj 1 kg	Čebula
Slanina	20 dag	Krompir
Korenje	20 dag	Sir
Lovor, sol, maščoba za peko
2 žlici 200 g 8 rezin
Priprava:
Piščanca narežemo na komade, ga nasoUmo in pokapamo z oljem. Na maščobi ga opečemo, dodamo na lističe narezano slanino, čebulo ter korenje. Vse skupaj damo v pečico in pečemo pri 200° C. Posebej spečemo lo-ompir, katerega smo narezali na kocke. Po želji lahko piščanca pripravimo skupaj s krompirjem. Pred serviranjem položimo na vroče kose piščanca rezine sira, da se lepo raztopi.
Gostilna PP, Novi tig 2, Ptuj Tel.:02A'4 90 622 www.perutnina.si
Stoletje dobrih okusov
m
Perutnina Ptuj
POGOVORI IN RAZMIŠLJANJA
PTUJ / KOLNKISTA JE ZAZIVELA
Knjižni koktajl na plaži
V četrtek, 1. marca, je v študentskem klubu Kolnkišta potekal literarni ve~er pod naslovom Knjižni koktajl na plaži. Na promocijski otvoritvi so sodelovali štirje mladi člani uredništva knjižne zbirke Beletrina (vsi rojeni v začetku 70. let) Mitja Cander, Jurij Hudolin, Aleš Čar in Aleš Šteger ter moderatorka programa Jana Skaza, prisotne pa je pogostil z degustacijo haloških vin Mitja Mrgole.
"Knjižna založba Beletrina zaključuje četrto leto delovanja z doslej petin{tiridesetimi izdanimi naslovi. S tem potrjuje ambicijo, ki je bila izrečena ob ustanovitvi: postaviti standarde nove založni{ke filozofije, ki kljub navidezni nekomercialnosti naslovov znova daje prednost inovativnosti, svežini in prodornosti, zato pa toliko več dela vlaga v avtorstvo in promocijo knjig. Leto{njo knjižno bero smo obogatili tudi z novostmi, na katere smo {e posebej ponosni, in sicer z izdajo dveh zgo{čenk in pričetkom izdajanja časopisa airBeletrina," je povedal Mitja Čander, ki je glavni in odgovorni urednik založbe,
"V veliki meri se vidi v tekstu, ali je ženska ali moška stvaritev."
***
Ale{ Car se je dokazal kot naj-obetavnejši mladi pisec proze s prvencem Igra angelov in netopirjev, z romanom Pasji tango pa se je uvrstil na vrh med najbolj priljubljene pisatelje.
-	Kako se počutiš, ko izdaš roman?
"Najbolj butast dan v mojem življenju je bil takrat, ko je izšel moj prvi roman. Potem pa se že navadiš in se ti zdi normalno."
-	Kaj meniš o vlačenju pisateljev po sodiščih?
-	Kdaj si začutil, da imaš žilico za pisanje?
"Ce pogledam nazaj, se mi zdijo zelo dobri nekateri spisi, ki sem jih napisal v drugem ali tretjem razredu. Zavestno pa sem začel pisat v srednji šoli."
-	Kaj meniš o tem, da alkohol in druge substance pripomorejo k boljšim umetniškim izdelkom?
"To je velik stereotip. Ce jaz spijem eno malo pivo, ne morem nič napisati. Pisanje potrebuje absolutno koncentracijo, zbranost in trezno glavo. Je pa res, da se skozi razne substance da odkrivati neke svetove in bežati iz vsakdanjosti, to pa delajo vsi. Ce pogledaš politike, menedžerje ali delavce, jih velika večina pije in kadi, pa zato niso nič posebnega. Ce pa pesnik pije, je to že stereotip Prešerna in to mi ni všeč."
-	Kaj načrtuješ za prihodnost?
Udeleženci literarnega večera: (od leve) Mitja Čander, Jurij Hudolin, Aleš Čar, Jana Skaza in Aleš Šteger
poleg tega pa tudi pisec esejev (pri enaindvajsetih letih označen za mladi up) in velik ljubitelj šaha.
-	Zakaj urednikovanje?
"Imam ga za organizacijo,
splet okoliščin. In ker verjamem, da je s knjigami mogoče ustvariti drugačen in boljši svet, kot bi obstajal brez njih."
-	Kaj meniš o kritiki?
"Kritika se mi zdi zelo pomembna, ker do neke mere vpliva na avtorja. Za pisanje esejev pa sem se odločil zato, ker so bolj svobodni, uporabljene je več domišljije."
-	Kakšna je, po tvojem, prihodnost knjige?
"Cez petdeset let bo arhaična zadeva. Nam se bo zdelo podobno kot danes, ko zmanjka elektrike. Nova generacija bo brala knjige prek računalnika. Glavno je, da se bo ohranila."
V Kolnkišti se je prestavil tudi slovenski pesnik Jurij Hu-dolin, ki kritiko razume predvsem kot osebno noto. "Največ mi pomeni kritika prijateljev. Za začetnika je lahko zelo obupna." Je tudi avtor stavka: "Ženska pisava je ženska pisava."
- Ali književnost ločuje pisatelje po spolu?
"To se mi zdi čisto banalno. Spore se da rešiti tudi drugače. Sodišča povzročajo predvsem duševno bolečino. Meni se to
na srečo še ni zgodilo."
***
Iz okolice Ptuja pa je prišel Aleš Šteger. Je avtor dveh odmevnih pesniških zbirk in potopisa, v katerem je začrtal horizonte Peruja in svoje lastne poezije. Je tudi prevajalec iz nemškega v slovenski jezik. Zelo rad potuje in odkriva nove kraje in kulture.
- Kaj pomeni zate potovanje?
"Potovanje je zame bivanje. Najraje potujem brez načrta in cilja, tako da sploh ne vem, kdaj se bom vrnil. Navdih za pisanje dobim na potovanjih. Posebej me privlačijo dežele Latinske Amerike. So kot druga domovina, kamor se moram vrniti. Pisanje pa je najslajši način biti odsoten in ta odsotnost je najslajše bivanje."
-Kdaj si prvič kaj napisal?
"Ko sem bil star leto in pol, sem porinil prst v pesek, mogoče je bilo tudi kaj drugega, in sem kaj napisal. Prva pesem? Se ne spomnim, ker sem dosti pisal. Povprečno eno na dan, ampak vse skupaj ni bilo čisto nič vredno."
"Biti v sedanjosti, če se le da. Pol leta bom preživel blizu Stut-garta, ker sem dobil pisateljsko štipendijo."
-	V kaj bi se najraje spremenil?
"Najraje bi bil voda. Vsak vidi skozi tebe, ti pa vidiš vsakogar."
-	Kaj bi sporočil mladim?
"Nisem rock zvezda, da bi dajal splošna sporočila. Naj bodo svoji, kaj pa je to, mora vedeti vsak pri sebi."
Nekaj vprašanj v zvezi s Kol-nkišto pa sem vprašal Uroša Esiha, člana programskega sveta KPŠ.
-	Ali bo Kolnkišta postala veliko zbirališče ptujske mladine?
"Prostor, ki ga je klub iskal, je zdaj tu. Vse je odvisno od zainteresiranih, ali bodo sposobni izpeljevati program in ga držati na nekem nivoju, ki bo odražal hotenja in kreativno energijo mladih."
-	Bo to mogoče druga Pekarna?
"Težko se je primerjati, že zaradi prostorske razlike, vendar nam Pekarna lahko služi kot neki vzorec glede organiziranja
in vsebin, ki jih tam izvajajo. Obeta se tudi sodelovanje z njimi. V kratkem, ko bomo nabavili platno in projektor, bomo začeli filmske večere. Sodelovali bomo tudi z gledališčem, in sicer pri takih projektih, ki ne zahtevajo odra."
Kkišta je neprofitna dejavnost. Vstopnino bodo pobirali le izjemoma, in sicer, ko bodo stroški preveliki, da bi jih sami pokrili.
Literarnega večera se je udeležilo, proti pričakovanju, kar številno občinstvo. Ena od dobrih stvari v Kkišti je, da ni mobilnega omrežja, tako da se obiskovalcem programov ni potrebno obremenjevati z izklapljanjem telefonov, ker ti ostanejo brez signala.
Ozren Blanuša
PTUJ / TEOLOŠKI TEČAJ
Preprosto in pristno
Tudi letos poteka na Ptuju v dvorani župnije svetega Ožbalta na Potr~evi 24 teolo{ki te~aj s skupnim naslovom Preprosto in pristno. Ptujski te~aj je pravzaprav ponovitev vseslovenskega, ki poteka so~asno v Ljubljani in Mariboru v drugi polovici novembra v predhodnem letu. Organizatorji se trudijo, da bi te~aj pre-{el v nekak{en forum pogovora o aktualnih temah sodobnega ~loveka in ~asa kot nekak{na alternativa.
Na Ptuju so prejšnji konec tedna že gostovali: mag. Branko Cestnik s predavanjem Kako se Cerkev odloča za uboge, dr. Marjan Pe-klaj s predavanjem Strašni Bog s Sinaja in krščanstvo in dr. Anton Stres, mariborski pomožni in naslovni ptujski škof, s predavanjem Enovitost in preprostost kot moralna zahteva (Enovitost in preprostost kot filozofski vidik bivanja).
Predavatelji so vsak s svoje strani povezali svojo temo s skupnim imenovalcem preprosto in pristno. Tako v Cerkvi stvarna odločitev za uboge prispeva k preprostosti in pristnosti posameznika in občestva. Branje Božje besede v povezovanju Stare in Nove zaveze osvetljuje evangelijski nauk v preprostosti in pristnosti. Tudi filozofija kot modrost življenja, ki jo vodi iskrena ljubezen, vodi k preprostosti in pristnosti, bi lahko povzeli dosedanje tri večere teološkega tečaja.
Ta teden so na vrsti še trije tečaji: v ~etrtek, 15. marca, prihaja dr. Christian Goste~nik s predavanjem V zapletu odnosov ali od zaljubljenosti do zrele ljubezni; večer je namenjen še posebej mladim; v petek, 16. marca, dr. Hubert Požarnik s predavanjem Umetnost staranja in v soboto dr. Bogdan Dolenc s predavanjem Vera in dvom. Lepo vabljeni.	(S. B.)
.. PA BREZ ZAMERE ...
Neka teorija zarote
KDO NAS VARA, OBČINA, DRŽAVA, ALI KAR OBE SKUPAJ?
življenje je čudna reč. To lahko opazi vsak, ki premore vsaj trohico analitične pameti. In ki ne jemlje vsega kot samoumevno ali, kar je isto, premore vsaj malo kritične distance do stvari. In ker bo dandanes malokdo, če sploh, priznal, da mu celoten smisel življenja pomeni zgolj prehranjevanje, drugače pa je čisto zadovoljen s povsem navadnim vegetiranjem, lahko torej po pravici sklepamo, da se življenje tuintam zazdi čudno prav vsakemu človeku. Včasih se zdi, kot da so na delu neke misteriozne supra- in metaživljenjske sile in takrat ponavadi rečete nekaj takega kot: "Uh, to življenje, kdo ga bo razumel?', včasih pa so na delu povsem zemeljske in pritlehne sile, ki so največkrat sprožene s strani člo'veškega faktorja.
V obeh primerih pa lahko rečemo, da se vam življenje zdi malce čudno takrat, kadar stvari ne gredo tako ali pa se povsem razlikujejo od tistega, kar ste pričakovali, bili prepričani ali pa se vam je po zdravi pameti zdelo, da mora biti tako, potem pa se je izkazalo, da je popolnoma drugače, uh, nenormalno. Proti zdravi pameti (zdrava pamet pa je tisto, kar bi naj premogel vsak osebek iz rodu homo sapiens, ne?). To so okoliščine, ko bodisi začnete sumiti o svoji zdravi pameti bodisi začnete iskati "krivca" za nastalo situacijo. Se pravi, začnete tuhtati, kdo bi lahko bil odgovoren za nastalo situacijo. Nekdo je tam zunaj, nekdo se z nami igra, nekdo, ki ve več kot mi, nekdo z nami manipulira, uh, nekdo nam laže, ne? V družbenih znanostih je ta fenomen na splošno bolj poznan kot teorija zarote. In od kakšnega zdravorazumskega spraševanja pa do teorije zarote je pa itak le majhen korak. Se posebej, če ste rahlo nagnjeni k paranoji.
Okej, če ste še vedno skeptični, si poglejte tole: Ptuj je eno najlepših slovenskih mest, ne? In najstarejše tudi. Pa turistično izredno zanimivo, seveda. Imamo kulturne spomenike praktično iz vseh časov od Rimljanov naprej. Naše mesto, naš ponos leži v čudoviti pokrajini s čudovitimi vini in s čudovito hrano. Ptuj obišče mnogo turistov (sicer manj, kot bi ga lahko, pa vseeno), ki občudujejo naše mesto in njegove lepote: mestni grad, muzeje, stari del mesta, različne arheološke najdbe, galerije, okolico in tako dalje. Uh, res imamo čudovito mesto. Na katerega smo zelo ponosni. In na katerega zelo pazimo. Kar pomeni, da ga skrbno urejamo in skrbimo zanj. Kar nadalje pomeni, da je naše malo mesto zelo urejeno. Se več kot to. Je nadpovprečno urejeno. Tako hudo zelo urejeno, da si je mesto (in s tem tudi mi sami, njegovi prebivalci) v letih od 1992 do 1998 prislužilo laskav naziv "Najbolj urejen kraj v Sloveniji'. Tabla s tem prestižnim nazivom ter leti, v katerih smo si ga prislužili, stoji na lepo vidnem mestu, ob vhodu v podvoz, pri semaforjih ob minorit-skem samostanu, tako da jo lahko vidi prav vsak, ki potuje skozi Ptuj. Hm, torej je Ptuj še zdaj res nekaj posebnega, če smo bili v letih 92-98 izbrani za 'Najbolj urejen kraj v Sloveniji", ne?
Ha, pazi zdaj! Vse skupaj bi bilo v najlepšem redu, če ne bi v Slovenskih Konjicah ob glavni cesti, prav tako pri semaforju, stala POPOLNOMA ENAKA
TABLA, ki jo diči napis "Najbolj urejen kraj v Sloveniji", spodaj ozaljšan z letnicami 1996, 1997, 1998, 1999! Kaj pa je zdaj to? Zona somraka? Dosjeji X? E.T. vesolj ček? Ne, ne, dragi moji, res obstajajo Slovenske Konjice in res obstaja semafor in res, čisto res obstaja tabla s tem napisom in s temi letnicami. In kot ste verjetno že popolnoma pravilno ugotovili, je res tudi to, da so letnice 1996, 1997 in 1998 s ptujske table popolnoma identične z letnicami 1996, 1997 in 1998 s slovenjekonjiške table, da se torej ujemajo ali, boljše rečeno, prekrivajo. Kaj je torej zdaj to? Mar je možno, da hkrati obstaja več najbolj urejenih krajev v Sloveniji?
Poglejmo stvar z bolj ali manj laično-slovničnega vidika (za vse morebitne lapsuse se svetovni slavistični javnosti že vnaprej globoko opravičujem). Beseda "urejen" je pridevnik. In tako kot samostalnike sklanjamo, glagole spregamo, tako pridevnike stopnjujemo. Osnovna stopnja se imenuje osnovnik, druga primer-nik in tretja, najvišja, presežnik. In ker ne moremo ravno reči, da je nekdo "urejenejši", pač rečemo, da je "bolj urejen". Okej. Ce torej za nekoga rečemo, da je "urejen", s tem rečemo pač samo to, kakšen je, torej izrazimo neko njegovo lastnost. Ce gremo stopnjo više (primernik) in za nekoga rečemo, da je "bolj urejen" kot nekdo drug, s tem že izjavljamo ne samo neko lastnost nekoga, ampak tudi razmerje tega do nekoga ali nečesa drugega in s tem hočemo reči, da je od dveh osebkov eden bolj urejen kot drugi, kar pa še ne pom,e-ni, da je v nekem določenem vzorcu najbolj urejen, se pravi, urejen brez konkurence. Izjavljamo torej neko relacijo. Ce pa za nekoga izjavimo, da je "najbolj urejen" (presežnik), potem s tem izjavljamo neko absolutnost, ekskluzivnost, nekaj, kar sicer je v relaciji z vsemi drugimi osebki iz vzorca ali skupine, ampak je absolutno najboljše in prvo po iskani lastnosti, eno in edino. Tukaj stvari sicer so v relaciji, toda v izključujoči relaciji. Ce sem najboljši jaz, ne moreš biti ti, in če si ti, ne morem biti jaz. Pri presežniku, tretji stopnji stopnjevanja torej, je lahko govor le o enem osebku ali eni stvari.
Ce to sedaj prenesemo na gornji primer, vidimo, da tu nekaj ne more biti v redu. Ptuj in Slovenske Konjice ne m,oreta biti hkrati "Najbolj urejen kraj v Sloveniji' v istem obdobju (96, 97, 98), tako kot ne moreta biti ta mali Bush in Al Gore hkrati na istih volitvah izbrana za prezidenta jenkijev (heh, čeprav so bili jenkiji letos temu zelo blizu).
Uh, kdo nas torej goljufa? Država, ker podeljuje ta naziv več krajem hkrati ali ker nas hoče prepričati, da sta najboljša lahko dva hkrati? Mestna občina, ki morda postavlja tablo brez kakršne koli osnove? Morda pa je vse skupaj zarota CIE? Ali pa Udbe? Koliko je še takšnih mest na Slovenskem? Uh, kdo bi vedel. Odgovor na vprašanje, kako je možno, da sta lahko dve mesti najbolj urejena kraja na Slovenskem hkrati, je verjetno itak trivialen.
Gregor Allé
***

CIRKOVCE / 25 LET TAMBURASKEGA ORKESTRA
Dragu Kleinu Gallusova listina
Pred polno dvorano občinstva so se v soboto zvečer, 10. marca, s celovečernim koncertom ob 25-letnici delovanja predstavili člani tamburaškega orkestra Prosvetnega društva Cirkovce, ki ga vodi Drago Klein. Večer tamburaške glasbe in evergreenov so popestrili številni solisti na drugih instrumentih, z odlično izvedbo standardnih in latinskoa-meriških plesov sta ga prijetno obogatila Maja Klemenčič in Boštjan Ber iz Ptuja, program pa sta s skeči (ki bi bolj osrečili občinstvo kakšne druge, manj kulturne prireditve) po svoje povezovala sicer zelo popularna televizijska Fata in Podrepnik.
Orkester, ki je bil ustanovljen leta 1975 na pobudo domačinov Mare Urih in Antona Brgleza, se je z resnim delom pod vodstvo prvega dirigenta
Draga Kleina dokaj hitro vzpenjal. Udeleževali so se številnih tamburaških revij po Sloveniji in v tujini, vrhunec pa doživeli leta 1983, ko so zastopali Slove-
nijo na največjem festivalu nekdanje Jugoslavije v Osijeku.
Kmalu zatem je Drago Klein orkester zapustil in nadomestil ga je Peter Krajnc, eden od članov, in 16-članski orkester uspešno vodil naprej. Na željo tambu-rašev pa se je čez čas spet vrnil prvi dirigent Drago Klein in orkester uspešno vodi še danes. Poleg resne tamburaške glasbe igrajo tudi priredbe znanih in popularnih skladb. Med njimi so izbrali 15 najlepših in jih pred kratkim posneli v studiu radia Maribor ter izdali prvo kompaktno ploščo in kaseto.
Udeleženci srebrnega tamburaškega večera v Cirkovcah. Foto: M. Ozmec
Večina teh uspešnic so podarili občinstvu svojega srebrnega koncertnega večera. Šestnajstim rednim članom, katerih povprečna starost je okrog 25 let, so se na odru pridružili tudi solisti na flavti, saksofonu, pozavni, trobenti, klarinetu in elektri~ni kitari.
Ob jubileju je predstavnica ptujskega obmo~nega sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti Mateja Le{nik izro~ila {est bronastih in eno zlato Gallusovo zna~ko. Bronasta Gallusova od-li~ja so si priigrali Ivica Unuk, Uroš Medved, Boštjan Marcic, Andej Frangež, Bojan Frangež in Štefan Lenart, zlato Gallu-
Mateja Le{nik s ptujskega obmo~nega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je dirigentu Dragu Kleinu izro~ila Gallusovo listino
sovo odli~je pa je prejel dirigent Drago Klein, ki so mu izro~ili tudi najvi{je priznanje državnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Gallusovo listino.
V celoti gledano se je v prosvetni dvorani Cirkovce zgodil zares lep večer tamburaške glasbe, ki bo mnogim {e lep ~as ostal v prijetnem spominu.
M. Ozmec
PTUJ / EKONOMSKA SOLA GOSTITELJICA DRŽAVNEGA TEKMOVANJA V TEHNIKI PRODAJE
Izobražujejo dobre trgovte
Letos bo Ekonomska šola Ptuj gostiteljica 26. državnega tekmovanja v tehniki prodaje, ki bo 15. maja. To je tekmovanje iz trgovske stroke in bodoči mladi trgovci se že pripravljajo na to zanje zelo pomembno tekmovanje. Vsa leta doslej so bili mladi trgovci EŠ Ptuj na tem tekmovanju zelo uspešni, zato se z vso odgovornostjo pripravljajo nanj.
Na Ekonomski šoli Ptuj se zavedajo, da so za uspešno opravljanje poklica prodajalca zelo pomembne komunikacijske sposobnosti prodajalca. Prav tako je za uspešno delo potrebno dobro poznavanje blaga z možnostjo svetovanja kupcem, samoiniciativno neprestano izpopolnjevanje in hitro prilagajanje tehnološkemu razvoju.
Bodoči mladi trgovci Ekonomske šole Ptuj so na državnih tekmovanjih v tehniki prodaje osvojili številna prva, druga, tretja mesta ... To je izjemen uspeh, saj je tekmovalo trinajst, včasih tudi štirinajst ekonomskih in trgovskih šol iz cele Slovenije.
Zavedati se moramo, da je uspeh Ekonomske šole Ptuj to-
Utrinek iz gledali{ke igre mladih trgovcev Ekonomske {ole Ptuj. Foto: Langerholc
liko pomembnejši, ker se na Ptuju izobražujejo trgovci le v dveh oz. treh oddelkih, medtem ko imajo druge trgovske šole iz Slovenije tudi po dvanajst in več oddelkov ter s tem veliko večjo možnost izbire najboljših dijakov — mladih trgovcev.
Ekonomska šola Ptuj ima v izobraževanju programa trgovec pomembno vlogo in dolgoletno tradicijo, predvsem pa aktivno in uspešno sodeluje z Mercatorjem SVS, d.d., Ptuj in Emono-Merkurjem Ptuj ter drugimi podjetji. Bodoči trgovci EŠ Ptuj sodelujejo v številnih projektih šole, med drugim imajo tudi svojo gledališko skupino. Mladi bodoči trgovci EŠ Ptuj so s svojimi uspehi dokazali, da gredo po pravi poti, da se bodo uresničila pričakovanja tako mladih, ki se vključujejo v proces izobraževanja v naših šolah, kot tudi tistih, ki bodo deležni njihovega strokovnega in splošnega znanja.
Za vse, ki si želijo pridobiti poklic prodajalca, imajo na Ekonomski šoli Ptuj še nekaj prostih mest. Z veseljem pričakujejo osmošolce, da se jim pridružijo. Sicer pa imajo še nekaj prostih mest tudi za poklic ekonomski tehnik in poslovni tajnik.
MVG
VITOMARCI
Srečanje otroških gledaliških skupin
V ponedeljek, 19. marca, bo v kulturnem domu v Vitomarcih obmo-~no sre~anje otro{kih gledali{kih skupin. Nastopilo jih bo sedem. Program srečanja: 9.30 O[ Maj{perk - podružnica Sto-perce: Butalske razglednice
10.10 O[ Žetale: Cesarjeva nova oblačila 10.45 O[ Maj{perk: Pet pepelk 11.50 O[ Ljudski vrt Ptuj: Pepelka malo drugače
13.30 O[ Videm: Kraljevi smetanovi kolački
14.15 O[ Borisa Kidriča Kidričevo: Pet pepelk
15.15 Otro{ka gledali{ka skupina KUD Vitomarci: Sneguljčica Vstopnine ni!
PTUJ / SKLAD ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI
Območno srečanje odraslih gledaliških skupin
Od 23. do 25. marca bo v organizaciji ptujske obmo~ne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti potekalo obmo~no sre~an-je odraslih gledali{kih skupin, na katerem se bo predstavilo sedem skupin.
Program srečanja:
23. marca: ob 16.30 na Hajdini: KPD Stane Petrovič Hajdina: Moža je zatajila; ob 19.00 v Maj{per-ku: DPD Svoboda Maj{perk: [čuka, da te kap; 24. marca ob 15.00 v Skorbi: KD Skorba: Vdova Ro-{linka; ob 18.00 v Vidmu: KD Franceta Pre{erna Videm: Življenje podeželskih plejbojev po II. svetovni vojni; 25. marca ob 14.30 v Podvincih: KD Draženci: Burka o jezičnem dohtarju; ob 17.00 v Cirkulanah: KPD Franček Kozel Cirkulane: Miciki je treba moža; ob 20.00 v Dražencih: KUD Vitomarci: Miciki je treba moža.
PTUJ / Z DIREKTORJEM POKRAJINSKEGA MUZEJA O LETOŠNJIH NAČRTIH
Za vetje povezovanje muzejske dejavnosti s turizmom
V OSPREDJU GRADBENA SANACIJA NAJBOLJ NAČETIH OBJEKTOV
S prvim januarjem letos je vodenje ptujskega pokrajinskega muzeja prevzel Aleš Arih. Že ob nastopu svojega mandata je napovedal, da bodo osrednjo pozornost v tem letu namenili gradbeni sanaciji najbolj načetih objektov, ki sodijo v okvir muzeja. Na gradu v tem času poteka obnova viteške dvorane; v njej bodo položili novi pod, vrnili ji bodo tlakovec, kot ga je nekoč že imela. Sočasno bodo v gradu potekala dela pri obnovi električne napeljave in gradnji plinske napeljave. Drugi projekt je ureditev grajske restavracije, tretji pa obnova dominikanskega samostana.
Osnutek razpisa za najem grajske je že pripravljen in so ga tudi že poslali na ministrstvo za kulturo. S pripombami je pri tem sodelovala tudi mestna občina Ptuj. Njena dolžnost je zagotovitev sredstev za plinsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Investitorjem bo s tem olajšano vlaganje, ker bodo vlagali direktno v objekt. Razpis bodo objavili v kratkem, od vlagateljev pa je odvisno, ali bo mogoče investicijo izpeljati še v tem letu in po skoraj desetih letih uspešno rešiti to ptujsko turistično sramoto. Pogoji so ugodni: gre za najem med 30 do 50 let ter neprofitno najemnino.
bodoči investitor v grajsko restavracijo, ker bo s tem lahko povečal prodajo svojih gostinskih storitev."
DENAR ZA OBNOVO TUDI OD GOSPODARSTVA
TEDNIK: Od kod sredstva za obnovo viteške dvorane?
A. Arih: "Za obnovo viteške dvorane smo pridobili sponzor-ska in donatorska sredstva. To je rezultat dobrega sodelovanja s Perutnino Ptuj, ki poteka že nekaj časa ter je zgled in spodbuda za naše nadaljnje delo, ker bomo na ta način morali reševa-
Aleš Arih
Tretji projekt je obnova dominikanskega samostana, kjer naj bi uporabili sredstva kulturnega tolarja. Vlaganja zahteva tudi ureditev restavratorskih delavnic v nekdanjih ptujskih zaporih. Vsi projekti zahtevajo veliko denarja. Nekaj ga bodo zagotovo dobili tudi od gospodarstva oziroma sponzorjev in donatorjev, kot je to primer v viteški dvorani, kjer je sponzor obnove ptujska Perutnina. Tesnejše povezovanjem z gospodarstvom je del muzejske strategije, ki načrtuje tudi tesnejše povezovanje s turističnim delom gospodarstva. Aleš Arih je prepričan, da samo sodelovanje med različnimi ponudniki vodi k večjemu turističnemu obisku Ptuja in tudi ptujskega gradu.
TEDNIK: Omenili ste obnovo viteške dvorane. Ali to pomeni, da boste nekatere posege izvedli tudi v grajski kapeli, glede na to da napovedujete vrnitev porok na ptujski grad?
A. Arih: "Res je, to je naša ideja in želja. Za to se navdušujejo tudi v mestni občini Ptuj z občani vred. Tisti pa, ki se bodo želeli še cerkveno poročiti, bodo cerkveni obred lahko opravili v grajski kapeli, ki je v gradbenem in restavratorskem pogledu sanirana. Urediti bo potrebno samo tisto, kar zahteva cerkveni protokol pri porokah. Država pa je tista, ki bo o tej naši ponudbi odločala - jo sprejela ali zavrnila. Za poroke bo verjetno zainteresiran tudi
nega vpliva na dodelitev sredstev. Ta posebni status se nanaša le na same zbirke. Na ptujskem gradu imamo štiri zbirke nacionalnega pomena. Če smo pozorno prisluhnili ministrici za kulturo Andreji Rihter ob njenem prvem obisku Ptuja, smo lahko slišali, da bo država posebej skrbela za te zbirke. Naša dolžnost pa je, da pripravimo vse programe, da bodo zbirke urejene, posodobljene in tudi sicer vzdrževane."
POKRAJINSKI
MUZEJ JE REGIONALNI
TEDNIK: Ali ime "pokrajinski" v danih razmerah še velja?
A. Arih: "Na svetu zavoda je direktor Uprave za kulturno dediščino Republike Slovenije Stane Mrvič razložil, da ime ostaja, ker muzej s svojo dejavnostjo pokriva območje petnajstih občin na Ptujskem. S tem je regionalni značaj muzeja zagotovljen, imeli pa bomo tudi možnost, da se bomo dokazovali v okviru regionalnih projektov, kar bo muzeje tudi spodbujalo k medsebojni tekmovalnosti. Toliko sporna "matičnost" se bo lahko na osnovi rezultatov tudi spremenila. To pomeni, da če bo neki muzej delal boljše od matičnega, se bo lahko marsikaj spremenilo."
TEDNIK: Kaj pa se bo zgodi-
Dominikanski samostan je gradbeno in statično tako dotrajan, da ogroža varnost ljudi. Letos naj bi obnovili kritino in ostrešje, saj v objekt že teče. Foto: Črtomir Goznik
lo z ormoškim delom muzeja?
A. Arih: "S pravnega vidika smo stvari pripeljali tako daleč, da bosta sveta mestne občine Ptuj in občine Ormož že v kratkem razpravljala o spremembah statuta, ki Ormožu prinašajo najvišjo možno obliko avtonomije in nadaljevanje dela treh oddelkov. Ormoški kustosi bodo delali na območju Ormoža in njegove okolice, enota pa bo ostala v okviru ptujskega pokrajinskega muzeja. Občina bo še naprej pokrivala obratovalne stroške; Pokrajinski muzej Ptuj
namreč samo za ogrevanje mesečno plača milijon tolarjev, to pa je zelo veliko."
TEDNIK: Kakšne na~rte pa ima ptujski pokrajinski muzej na podro~ju turizma?
A. Arih: "Nekaj je potrebno narediti tudi na tem področju. V tem trenutku se zelo resno pogovarjamo s Ptujskimi vedutami, ki za muzej opravljajo vodniško službo. Ugotovili smo, da bo nujno povečati število obiskovalcev na ptujskem gradu, kar bo v obojestransko korist.
Treba bo pripraviti turistično ponudbo, ki bo temeljila na bogati muzejski dediščini. O tem se že pogovarjamo s ptujskimi Termami in vinsko kletjo, kako bi nekatere aktivnosti skupno peljali in tudi financirali. Pripravljamo vizijo trženja v kulturi, ki bo izhodišče za naslednje naše poteze, te pa ne bodo uspešne, če ne bodo podprte s turistično politiko okolja, v katerem delujemo. Pri tem računamo na pomoč mestne občine Ptuj."
MG
ti marsikateri problem v okviru muzejskega kompleksa. Na primer pri starih ptujskih zaporih in tudi pri dominikanskem samostanu, ki je najbolj prizadet. Pri sanaciji le-tega naj bi sodelovala država s sredstvi kulturnega tolarja, vendar v tem trenutku še ni nobenega zagotovila o tem. Upam, da bo več znanega ob obisku ministrice za kulturo Andreje Rihter, ki se bo na kraju samem lahko prepričala o nujnosti vzdrževalnih del na tem objektu, ki že ogroža njegove najemnike."
TEDNIK: S kolikšnim denarjem pa sploh lahko računa ptujski pokrajinski muzej v tem letu?
A. Arih: "O tem ne morem govoriti, ker še državni proračun ni sprejet. V muzeju v tem trenutku nimamo še nobenega dokumenta o nadaljnjem financiranju, ki bo potekalo po dva-najstinah. Lahko rečem samo to, da bi za dominikanski samostan, če bi v letošnjem letu uspeli obnoviti samo ostrešje oziroma kritino, potrebovali 40 milijonov tolarjev, za ureditev konservatorskih-restavratorskih delavnic v starih zaporih, ki so nujne, potrebujemo okrog 25 milijonov. In še bi lahko našteval in sešteval, številke so resnično visoke."
TEDNIK: Koliko je financiranje muzejske dejavnosti povezano s samim statusom pokrajinskega muzeja? Kot vemo ima v tem trenutku status posebnega muzeja.
A. Arih: "Status nima poseb-
DESTRNIK / PREDSTAVILA SE JE FOLKLORNA SKUPINA
Zaplesali so v pomlad
Folklorna skupina destrniškega kulturnega društva se je v minulo nedeljo domačememu občinstvu predstavila s štajerskimi plesi in igrami. Folkloristi, ki jih zadnji dve leti vodi Jelka Pšajd, so ob najznačilnejših plesih tega območja zaplesali še kačo zvijat, klobukpolko, metlpolko, špe-geltanc, cekartanc in mravljinovec. Prireditev so si kljub prijetnemu pomladanskemu dnevu ogledali številni Destr-ničani in okoličani.
Že v uvodu so se občinstvu po dobrem letu delovanja predstavile domače ljudske pevke domačega turističnega društva, v nadaljevanju pa so publiko navdušile še Spominčice pod vodstvom Marije Stoeger. Kot gostje
destrniške plesne prireditve so zaplesali plesalci folklorne skupine Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj - predstavili so se z gorič-kimi plesi. V imenu kulturnega društva jih je pozdravil predsednik Milan Šteger. Napovedani
Foklorna skupina KD Destrnik je v nedeljo v telovadnici osnovne šole navduševala s štajerskimi plesi in igrami
Ljudske pevke TD Destrnik
gostje iz Kozjega so svoj nastop odpovedali.
Začetki delovanja folklorne skupine Destrnik segajo v leto 1984, ko je plesalce in plesalke vodila še Ivanka Ogrinc. Destr-niški folkloristi so v 17 letih delovanja zabeležili več nastopov, bili so gostje ptujskega kuren-tovanja, plesali pa tudi v mariborski unionski dvorani. Danes skupina šteje 17 članov in pod vodstvom Jelke Pšajd vadijo enkrat tedensko. Skrbijo za ohra-njenje podeželskih plesov tega območja, ki jih je Pšjdova pred leti odkrivala skupaj Marijo Makarovič. V okviru folklorne skupine delujejo tudi Veseli Urbančani. Plesalci in njihova mentorica pa so ponosni tudi na oblačila, ki jim jih je sešila Kristina Zelenik.
ak
MAJSPERK / 16. SEJA SVETA
Šop podražitev in proraiun
SPREJELI SKLEP O DENARNI POMOCI NOVOROJENCEM
Svetniki občine Majšperk so na 16. redni seji v torek, 6. marca, po uvodnem krajšem zapletu zaradi spremembe dnevnega reda med prvimi na širšem ptujskem območju sprejeli pravilnik o denarni pomoči za novorojence, pa tudi dokaj zajeten šop "nujnih" podražitev, v prvi obravnavi soglašali z občinskim proračunom, ki predvideva 568 milijonov prihodkov, končno pa so sprejeli tudi delitveno bilanco prejšnje občine Videm.
Da bi mlade družine vspodbu-dili k temu, da bi se raje odločale za ve~ otrok, so sprejeli pravilnik, po katerem bodo družine za prvega otroka prejele 20.000, za drugega 30.000 in za tretjega 50.000 tolarjev enkratne denarne pomoči.
V nadaljevanju so sprejeli šop različnih podražitev. Tako so se po krajši razpravi strinjali s povišanjem cen za program vrtca Majšperk. Strinjali so se tudi s povišanjem najemnin za poslovne prostore po katerem bodo odslej najemniki plačevali za kvadratni meter 450 tolarjev, kar je za 50 tolarjev več kot do sedaj, cena pa ni bila usklajena že dve leti.
Z nekoliko negodovanja so se strinjali tudi s povišanjem najemnim in taks za pokopališča, po katerem bodo v letu 2001 treba plačati za najem družinskega groba 18.280 tolarjev, za enojni grob 12.080 tolarjev, za prvi najem žarne niše pa bo treba odšteti kar 150.000 tolarjev. Višja je tudi taksa za vzdrževanje pokopališč v letošnjem letu. Ta znaša za najemnike grobov in žarnih niš na pokopališčih Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce 3.250 tolarjev, na pokopališčih Bolfenk in Janški Vrh pa 2.360 tolarjev.
Kljub nasprotovanju svetnika Antona Galuna so se strinjali tudi s povišanjem cene vode za vodovod Stoperce, kjer bodo odslej plačevali 70 tolarjev za kubični meter. Po obrazložitvi so
se strinjali s spremembami oziroma podaljšanjem odloka o komunalni taksi za investicije za zagotavljanje preskrbe prebivalcev s pitno vodo v občini, saj se sedanji izteče sredi letošnjega leta.
Zatem pa so se svetniki lotili podrobnejše prve obravnave predloga občinskega proračuna za letošnje leto, za katerega župan Franc Bezjak zatrjuje, da je naravnan precej smelo in obenem skrajno varčno. Kar 140 milijonov tolarjev so prenesli iz lanskega proračuna, sicer pa v letošnjem letu predvidevajo dobrih 568 milijonov prihodkov, od katerih pričakujejo kar precejšen delež države. Od tega naj bi okoli 240 milijonov namenili za tekoče odhodke, 328 milijonov pa naj bi bilo investicijskih odhodkov. Med temi naj bi okoli 3 milijone namenili za opremo občinske uprave, 26 milijonov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri čemer naj bi namenili 17 milijonov za sanacijo plazov, 6 milijonov pa za dejavnost gasilske organizacije. Okoli 17 milijonov naj bi namenili za stanovanjsko dejavnost, okoli 130 milijonov za komunalno dejavnost, od tega 84 milijonov za vodovod treh občin in 36 milijonov za kanalizacijo. Dobrih 50 milijonov naj bi namenili za cestno dejavnost, od tega 29 milijonov za dokončanje ceste Stoperce-Gnanji Vrh in 21 milijonov za druge odseke, okoli 100
milijonov pa naj bi rezervirali za najpomembnejšo investicijo, gradnjo nove OŠ v Majšperku.
Priloga letošnjega občinskega proračune so razvojni programi, ki so jih z nekaterimi pripombami in dopolnitvami sicer podprli vsi odbori občinskega sveta, vendar so v razpravi nekateri svetniki menili, da so ti programi preveč ohlapni in da občina nima jasne vizije razvoja. Nekateri so županu celo očitali, da naj bi mu 11. člen občinskega dokumenta omogočal, da "ribari v kalnem", saj mu dovoljuje, da lahko po svoji presoji sredstva v korist dobrega gospodarja sam prerazporedi. Drugi pa so mu očitali, da z občinskimi sredstvi slabo gospodari, saj tako uspešno varčuje, da jim denar skoraj vsako leto ostaja; lani jim je recimo ostalo kar 140 milijonov, kar niso mačje solze. Tudi zaradi tega je resno izzvenela zahteva enega od svetnikov, da naj se svet pogosteje sestaja, ne pa vsakih pet mesecev.
V nadaljevanju seje so se v prvi obravnavi strinjali z vsebino odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, v prvi obravnavi so se strinjali tudi z vsebino odloka, ki vsebuje kriterije in merila za določanje dežurnih prodajaln. Soglašali so s povišanjem cen odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, po katerem bo Čisto mesto za 14-devni odvoz ostalih odpadkov, ki so oddaljeni nad 10 km, zaračunavalo 2.010,46 tolarjev, za 14-dnevni odvoz z odvozom bioloških odpadkov pa 2.615,49 tolarjev mesečno. Ob koncu so končno sprejeli sporazum o delitvi premoženja s prejšnjo občino Videm na dan 31. december 1998, ki je zasnovano na podlagi premoženjske bilance med občinami Videm, Podlehnik in Majšperk.
M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Drnovškovi dnevi^
Premier dr. Janez Drnovšek pozitivno ocenjuje prvih sto dni vladanja (v novem mandatu) in zavra~a kriti~ne pripombe opozicije, ~eš da je kritiziranje pa~ njena funkcija. Če bi dosledno sledili tej njegovi tezi, bi lahko dejali, daje domena vlade pa~ samohvalisan-je. Predsednik in drugi vladni ljudje ne skoparijo s pohvalo na svoj ra~un, ~eprav bi bilo verjetno bolje, da bi prvo stodnevnico izkoristili za bolj vsestransko analizo notranjepoliti~nih in mednarodnih razmer, v katerih živi slovenska država. Vlada je resda preživela prve tri mesece svojega delovanja brez ve~jih pretresov in napak, toda to še ne pomeni, da je koalicija povsem ute~ena in zaš~itena pred razli~nimi skušnjavami in nezaželenimi pretresi. Nekaj vsega tega je mo~ slutiti tudi na podlagi najnovejših izjav koalicijskih partnerjev, ki se v bistvu vse ukvarjajo s "kvaliteto" odnosov z vodilno in naj-mo~nejšo LDS. Predsednik SKD -SLS Franci But poudarja pomen "medsebojnih odnosov" v koaliciji, predsednik upokojenske stranke Kušar opozarja, da nobena koalicija ni lahka stvar, predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor pa poudarja, da njegova stranka ne bo ponavljala napak iz starih koalicijskih ~asov, pri ~emer pa ne pove, na katere napake misli ... Drnovšek se na vse to odziva na svoj na~in, skrivnostno in dvoumno.
KADROVSKE ČISTKE - KDAJ IN ZAKAJ
Vsekakor ni skrivnost, da prihaja v odnosih med LDS in SLS+SKD do napetosti na kadrovskem pod-ro~ju. Butu je o~itno uspelo zaustaviti (za~asno ali na daljši rok?) odstavitev poštne direktorice Ri-bi~eve, pomembne funkcionarke njegove stranke. Zdaj se na Telekomu trese pozicija drugega (še vedno) pomembnega ~lana njegove stranke Marjana Podobnika. Bo tudi tu Butu uspelo zaustaviti kadrovsko kombinatoriko LDS? Drnovšek iz vseh teh iger izklju~uje samega sebe, vendar pa hkrati namiguje, da naj kadrovske poteze ne bi bile presene~enje za nikogar (zatorej tudi ne za SLS+SKD), predvsem pa naj ne bi bistveneje vplivale na odnose znotraj vlada-jo~e koalicije, ker na bi bilo glede tega vse "jasno" že ob sklepanju koalicijskih pogodb.
Nasploh ostaja kadrovsko pod-ro~je ena izmed najbolj spornih tem v odnosih med pozicijo in opozicijo. Nadaljujejo se medsebojni o~itki o "politi~nih" kadrovskih ~istkah v državni upravi, o tem, kdo je s tem prvi za~el in kdo je bil bolj radikalen. Vsekakor pa ni niti na eni niti na drugi strani zaslediti volje, da bi vsaj zdaj, na za~etku ve~letnega mandata nove vlade poskušali (družno) vzpostaviti vsaj še nekatere (dodatne) in dogovorjene principe v zvezi
s kadrovsko politiko, ki bi vsaj v prihodnje prepre~evali velike nesporazume, pretrese in neprijetne prepire ob vsakokratnih zamenjavah oblasti, kakršnim smo pri~a v zadnjih mesecih.
Drnovškova koalicijska vlada se vsekakor lahko pohvali z relativno vzorno "enotnostjo" pri sprejemanju letošnjega prora~una, kar zadeva druga podro~ja delovanja, pa ni razlogov, da bi vse zamude in neizpolnjene obljube kar tako sprejemali kot nekaj razumljivega, normalnega in opravi~ljivega. Ko odgovarja na o~itke opozicije, da je vlada brez pravih pojasnil spremenila napoved o višini letošnje inflacije s kakšnih štirih na skoraj osem odstotkov, premier dr. Drnovšek s trditvijo, da se stopnje inflacije ne da natan~no dolo~iti, pa~ ni prepri~ljiv, še zlasti, ker hkrati ponuja neko svojo oceno o stopnji inflacije, ki naj bi bila nižja od sedmih odstotkov ... Pri Združeni listi bi morali veliko bolj tenko~utno razmišljati, kako bodo svojim volivcem in simpatizerjem pojasnili, zakaj ministrstvo, ki ga vodi njihov ~lovek (ministrstvo za delo, socialno politiko in družino), tako od-lo~no (in brez pravih utemeljitev) vztraja pri takšni razli~ici novega zakona o delovnih razmerjih, ki zaposlenim krati že pridobljene, pomembne socialne pravice, med njimi tudi tisto o pla~anem delovnem odmoru? Seveda je tudi veliko vprašanje, ali je prvenstvena
KIDRICEVO / 20. REDNA SEJA SVETA
Ogorienje zaradi gradnje asfaltne baze v Talumu
Svetniki občine Kidričevo so se na 20. redni seji v četrtek, 8. marca, že kar uvodoma spotaknili ob predlagani 6. točki dnevnega reda, ki je nosila naslov: Soglasje lokaciji asfaltne baze v Industrijskem centru Talum Kidričevo.
Nekateri so bili namreč ogorčeni, saj so šele s sprejemom gradiva za sejo izvedeli, da želi nekdo graditi asfaltno bazo na območju občine. Sicer gre za gradnjo znotraj ograje Taluma, a na območju občine Kidričevo. In ker je nedopustno, da se to dogaja brez povprešnjega dogovarjanja z občinskimi organi, so enostavno predlagali umik obravnave te točke. Po daljši razpravi pa so jo vendarle preoblikovali v obravnavo obsežnega poročila o vplivih asfaltne baze na okolje Kidričevega. Pri tem jih je kar nekaj ogorčeno ugotovilo, da postaja sodelovanje med občino in Talumom zaradi - po njihovem mnenju - arogance vodstva Talu-ma vse bolj nevzdržno, zato so sklenili, da je treba v korist občanov hitro ukrepati in doseči
boljše sodelovanje.
Precej časa so posvetili tudi vprašanjem in pobudam svetnikov. Tako je bilo zastavljeno vprašanje, kako je občina pridobila izvajalce za sanacijo gramoznic, eden od svetnikov je, ogorčen nad pismom v Tedniku, prebral odgovor kar svojim svetniškim kolegom. Podan je bil predlog za razformiranje in ponovno formiranje odbora za varstvo okolja, eden od svetnikov pa je bil ogorčen predvsem nad dejstvom, ker do sedaj ni bila upoštevana nobena od njegovih pobud.
Precej zanimiva in dokaj obsežna je bila tudi razprava o predlogu sprememb in dopolnitev planskih aktov občine, ki so jih po obrazložitvi Marjana Berliča iz podjetja Umarh zaradi us-
kladitve z novimi spoznanji in potrebami občanov ter zaradi usklajenega dela z integralnim razvojem občine dopolnili in aktualizirali.
V drugem branju so se lotili podrobnejše obravnave odloka o občinskem proračunu, ki predvideva skoraj 573 milijonov prihodkov in 794 milijonov odhodkov. Strinjali so se tudi s povišanjem ekonomske cene v kidričevskem vrtcu.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so imenovali 5-članski odbor za vodenje projekta gradnje osnovne šole v Cirkovcah in za predsednika določili Milana Unuka. Ob koncu so dali soglasje občini Podlehnik za izvzem dveh parcel iz javnega dobra, strinjali pa so se tudi z nekaterimi predlogi odbora za gospodarjenje s premoženjem v občini Kidričevo.
M. Ozmec
HAJDINA / ZBOR VASCANOV O GRADNJI IGRIŠČA
Igrišie bo, vendar po legalni poti
Ponedeljkov zbor vaščanov, ki ga je sklical hajdinski župan Radoslav Simonič (pobuda občana s podpisi podpore namreč ni bila popolna), je dodobra napolnil kulturno dvorano v občinski stavbi, za vse je celo zmanjkalo prostora. Zbor vaščanov naj bi predvsem natočil čistega vina v zvezi z gradnjo športnega igrišča v gozdu onkraj železnice, ki je last župnije sv. Martina. Kljub temu da se je sporna gradnja najprej znašla v delovnem gradivu proračuna za letos, so jo pozneje črtali, ker ni našla podpore v občinskih odborih, v vaškem odboru Zgornja Hajdina pa so menili, da je potrebno najprej rešiti prometno najbolj ogrožene območja naselja, med drugim tudi križišče pri Školibrovih, ki je problematična prometna točka, potem pa se lotiti igrišča, katerega gradnje v nobenem primeru nihče ne odklanja.
Izvesti pa bo potrebno vse postopke, ki jih taka gradnja zahteva. Za vsak poseg je potrebno imeti dovoljenje, zato so pooblastili gradbeni odbor, ki ga vodi Vili Gerečnik, pomagali pa mu bodo {e {tirje ~lani: Ljubo Huzjan, Bojan Štumberger, Milena Stojadinovič in Milan Firbas. Gradbeni odbor bo delal v okviru {portnega dru{tva Hajdina. S sponzorskimi in donatorskimi sredstvi bodo financirali vse postopke v zvezi z gradnjo do izdaje gradbenega dovoljenja, zatem pa bodo za samo izvedbo projekta zagotovili prora~unska sredstva; lahko, da bo projekt pokrit že z leto{njim rebalansom, sicer pa bo sestavni del prora~una za leto 2002. Najprej bo potrebno pridobiti zemlji{~e, za-
tem dose~i prostorsko spremembo plana, pridobiti idejne in izvedene projekte, zatem pa izdelati finan-~no konstrukcijo gradnje. Hajdinski župnik Marjan Fesel je na zboru jasno povedal, da zemlji{~a ne bo, dokler stvari ne bodo usklajene v ob~inskem svetu. Enkrat je pogodbo o najemu 70 arov zemlji-š~a oziroma gozda že podpisal za 99-letni najem in letno najemnino 7500 tolarjev, vendar je bil speljan na led, ker so mu podtaknili pogodbo, ki še ni dobila blagoslova ob~ine oziroma ob~inskega sveta. Vnovi~ jo bo podpisal, ko bodo stvari legitimne oziroma ko se bodo zainteresirani pri gradnji poenotili. Na legitimnost postopkov v zvezi z gradnjo novega igriš~a je še posebej opozoril ~lan nadzornega odbora pri ob~ini Hajdina Mirko Žagar. Ob~ane je pozval, naj ne pritiskajo na ob~inski svet, da bi delal nekaj na ~rno, ~e ni ustreznih dovoljenj. Pri tem igriš~u sploh ne gre za vprašanje denarja, bolj za dobro voljo ljudi, da se poenotijo. Župan Radoslav Simonič pa ob tem opozarja še na vprašanje legalizacije športnih igriš~, za kar so nekaj denarja namenili v letošnjem prora~unu v okviru postavke skupne rabe, ker je ve~ina objektov na njih zgrajena na ~rno, novih ~rnih gradenj pa ne bodo odpirali.
Ponedeljkov zbor vaš~anov naselja Zgornja Hajdina je pokazal, da ljudi žuli veliko problemov, ker pa ne najdejo stika s ~lani vaškega odbora, ki naj bi to problematiko prenašali naprej na ob~inske odbore in svet, se tudi prepo~asi rešujejo ali pa sploh ne. V bodo~e, kot kaže, ne bo ve~ tako.
MG
funkcija "upokojenske" stranke, da kot najve~ji (trenutni) problem koalicijskega delovanja in sodelovanja vidi v tem, da v novi vladi še ni dobila dveh sekretarskih mest.
MED OBLJUBAMI IN REAINO-STJO
Ob prvih sto dneh vladanja nove Drnovškove vlade so v tisku posebej poudarili, da je Drnovšek ob prevzemu funkcije posebej opozarjal, da bo nova koalicija zagotavljala politi~no stabilnost ves mandat. "Novi na~in razmišljanja, prehod iz tranzicijske dobe v posttranzicijsko, reformativne javne uprave, informatizacija državne uprave, uvajanje protibirokratske-ga programa, racionalizacija ministrstev in prilagajanje zakonodaje Evropski uniji - to so bile obljube, ki jih je vladajo~a koalicija dejala pred volitvami, med njimi in tudi po njih. Vseeno pa je za~ela svoje delo po starem, s slabo pripravljenimi zakonskimi akti, s tako imenovanimi "strokovnimi" kadrovskimi zamenjavami, projekti, ki niso zaživeli, itd.", je zapisal eden izmed kronistov.
Iz vlade so sporo~ili, da so v stotih dneh imeli 10 rednih in 21
korasponden~nih sej, na katerih so obravnavali 664 to~k dnevnega reda in sprejeli 1292 odlo~itev.
Komentator Dela misli, da se v stotih dneh "že pokaže, kakšno stališ~e bo imela vlada v odnosu do partnerjev (socialnih, mednarodnih ...) in državljanov. Nekatere vlade so bolj agresivne, zares vladajo (tudi preve~), druge so defenzivne - dogodki jih silijo v reakcije, na njihovo ravnanje mo~no vpliva javno mnenje. Niti ena vlada Janeza Drnovška doslej ni slovela po ofenzivnosti - nasprotno, ponavadi so jo dogodki, problemi in pritisk javnosti prisilili, da se je odzvala. In ~eprav predsedniku vlade z mirno vestjo lahko priznamo, da je bilo njegovo ~akanje nemalokrat najbolj modra poteza (predvsem v zunanji politiki), je ne-odzivanje na ~edalje ve~je probleme doma - na primer pri pla-~ah v javnem sektorju - velikokrat pomenilo za vedno zamujeno priložnost. Drnovšek res še ni imel tako mo~ne in predvsem vladi (ne strankam) zveste ministrske ekipe: ta vlada bi torej lahko bila zdravo ofenzivna, agilna, iniciativne. A razen pri redkih ministrih tega še ni bilo mogo~e zaznati. Seveda nas
lahko v naslednjih mesecih presenetijo. Upajmo, da nas bodo ..."
Janez Janša, prvak najmo~nej-še opozicijske stranke SDS, je v intervjuju za Ve~er dejal, "da bi bili zelo veseli, ~e bi se ta vlada držala svojih klju~nih obljub in koalicijske pogodbe, npr. tiste, da bo letošnja inflacija samo 4,5-odstotna ... Volilni rezultat in povolilna trgovina sta omogo~ila sestavo vlade z velikansko podporo v parlamentu, ki je ve~ kot tri~etrtinska za vlado. Takšno izvršilno oblast je prakti~no nemo-go~e nadzirati. Dobro pa je to, da je prvi~ po osmih letih vladavine LDS konec izgovorov, ~eš, da so drugi krivi za tisto, kar naj-ve~ja vladna stranka v vladi naredi. Zdaj je strateška os LDS -ZLSD odgovorna za dobro in slabo in ta preglednost je pozitivna. Sicer pa je vladna koalicija v koalicijsko pogodbo, ki je ponekod celo skušala nadomestiti ustavo, zakone in poslovnik državnega zbora, sama sebi postavila zelo napete roke za mnoge stvari. Ve~ zadev bi bilo treba narediti v treh mesecih, vendar je o~itno, da tega niso naredili ... "
Jak Koprive
PTUJ / MLADINSKI HOTEL IN CENTER BODO ODPRLI SREDI JUNIJA
O uspešnosti bodo odločale vsebine
Skupna naložba v ptujska mladinska prenočišča in prostore Centra interesnih dejavnosti na Osojnikovi 9 v poslovnem centru Drava bo z opremo vred stala okrog 260 milijonov tolarjev. Center razpolaga s 320 m2 površin skupaj s klubskim prostorom v kleti, mladinska prenočišča s 55 posteljami pa imajo 995 m2 površine. Da bi oba aktivirali še do polletja, bo potrebno zagotoviti še nekaj deset milijonov tolarjev.
CID potrebuje za dokončanje opreme 9 milijonov tolarjev, ki so že odobreni; po zagotovilu direktorja Urada za mladino RS Dominika S. Černjaka, ki je skupaj s sodelavcema, pravno svetovalko Jasminko Tršinar in višjim strokovnim delavcem Zorkom Škvorcem, v torek obiskal Ptuj in se o teh vprašanjih pogovarjal s ptujskim županom Lucijem s sodelavcema Ivanom Vidovičem in Majo Erjavec, naj bi šla v izplačilo v začetku prihodnjega meseca. Dodatno pa bi po navedbah direktorja CID Jureta Šarmana letos za opremo še potrebovali 12 milijonov tolarjev. Mestni proračun jih je zagotovil polovico, drugo polovico pa pričakujejo od Urada za mladino, kjer bodo o tem še odločali; počakati bo potrebno na sprejem proračuna.
CID se je v glavnem že preselil v nove prostore, neopremljen je še mladinski klub, ki ima prostore v kleti. H koncu gre tudi opremljanje mladinskih prenočišč; kaj natančno bo potrebno še kupiti, bo pokazal seznam manjkajoče opreme, ki ga bodo sestavili v najkrajšem času. Gre v glavnem za čajno kuhinjo, bar, pralnico, posteljnino, žaluzije. Mladinski hotel in nove prostore Centra interesnih dejavnosti naj bi odprli sredi junija. Do takrat morajo izbrati najemnika prostorov mladinskega hotela pod takšnimi pogoji, da bo lahko s svojo dejavnostjo pokrival stroške rednega vzdrževanja in svo-
jega dela. Razpis bodo objavili sredi aprila. Investicijsko vzdrževanje pa je zajeto v pogodbi o upravljanju in ga bo prevzela ena od velenjskih firm. Izbira naje-
"posodila" žiro račun, na katerega so prišla sredstva za njihovo opremo na podlagi razpisa ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. V zvezi s tem bo potrebno rešiti vprašanje lastništva opreme iz tega odnosa. Branko Klari~ iz [OU Maribor je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da je njihov poglavitvi interes, da pridejo do mladinskih prenočišč tudi v Mariboru, v prvi vrsti pa želijo, da bi ptujska zaživela.
Mestna občina Ptuj je pri Cen-
Dominik S. Černjak, direktor Urada za mladino Republike Slovenije, je obiskal prostore novega mladinskega hotela in Centra interesnih dejavnosti Ptuj; ob njem Jure [arman, direktor CID. Foto: Črtomir Goznik
mnika ne bo lahka, glede na to da v Sloveniji ni kadra z izkušnjami pri vodenju mladinskih prenočišč. Za vodenje se zanimata dva mlada Ptujčana, ki sta podobno delo že opravljala v Nemčiji.
Torkovega pogovora o mladinskih prenočiščih in Centru interesnih dejavnosti so se udeležili tudi predstavniki Zavoda [OU Maribor. Zavod je namreč v kritičnem času, ko je v težave zašla Počitniška zveza Slovenije, ki naj tudi sodelovala pri urejanju ptujskih mladinskih prenočišč,
tru interesnih dejavnosti investitor s 50 odstotki, pri mladinskih prenočiščih pa s 37. Drugi investitor je ministrstvo za šolstvo z Uradom za mladino.
Dominik S. Cernjak je po ogledu novih prostorov mladinskega hotela povedal, da so prekrasni, celo prelepi za tovrstna prenočišča. To velja tudi za prostore mladinskega centra, kjer bodo morali, če bodo želeli biti uspešni, še posebej paziti na vsebine, ki jih bodo razvijali.
MG
NOVA VAS / ČISTILI REČNO OBREŽJE
V slogi je moč
Vaški odbor in prostovoljno gasilsko društvo Nova vas pri Markovcih sta v nedeljo, 11. marca, organizirala prostovoljno delovno akcijo z namenom, da na levem obrežju reke Drave vzdolž vasi uredijo gasilsko požarno pot. Vaščani, bilo jih je okrog 30, so se povabilu na čiščenje rečnega obrežja in ureditve okolice gasilskega poligona - vaškega igrišča resno odzvali.
S sekirami in motornimi žagami so krčili obrežje stare struge, ker pa je Drava igrišče lani poplavila in odnesla veliko materiala tudi, je bil potreben ponoven navoz zemlje, za katerega je poskrbelo osem traktoristov.
Predsednik PGD in vaškega odbora Franc Panikvar je bil z dosedanjim čiščenjem okolja in delom vaščanov izredno zadovoljen. Poudaril je: "Podobne akcije organiziramo vsako pomlad. Doslej smo na popolnoma zapuščenem rečnem obrežju v nekaj več kot desetih letih uredili gasilski poligon in asfaltno igrišče, ki nam veliko pomeni in je v ponos vsem vaščanom. Igrišče, katerega otvoritev načrtujemo letos, služi tako potrebam gasilskega društva kot tudi vsem ljubiteljem košarke in malega nogometa. Veliko nam pomeni ta prostor predvsem zaradi mo-
žnosti druženja vaščanov, ki jih ponuja. Že nekaj let na poligonu prirejamo velikonočni in prvomajski kres ter postavimo prvomajsko drevo. Gasilci in vsi vaščani pa smo posebej ponosni na tradicionalno gasilsko pionirsko tekmovanje, ki ga gostimo zadnjo nedeljo v aprilu. Menim,
da bomo v prihodnje popolnoma počistili zapuščeno obrežje in ponudili ljudem prostor za različne aktivnosti.
Naša vas pa je med drugim priljubljena tudi pri ljubiteljih konjeništva, ki si prizadevajo za ustanovitev konjeniškega kluba. In navsezadnje moram pohvaliti tudi vse, ki se redno udeležujejo naših gasilsko-vaških akcij, in se jim javno zahvaliti za delo in trud, ki ga izkažejo."
Vaščani in gasilci Nove vasi si med drugim prizadevajo tudi za gradnjo novega gasilsko-vaškega doma. Po besedah F. Panikvarja bodo letos začeli uresničevati načrte, saj jim je občina odobrila sredstva za nakup zemljišča, kjer bodo zgradili novi dom.
Mojca Zemljarič
SLOVENSKA BISTRICA / ČETRTI OBČINSKI PRAZNIK
Pra:zno'vanief podprlo s traditijo
12. marca pred šeststo devetdesetimi leti je nastal pravni dokument, iz katerega je razvidno, da se Bistričani prvič opredeljujejo za meščane. Ta potrjuje meščansko tradicijo, s katero se pred Slovensko Bistrico na Štajerskem lahko pohvalijo samo še Maribor, Ptuj in Slovenj Gradec. V počastitev četrtega občinskega praznika je bilo po raznih krajih občine veliko prireditev s področja kulture, športa ter simbolično odprtje Mercatorjevega gradbišča v centru mesta.
Osrednja prireditev v počastitev praznika je bila v ponedeljek zvečer v viteški dvorani bistriškega gradu. Zupan dr. Ivan Žagar je imel ob tej priložnosti nagovor, v katerem se je dotaknil tradicije, povezane s sedanjostjo. "Praznik je morda priložnost, ko bi lahko drug drugemu kaj povedali, lahko bi kakšno rekli, si priznali ali naložili, si očitali ali pa odpustili. Toda resnica o našem razvoju in napredku je očitna in v desetletju naše samostojnosti, od 1991. leta dalje, smo zares marsikaj postorili," je med drugim povedal župan ter dodal, da so v minulih letih v občini dograjevali šolski prostor, gradili ceste, infrastrukturo, vlagali v šport in kulturo, ohranjali in razvijali kmetijstvo, življenje na podeželju, reševali ekološke probleme ter stabilizirali svoje gospodarstvo. Tudi v prihodnjem obdobju čakajo občino novi izzivi, saj se pripravljajo na gradnjo
srednje šole, novega zdravstvenega doma z lekarno, nadaljevali bodo gradnjo osnovnošolskega prostora, načrtujejo nove cestne povezave med kraji v občini in stanovanjsko zidavo, skrbeli bodo za dobre življenjske pogoje mladih ljudi, urejali otroška igrišča, ohranjali čist zrak in pitno vodo.
Kot se ob takih priložnostih spodobi, so tudi tokrat podelili najvišja občinska priznanja za leto 2000. Priznanja častni občan letos niso podelili, listino občine Slovenska Bistrica je prejela Dragica Onič iz Poljčan, priznanja pa Maks Tramšek s Tinja , krajevna organizacija RK Mako-le in KUD Janko Živko Poljča-ne.
Kulturni program so prispevali tamburaši Kavkler, Jana Jeglič in Boštjan Lorbek ter kvartet saksofonistov. Viteška dvorana je bila ob tej priložnosti sicer polna, vendar smo med prisotnimi
V Mercatorjevem trgovskem centru, ki bo na lokaciji bivšega Finalca v Slovenski Bistrici, Titova 48, in katerega so svečano pričeli graditi v okviru letošnjega občinskega praznika 12. marca, bodo supermarket z večkot 1200 m2 neto prodajnih površin, drogerija, gostinski lokal Panda, prodajalna čevljev Alpina, Celi svet, d.o.o. — vse za 199,00 tolarjev, otroška trgovina Ariel, prodajalna za mobilno telefonijo Darjana Breskvarja, zlatarstvo Dominika Dobriča, turistična agencija Sonje Trol in frizerstvo Marije Hamer. Skupna površina objekta bo 3080 m2. Projektantka objekta je Jelka [olmajer iz Mercatorja Optime. Okoli objekta bo 100 parkirnih mest.
pogrešali številne občinske svetnike ter druge, ki bi jim bila dolžnost, da se proslave ob občinskem prazniku udeležijo. Prišla pa sta med drugim častna občanka dr. Zora Janžekovič ter župan sosednje občine Rače — Fram.
Vida Topolovec
PTUJSKO JEZERO / SANACIJA GNEZDIŠČA REČNIH GALEBOV IN NAVADNIH ČIGER
Pomoč ogroženim pticam
Rečni galeb in navadna čigra sta v Sloveniji redki in ogroženi gnezdilki. Obe sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije, in sicer med lokalne maloštevilčne gnezdilke z majhno ali nazadujočo populacijo.
V Sloveniji je vrsto let obstajala mešana kolonija na otoku pri Ranci na akumulaciji Ptujsko jezero. Na ta otok, nastal pri izgradnji jezera, se je kolonija čiger preselila po uravnavi struge Drave pod jezom v Markovcih v 70. letih, ko so tam uničili njeno naravno gnezdišče - prodišča, rečne meandre in otočke. Umetno nastali otok na Ptujskem jezeru je danes zavarovan z odlokom Občine Ptuj. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je sprožil tudi postopek za varstvo celotnega jezera v obliki naravnega spomenika Ptujsko jezero. Območje reke Drave s pripadajočim Ptujskim jezerom je ornitološko pomembno območje, podan je bil tudi predlog, da se vpiše na listo Ramsarskih lokalitet, saj tukaj prezimuje več kot 20.000 vodnih ptic.
Število parov čiger na otoku se
je v zadnjih letih zmanjševalo. Od 75 parov leta 1991 do prenehanja gnezdenja leta 97. Rečni galebi na otoku še gnezdijo. Od leta 1997 so čigre na Ptujskem jezeru gnezdile le še na betonskih podstavkih za daljnovodne stebre, kjer pa so imele slab uspeh. Prav tako se je v zadnjih 10 letih zmanjšalo tudi število njihovih kolonij po vsej Sloveniji. Cigra potrebuje za gnezdenje večjo prodnato ali drugo z vegetacijo neporaslo površino, kjer si skoplje jamico in vanjo znese jajca - a le tam, kjer ni motnje s strani človeka. Rečnemu galebu ustrezajo bolj porasle površinah kot čigri.
Clani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so otok na Ptujskem jezeru redno čistili in varovali njegovo prodnato površino pred zaraščanjem, s tem pa ohranjali
gnezdišče čiger in galebov. Ker je reka Drava z leti odnesla velik del otoka, je bil nadaljnji obstoj kolonije vprašljiv. Zmanjšanje površine otoka in povečana med-vrstna tekmovalnost med galebi in čigrami je bil tudi verjeten razlog, da čigre na otoku ni več.
Zato sta DOPPS in Vodnogospodarsko podjetje Ptuj v letu 2000 ob podpori družbe Mobitel s piloti utrdila otok, ga povečala in preprečila nadaljnjo erozijo. Tako je ohranjeno gnezdišče rečnih galebov, spet pa so nastali primerni pogoji za navadno čigro.
Za ohranitev obeh vrst je pri nas potrebno aktivno varovanje in obnavljanje obstoječih gnezdišč, saj danes regulirane in energetsko izkoriščane reke ne tvorijo več novih in zagotavljanja nemotenega gnezdenja. Uspešnost obeh vrst pri speljevanju mladičev bo namreč odvisna tudi od obzirnosti navtičnih turistov, ki uporabljajo Ptujsko jezero v rekreativne namene.
Tekst in foto:
Damijan Denac
STOJNCI / USTANOVILI STRANKO NOVA SLOVENIJA
Odprti za vse, na temelju kršianskih vrednot
Na ustanovnem zboru občinskega odbora stranke Nova Slovenija -krščanska ljudska stranka Markovci so v petek, 9. marca, v prostorih gasilskega doma v Stojncih po poročilu iniciativnega odbora, ki ga je podal Janez Liponik, prisluhnili predsedniku stranke dr. Andeju Bajuku. Ta je v daljšen nagovoru predstavil okvirni program in stališča stranke do aktualnih političnih vprašanj v domovini.
dobri poti, in izrazil pojazen, da Slovenija brez njih ne bo takšna, kot bi morala biti.
Po besedah Janeza Liponika so si med prioritetne naloge v ob~inskem odboru stranke zastavili pridobivanje novih ~la-
Uvodni~ar Stanislav Toplak,
ki so mu skupaj s Slavkom Marom, Jankom Petrovi~em in Darkom Meznari~em zaupali vodenje ustanovnega zbora, je izrazil prepri~anje, da je to pomemben del~ek k izgradnji stranke, ki v slovenski prostor prinaša nove vrednote, saj pri njih beseda velja. Obenem je zagotovil, da ostajajo odprta stranka za vse, ki želijo svoje želje in aktivnosti uveljavljati na temelju krš~anskih vrednot.
Predsednik stranke dr. Andrej Bajuk je pozdravil odlo~nost organizatorjev ustanovnega zbora in ugotovil, da se po vsej Sloveniji to politi~no gibanje krepi. Po njegovih besedah se ni ure-sni~ilo vse, o ~emer smo sanjali pred 10 leti, zato želi stranka Nova Slovenija soustvarjati bo-do~nost tako, da bo slovenska država resni~no demokrati~na. Nezadovoljen je, ker je država preve~ prisotna pri odlo~itvah v gospodarstvu, in ugotovil, da je še vedno ve~ kot dve tretjini premoženja v državnih rokah. Bodo~nost Slovenije je po njegovih besedah tudi v malem gospodarstvu, kmetijstvu, predvsem pa se je treba držati zakonov, pred katerimi bi morali biti vsi enaki. Svoje misli je sklenil s prepri~anjem, da je stranka na
cani zaradi občine.
Zatem so v občinski odbor stranke izvolili predstavnike iz vsake od vasi ter 4-člansko občinsko svetniško skupino te stranke. Po sprejemu sklepov so ugotovili, da je pristopno izjavo podpisalo 30 novih članov, zatem pa so zbor pozdravili poslanec Alojz Sok, regijski predsednik stranke Franc Krep{a, predstavnika stranke v mestni občini Ptuj Ivan Jurkovi~ in Janez Rožmarin ter predstavniki stranke iz Dornave in Gorišni-
O aktualnih stališčih stranke Nova Slovenija je v Stojncih govoril predsednik stranke dr. Andrej Bajuk. Foto: M. Ozmec
nov, strankarske odlo~itve bodo poskušali uveljavljati prek ra-zli~nih organizacij in organov, v katerih so njihovi ~lani, obenem pa se bodo že sedaj pri~eli pripravljati na lokalne volitve. Zavzemali se bodo za ve~jo ob-veš~enost ob~anov, njihov moto pa bo slonel na ugotovitvi, da je ob~ina zaradi ob~anov in ne ob-
ce. Preden so se razšli, je zbrane ponovno nagovoril predsednik stranke dr. Andrej Bajuk in odgovoril na nekaj vprašanj, ki so mu jih zastavili udeleženci.
Uvodno Zdravico in čudovit glasbeni utrinek je primaknila vokalna skupina KOR pod vodstvom prof. Daniela Tementa.
-OM
PREJELI SMO
Pred obiskom predstavnikov Urada RS za mladino v Mestni občini Ptuj
(Pojasnilo k sestavku "Ptujska oblast ni naredila nič!"; Tednik, 8. 3. 2001)
Obisk predstavnikov Urada RS za mladino skupaj s predsednikom Dominikom S. Čer-njakom in sodelavci, namenjen ogledu in dogovorom o razpisih za izbiro upravljavca in dobavitelja opreme mladinskega prenočišča Ptuj in opreme za Center interesnih dejavnosti, smo v občinski upravi Mestne občine Ptuj izkoristili za analizo, kaj smo vsi pristojni - župan, podžupani, mestni svet in drugi pristojni organi - doslej ponudili mladim.
Z vlaganjem v prostore Mladinskega prenočišča Ptuj (delež Mestne občine Ptuj 61.000.000,00 SIT) smo zagotovili pogoje za razvoj mladinskega turizma. V februarju 2001 smo pridobili nove prostore Centra interesnih dejavnosti na Osoj-nikovi 9, v katere smo vložili 37.487.230,00 SIT. Za delovanje Centra interesnih dejavnosti, ustanovljenega za organiziranje interesnih dejavnosti mladih, smo od leta 1995 do sedaj namenili
skupaj 64.362.843,00 SIT.
Prav tako Mestna občina Ptuj tudi na področju športa mladih (sofinanciranje dejavnosti klubov, prireditev, športnih tekmovanj in redne dejavnosti, sofinanciranje atletske steze ob Šolskem centru ipd.) vlaga velik delež sredstev v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. V okviru redne dejavnosti na šolah pospešujemo vključevanje mladih v interesne dejavnosti, da s tem širijo znanje tudi izven rednega šolskega programa. Velja omeniti tudi nove prostore Knjižnice Ivana Potrča - mladinski oddelek je bil med prvimi preseljen v nove prostore, in druge možnosti na področju kulture, od gledališča do vključevanja v različna kulturna društva ... Vlaganja v šolski prostor, pri čemer velja posebej opozoriti tudi na sofinanciranje izgradnje gimnazije na Ptuju, pomenijo velik prispevek k boljšim možnostim za izobraževanje mladih.
Ugotavljamo, da imajo mladi v Mestni občini Ptuj veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Možnosti se same ponujajo — mladi, izkoristite jih!
Miroslav Luci, dr. med.,
župan Mestne občine Ptuj
PREJELI SMO
"Dve morali"
(Odgovor na sestavek ga. Pin-teric in g. Rajherja v Tedniku 1. 3. 2001)
Komentarji v časopisih so navadno prepuščeni najuglednejšim, najbolje informiranim in nepristranskim novinarskim peresom. Njihovi izdelki so potem tudi temu primerni - preprosto bi rekli "na nivoju". To kar sta si dovolila v naslovu omenjena ga. in g., ni niti približno vredno besede "komentar". V tem prispevku je namreč toliko namigovanj, podtikanj, insinuacij in celo zlonamernih predvidevanj,
da vsaj bežen poznavalec situacije ne more ostali neprizadet. V veliki meri je že zadnja izredna seja občinskega sveta občine Kidričevo in njeni sklepi demantirala večino navedb.
Svetnikom "pomladnih strank", kot navajata pisca, niti slučajno ni šlo za zmago, ampak predvsem za upoštevanje volje večine ljudi v občini. Tudi pri sprejemanju sklepov ni šlo za "izrabljanje" in "predvolilno ukano", ampak za golo dejstvo, da je potrebno rezultat referenduma upoštevati v jasnem sklepu občinskega sveta, ki le-tega in župana obvezuje, da sežigalnice in odlagališča večina ne podpira.
Kdo ima pri vsem tem "dvojno moralo", bodo tako in tako ocenili ljudje oz. "prevarani" volivci, ne pa otroci (predvsem ne tisti s področja OŠ Cirkovce), ki bi jih (tako upata) zgoraj omenjena najlažje zmanipulirala in ulovila na svoje ... ! Vse to bi bilo verjetno višek preverjenih metod iz stranke svetnikov kontinuitete, če ne bi bilo še hujšega, da je pomladnikom obešeno to, da so zahtevali vložitev tožbe proti konzorciju občin, kar je v resnici zahteval g. Rajher sam že pred nekaj sejami. Nezaslišamn!
Od ljudi takšnih manir seveda demantija in opravičila ni pričakovati! Ali pa morda le?
Zvonimir Holc
OD TOD IN TAM
LENART / Brezposelnost in delež kmetov vidno upadata
V Lenartu so konec lanskega leta zabeležili 11,4-odstotno stopnjo brezposelnosti. Število brezposelnih se je v primerjavi z letom 1995, ko je občina vključevala še Cerkvenjak, Sveto Ano in Benedikt, več kot prepolovilo, najbolj v sedanji občini Lenart. Po podatkih območne službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje v Mariboru je bilo decembra 2000 v Lenartu zaposlenih 4300 oseb. Po podatkih istega vira vidno upada število kmetov. Leta 1995 so jih med aktivnim prebivalstvom zabeležili 18-odstotkov, danes jih je le še 9.
ak
MAJÏPERK / Danes 17. seja sveta
Svetniki občine Majšperk se bodo na 17. redni seji danes, v četrtek, 15. marca, ob 18. uri v drugi obravnavi lotili vsebine predlaganega odloka o občinskem proračunu. V drugi obravnavi bodo sklepali tudi o odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih, odpadnih in padavinskih voda ter odloku o kriterijih in merilih za določanje dežurnih prodajaln. Po skrajšanem postopku bodo sklepali o predlogu odloka o omejitvi cestnega prometa na trgu Ptujska Gora, sklepali naj bi tudi o zaključnem računu občine za minulo leto 2000, pred pobudami in vprašanji pa naj bi se dogovorili še o usodi Doma krajanov v Sestržah.
-OM
LJUTOMER / Mercator gradi supermarket
12. marca popoldne so v Ljutomeru župan občine Ljutomer Jože Špindler, direktor družbe Se-grap, d.o.o., Miran Blagovič in predsednik uprave Mercator-SVS, d.d., Stanislav Brodnjak podpisali pismo o nameri, po katerem bo družba Segrap kot investitor v stanovanjski coni S3 v Ljutomeru zgradila poslovno-stanovanjski objekt. V njem bo poleg stanovanj in drugih poslovnih prostorov tudi 1200 m2 velik supermarket družbe Mercator —
SVS. Na voljo bo tudi 80 parkirnih mest. Podpisniki dogovora bodo zagotovili pogoje za za~etek izgradnje ob ob~inskem prazniku ob~ine Ljutomer 8. avgusta. Na ta na~in bo družba Mercator-SVS, d.d., bistveno pove~ala svojo prisotnost v Ljutomeru, kjer že ima market z živili Anka v Kajuhovi ulici.
PTUJ / Strojtrg odpira trgovino "Orodje"
Na Rogaški cesti 1 v Ptuju, kjer že lep ~as stoji nova poslovno prodajna zgradba trgovine na debelo in drobno Strojtrg, bo v petek, 16. marca, ob 11. uri slovesnost, na kateri bo podjetnik Mirko Koželj s sodelavci odprl maloprodajno trgovino Orodje.
-OM
SPODNJE PODRAVJE / Knjižica o kompostiranju
V za~etku marca je okoli 75 tiso~ ob~anov 17 ob~in iz Spodnjega Podravja pri~elo prejemati na dom knjižico z naslovom Kompostiranje na vrtu, ki jo je izdalo znanstvenoraziskovalno središ~e Bistra iz Ptuja v sodelovanju z ob~inami in podjetjem Čisto mesto ter ob pomo~i angleškega veleposlaništva v Sloveniji. Avtor knjižice Stanko Žunec iz podjetja Ekopol pravi, da je osnovni namen te knjižice vplivati na zmanjšanje koli~ine bioloških odpadkov, ki romajo na odlagališ~e, ter omogo~iti uporabo naravnih gnojil pri vzgoji vrtnin in v kmetijstvu. O tem te dni potekajo tudi predavanja za u~itelje in u~ence osnovnih in srednjih šol ter kmetijske organizacije.
-OM
KIDRIČEVO / 100 let Marije Unuk
Župan ob~ine Kidri~evo Alojz Šprah bo danes, v ~etrtek, 15. marca, popoldne na njenem trenutnem domu v Kidri~evem obiskal najstarejšo ob-~anko kidri~evske ob~ine Marijo Unuk, ki danes praznuje 100. rojstni dan. Ob osebni ~estitki ji bo izro~il šopek cvetja ter se z njo zadržal v krajšem pogovoru.
-OM
PTUJ / KONCERT GLASBENE ŠOLE DECIMA
Pustna glasbena enoloninita
Ptujska zasebna glasbena šola Decima si je na pustni torek omislila zanimiv koncert, ki ga je la-
stnik Rudi Mohorko poimenoval kar Pustna glasbena enolončnica. Z ženo Marijo sta se našemila v kuharja in s kuhalnicami dirigirala vsaj delno maskiranim izvajalcem. V dvorani na Bregu se je predstavilo kar 45 njunih učencev in vsi so dokazali, da so se igranja dobro naučili.
-OM
Glasbena »kuharja« Rudi in Marija Mohorko sta svojemu pustnemu glasbenemu orkestru dirigirala kar s kuhalnico
PREJELI SMO
"Pa vendar se je naredilo ... "
(Odgovor na članek v Tedniku (št. 10) z dne 8. 3. 2001 pod naslovom: "Ptujska oblast ni naredila nič!")
Ptujski odbor Socialdemokratske mladine je zgrožen nad zavajajočim člankom kolegov iz Mladega foruma Združene liste, s katerim sejejo nestrpnost med mladimi Ptujčani. Članek je poln neresnic in skrajno žaljiv do velikega števila volivcev, "ki naj bi naredili škodo sami sebi" (citat iz članka) s tem, ko so volili Miroslava Lucija za župana. S tem ste pokazali, kako ste nestrpni do drugače mislečih in da v bistvu ne priznavate temeljev demokracije. Demokracijo imate samo v ustih, tako kot vaši starejši kolegi. Temeljna človekova pravica je namreč pravica voliti in biti voljen. Milo rečeno, nemoralno je ljudem očitati, kako so volili.
Po vašem mnenju dosedanja oblast na Ptuju ni naredila nič za razvoj turizma. Naj vas poučimo, da je najvišji občinski organ mestni svet, katerega člani so tudi iz vaše stranke. Torej tudi vi niste naredili nič - ali pa ste vsaj soodgovorni!?
Pa vendar ni tako. Prizadevanjem občinskih or-
ganov sledimo in ugotavljamo, da mladim kar veliko nudijo. V nove prostore je bila preseljena knjižnica, po mnenju mnogih najlepša v Sloveniji in ena bolje opremljenih (internet kotiček, študijske sobe ...); zgrajena je bila atletska steza ob šolskem centru; ptujska Gimnazija bo kmalu preseljena v nove prostore in bo tako omogočeno kvalitetnejše izobraževanje mladih. Ptuj je eno redkih mest v Sloveniji, ki ima mladinski hotel, zraven tega pa deluje še Center interesnih dejavnosti. Mestna občina Ptuj sofinancira preko štirideset športnih in kulturnih društev, preko znanstvenoraziskovalnega centra Bistra pa vlaga v raziskovalno delo mladih. Pestrejši program ptujskega gledališča vabi mlado in staro. Ustanovljena je bila Lokalna akcijska skupina za boj proti drogam ter Varnostni sosvet kot posvetovalno telo med občino in policijo, namenjen preprečevanju vandalizma v občini. Na pobudo svetniške skupine SDS je bil sprejet Pravilnik o štipendiranju_ In še bi lahko naštevali!
Očitno je, da se člani Mladega foruma Združene liste ne vključujejo v omenjene programe, institucije in društva, ampak imajo veliko raje zabave, ki se zavlečejo pozno v noč. za Ptujski odbor Socialdemokratske mladine: Boštjan Kolarič
DESTRNIK / LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS
Uspešno leto 2000
V petek, 2. marca, so se člani in občinski odbor SDS De-strnik zbrali v gosti{~u Lacko na Drstelji na sedmi redni letni konferenci.
Iz poročila predsednika stranke Venceslava Krambergerja je bilo razvidno, da ja stranka v letu 2000 delovala uspe{no. V pomladnih mesecih je imel občinski odbor stranke veliko dela s pripravo in organizacijo tradicionalnih majskih iger. V poletnih mesecih je socialdemokratska mladina Destrnika skupaj z odboroma SDM Kidričevo in Ljutomer organizirala poletni tabor Farovec 2000. Tridnevni tabor je nosil ime: Spoznajmo danes, re{imo jutri! Udeležilo se ga je 60 mladih iz cele Slovenije in drugi pomembni gostje.
Največ dela je imela stranka v poznih poletnih mesecih s pripravo na državnozborske volitve, saj so imeli na Destrniku kandidata za poslanca Franca Puk-{iča. Občinski odbori SDS v 9. volilnem okraju so zelo dobro sodelovali, predstavitve kandi-
data za poslanca so potekale po celotnem volilnem okraju, le v občini Jur{inci ni bilo velikega zanimanja. Rezultati v volilnem okraju so bili zadovoljivi, saj je kandidat SDS dobil daleč največ glasov, statistični rezultati raziskav po volitvah pa so pokazali, da je stranka SDS Slovenije dobila največji delež glasov prav v občini Destrnik.
Povabilu na redno letno konferenco občinskega odbora SDS Destrnik so se odzvali predsedniki in predstavniki občinskih odborov Vitomarci, Markovci, Gori{nica, Dornava, Kidričevo in predsednik ptujske regije Milan Petek. Vsi gostje so pohvalili delo SDS in SDM na Destrniku.
Tudi v leto{njem letu bo stranka aktivna, saj so se že začele priprave na 7., tradicionalne Majske igre, ki bodo 29. aprila.
Slavica Kramberger
PTUJ / OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Upokojenci nočejo na obrobje dogajanj
Ne bomo se pustili postaviti na obrobje družbenih dogajanj, so besede, ki so izzvenele kot moto volilnega občnega zbora Dru{tva upokojencev Ptuj minulo sredo v Narodnem domu na Ptuju.
Dosedanji in tudi novi predsednik Andrej Fekonja je v vsebinsko bogate in ob{irne poročilu o delu dru{tva v pretekli mandatni dobi zelo domiselno ugotovil, da so upokojenci v svojem nekdanjem delovnem obdobju doživeli marsikaj: petletke, prostovoljno delo, doživeli in preživeli par-nepar, bone, zdravstvene in socialne reforme, participacije in ne nazadnje najnovej{o pokojninsko reformo ter srečanje z vedno obsež-nej{o negativno listo zdravil, ki jih vse starej{i člani potrebujejo na jesen svojega življenja.
V preteklem {tiriletnem obdobju, ko so praznovali 50 let uspe{nega dela (1997), in v tudi naslednjem mandatu bodo vso pozornost posvetili socialnemu in zdravstvenemu položaju članov in dru{tveni organiziranosti (priti do slehernega člana), saj na svoji koži občutijo reforme
Mihaelu Gobcu v spomin
Prehodil je izredno razgibano življenjsko pot, izpolnjeval svoje osebno poslanstvo, ki je človeku že ob rojstvu položeno v zibelko. Svojo delavnost in organizacijsko spsobnost je bogatil z izobraževanjem ob delu in plemenitil z vsakodnevno prakso. Njegovo življenjsko videnje je bilo: za vse pravična, humana socialistična družba in temu videnju je podrejal vse svoje delo. Za njim je ostala bogata sled na raznih področjih njegovega delovanja, ki ostaja trajna vrednota v novejši zgodovini ptujskega območja. Njegovo delo je pred nekaj tedni začela ovirati in končno prekinila nevarna in potuhnjena bolezen. V sredo, 7. marca, ga je številna množica na ptujskem pokopališču pospremila na zadnji poti.
Mihael Gobec je bil rojen 27. septembra 1927 v Dolenji vasi, občina Kr{ko. @iveli so na mali kmetiji, oče pa je bil železničar. Šele sedem let mu je bilo, ko je oče umrl. Mati je ostala sama s 4 mladoletnimi otroki, ki jim je morala nadome{čati tudi očeta. Mi{ko, tako so ga ljubkovalno klicali že v otro{tvu, potem pa tudi prijatelji in znanci, je po končani osnovni {oli obiskoval 1. letnik me{čanske {ole v Kr{-kem, ko je zbruhnila vojna in z njo nem{ka okupacija. Konec je bilo {olanja in začela se je trnova pot izgnanca.
Oktobra 1941 so tuji zavojevalci izgnali vse prebivalce Dolenje vasi, med njimi tudi Gobčevo družino. Smeli so vzeti le nekaj najnujnej{ih stvari in odpeljali so jih v neznano. Pristali so v prehodnem tabori{ču Templin pri Berlinu. Začela se je stroga tabori{čna disciplina, suženjsko delo in {ikaniranje na vsakem koraku. Sredi leta 1942 je bil poslan na delo v vinograde v Po-renju ob francoski meji, nato na enako delo v vinogradih ob reki Saar, zadnje mesece pa na teža-{ko delo v industriji. Doživljal je vsakodnevne prelete zavezni-{kih letal, se večkrat zna{el sredi
eksplozij odvrženih bomb, čutil pomanjkanje in prena{al udarce brezobzirne totalitarne vojne. V bližini {vicarske meje so jih osvobodili francoski vojaki in namestili v posebnem tabori-{ču, kjer je družina ostala do oktobra 1945, ko so se lahko vrnili v domovino.
Doma so na{li izropano domačijo, hi{o brez oken in vrat, zato jim je prve mesece bila potrebna pomoč. Preden je Mi{ko dobil možnost za nadaljevanje {olanja, ga je prehitel vpoklic na služenje voja{kega roka. Bil je razporejen v gardno enoto in služil je v Beogradu. Postal je telegrafist, izpopolnjeval svoje znanje in ga prena{al na druge. Jeseni 1949 se je vrnil domov, kjer so ga pridobili za služenje v takratni službi državne varnosti. Kraj{i čas je bil zaposlen v Kr{kem, potem pa v Ljubljani.
V začetku leta 1952 ga je službena pot pripeljala na Ptuj, ki je postal njegov novi stalni dom. V organih za notranje zadeve je delal do leta 1972. V Ptuju se je februarja 1954 poročil z Jožico Kumer, ki mu je bila dobra žena, mati njunih dveh sinov, v oporo in pomoč tudi ob težavah. Poleg službe, ki je bila bolj zaupne narave, je bil vedno povezan z ljudmi bivalnega okolja in v občini. Posebno dejaven je bil na področju svoje poklicne dejavnosti - radiofonije. Bil je pobudnik ustanovitve Radiokluba Ptuj in ga kot predsednik dolga leta vodil. V tem času so v klubu dosegali pomembne uspehe ne le v državi, temveč tudi na mednarodnem področju. Člani so mu na zboru podelili naslov častnega člana Radiokluba Ptuj.
v letu 1962 je sodeloval s takratno občinsko konferenco SZDL Ptuj, ko so preučevali možnosti za ustanovitev Radia Ptuj. Z njegovo strokovno pomočjo in znanjem je bil na ptujskem gradu postavljen radijski oddajnik in oktobra 1962 začel prena{ati osrednji radijski program, z letom 1963 pa se je predstavil z lastnim dveurnim programom ter
se z leti nenehno {iril.
Leta 1972 je bil Mihael Gobec na predlog radijskega kolektiva imenovan za direktorja takrat že samostojnega zavoda Radio Ptuj. Takoj v začetku se je spopadel z zahtevno nalogo: obdržati v Ptuju festival naro-dnozabavne glasbe. Ob pomoči sodelavcev in dejavnikov v občini je uspel. Februarja 1976 se je Radio Ptuj združil s Tednikom in Miha je postal direktor ter glavni urednik Zavoda Radio-Tednik Ptuj. Uspe{no ga je vodil skozi mnoge, predvsem finančne težave do leta 1980, ko je s polno delovno dobo od{el v pokoj.
Kot direktor zavoda za obve-{čanje se je udejstvoval tudi na drugih področjih. Med drugim je bil član prvega izvr{nega sveta občine Ptuj z odgovornostjo za področje kulture in telesne kulture. Vodil je izdajateljski odbor Fotomonografije Ptuj, delal v turističnem dru{tvu in odboru za kurentovanje. Za delo na tem področju je prejel srebrni znak Zveze turističnih dru{tev Slovenije. Uspe{no je deloval tudi na več drugih področjih, uspe{no tudi zato, ker se je že prej ob delu nenehno izobraževal, končal ekonomsko srednjo {olo v Ptuju in diplomiral na vi{ji pravni {oli v Mariboru.
Z ženo Jožico sta si v Krčevini pri Vurberku uredila manj{i vinograd s prikupno počitni{ko hi{ico. Užival je v tistem okol-
pokojninske in zdravstvene zakonodaje, ki poslab{ujejo zdravstvene in življenjske razmere tako {e zaposlenim delavcem kot tudi upokojencem.
V mestni občini je Dru{tvo upokojencev Ptuj med naj{te-vilčnej{imi, saj ima več kot 1200 članov. Ce k temu pri{tejemo {e članstvo v drugih dru{tvih na mestnem območju, jih je okrog 2700, in če k tem dodamo {e neorganizirane upokojence, se {tevilka približa petini občanov mestne občine. Ob ugotovitvi, da je od teh skoraj petina starej-{ih od 75 let ter potrebujejo in bodo potrebovali posebno skrb in pozornost ne samo dru{tva, pač pa tudi drugih za to odgovornih institucij, bo vodstvo dru{tva v prihodnje zastavilo dodatne aktivnosti. Pri tem pričakujejo izdatnej{o pomoč mestne občine Ptuj.
Pomoči pa ne pričakujejo
ju, saj je v tem videl uresničitev svojih sanj iz časov, ko je moral kot izgnanec obdelovati tuje vinograde in za tujce polniti buteljke. Sedaj pa je v svojo klet na kozarček lahko vabil prijte-lje, predvsem po upokojitvi, ko je imel nekoliko več časa za družino in osebno življenje. Pomagal je družinam svojih sinov, se veselil ob vnukih, obdeloval vinograd in kletaril.
Kljub temu svoje družbene in dru{tvene dejavnosti ni opu{čal. Ljubiteljsko je deloval v krajevni in pozneje lokalni samoupravi, bil dve mandatni dobi predsednik sveta KS Borisa Zi-herla, ki se je v tem času krepko utrdila kot nova skupnost občanov. Štiri leta je bil predsednik zbora uporabnikov pri Stanovanjski skupnosti Ptuj. Bil je med glavnimi pobudniki kabelskega televizijskega sistema v Ptuju, delal v tem odboru in v času gradnje kabelske TV vodil vse finančne posle. Delal je v območni organizaciji Združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj, bil podpredsednik in s svojimi organizacijskimi sposobnostmi pokrival več področij ter skrbel, da je bilo slovo od umrlih borcev spo{tljivo in spremljano s praporom. Sodeloval je v vojni za Slovenijo in bil nosilec znaka veteranov vojne za Slovenijo. Dolga leta je bil sodnik porotnik sodi{č na Ptuju; 20. januarja letos je podpisal obljubo, da bo sodnik porotnik {e nadaljnjih 5 let, a žal je usoda hotela drugače. Bil je član DU Ptuj, dejaven pa v klubu upokojenih delavcev notranjih zadev Maksa Perca. Bil je soustanovitelj kluba v Ptuju in dve mandatni dobi njegov predsednik.
Povsod je imel izostren čut za pravico in po{tenost. S pobudami in predlogi se je ogla{al povsod - bodisi na seji tega ali onega odbora, sveta ali kluba, pa tudi na sejah skup{čine Družbe za časopisno in radijsko dejavnost Radio - Tednik Ptuj, saj je bil njen družbenik.
Za njim ostaja velika praznina, ostaja spomin na njegovo delo in spomin na dobrega prijatelja.
Franc Fideršek
samo pri re{evanju stalnih in vsakodnevnih težav upokojencev in starostnikov, pač pa tudi za delo zelo razvejanih dru{tve-nih aktivnostih, ki prav tako krepijo in plemenitijo samozavest in vitalnost članstva. Rezultati preteklega obdobja naravnost kličejo po razvijanju in krepitvi dela v 18 sekcijah tudi v naslednjem obdobju.
Plaketa Mestne občine Ptuj,
zlata plaketa - najvi{je priznanje Dru{tva upokojencev Slovenije ter {tevilna priznanja in pokali v preteklem {tiriletnem obdobju obvezujejo vodstvo in članstvo tudi v prihodnje.
Na občnem zboru je predsednik Dru{tva upokojencev Ptuj Andrej Fekonja podelil najpri-zadevnej{im dru{tvena priznanja.
Stanko Lepej
PTUJ / UPOKOJENCI VABIJO V DUGO UVALO
Pomlad v Istri
Turistično dru{tvo iz Slov. Bistrice je poslalo ptujskim upokojencem vabilo za počitnikovanje v Dugi Uvali v Istri od 2. do 9. aprila - žal je prostih samo 16 mest.
Tam je namreč ponovno odprt zdravstveni center hotel Croatia. Zgradba leži ob morski obali na vzhodni strani istrskega polotoka v prekrasnem zalivu Vignole, ki je biser nedotaknjene narave. Hotel razpolaga s 123 komfortnih sob, velikim olimpijskim bazenom z ogrevano morsko vodo, malim bazenom z masažo, mini marketom, teni{kimn igri{čem in drugim.
V ceni 34.500 tolarjev nudijo: posvet z zdravnikom, 7 polnih penzonov, turistično takso, zavarovanje in prevoz; bivanje v dvoposteljnih sobah. Prijavite se takoj (saj je {tevilo mest omejeno) gospe M. Korpar, telefon 772-45-91, zvečer ali v petek, 16., 23. in 30. marca na Dru{tvu up., A{kerčeva 9, med 10. in 12. uro. Odhod 2. aprila izpred želežni{ke postaje Ptuj.
M.K.
PTUJ / PROGRAM NENASILNISKE VZGOJE NA oS O. MEGLIC
S pogumom proti nasilju
V zadnjem času se v medijih, strokovnih in manj strokovnih razpravah vse pogosteje srečujemo z aktualno temo nasilja. Pri tem ne moremo mimo vpra{anj, ali je nasilja res vedno več ali pa je to le proizvod medijev, kje ima svoj izvor, kak{en je odnos mladih do nasilja ter kakšno vlogo imajo pri tem vzgojno-izobraževalne ustanove.
Pogosta dilema strokovnih delavcev na {oli je, kaj lahko kot pedagogi in vzgojitelji sploh storijo in ali mladi danes res nimajo drugačnih možnosti za izžive-tje, samouresničevanje, oblikovanje samopodobe, s katerimi bi lahko zadovoljili potrebe po avanturah.
Pojavi nasilja v {olah, na poti v {olo ali pri odhodu domov so le del konfliktov med mladimi, ki jih srečamo na žalost povsod in v vseh oblikah. Na osnovni {oli Olge Meglič smo v leto{-njem {olskem letu dali izreden pomen ne samo re{evanju posledic konfliktov med vrstniki, temveč predvsem preprečevanju nasilja.
V program z naslovom S pogumom proti nasilju so vključeni vsi pedago{ki delavci {ole, k delu pa smo pritegnili tudi star-{e, strokovnjake Centra za socialno delo Ptuj, strokovnjake dru{tev in organizacij, v katerih lahko mladi preživljajo svoj prosti čas. Kot rezultat pogovorov na razrednih urah, pogovorov s star{i, dela v delavnicah je nastala zloženka S pogumom proti nasilju, s katero smo otrokom in star{em predstavili vrste in posledice nasilja ter podali nekaj nasvetov, kako se nasilnežem upreti.
Občutkom negotovosti, notranjim stiskam ter nesprejemljivim oblikam vedenja smo namenili tudi vsebino kulturnega dne. Otroci se v času {ola-
nja soočajo z dilemami, ki jih lahko potisnejo na rob sprejemljivega vedenja. Menili smo, da pridobivanje spretnosti, kot so odgovornost, sodelovanje, odločanje, sprejemanje drugačnosti, razsodnost, pripomore k razbremenitvi negotovosti ter odpravljanju predsodkov, ki vodijo v konflikte. Na {olo smo povabili animatorje delavnic iz vrst skavtov iz Ptuja, Dru{tva za nenasilno komunikacijo iz Maribora in mladinskih delavnic iz Ljubljane. Omenjene skupine in dru{tva se že vrsto let ukvarjajo z vrstni{kim nasiljem, predvsem pa mlade poučijo, kako se nasilju upreti in kako ga preprečiti.
V program kulturnega dneva smo vključili tudi knjižničarje mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, ki so z izvedenimi urami učencem približali lut-karstvo, dejavnost, s katero lahko izpolnijo svoj prosti čas. Kaj in kako pa lahko storijo sami, so pokazali učenci 5. razredov, ki so so{olce navdu{ili z izvedbo igre Casovni stroj, ki jo je napisala njihova vrstnica Eva Feko-nja.
Program, namenjen nenasilnemu vedenju, bomo nadaljevali vse {olsko leto z namenom, da bo na{e skupno življenje var-nej{e, bogatej{e in jutri{nji dan lep{i.
Strokovna služba OŠ Olge Meglic
SP. PODRAVJE / GOJITVENA IN VARSTVENA DELA V ZASEBNIH GOZDOVIH
Lani na 113 hektarjih
Od 20.000 hektarjev gozdov na območju krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju, ki obsega ob-mo~je 15 ob~in, je zasebnih gozdov 80 odstotkov. Gojitvena in varstvena dela v zasebnih gozdovih opravljajo lastniki gozdov sami ali ob pomoči sorodnikov in sosedov ali pa za ta dela najamejo izvajalce.
Gojitvena in varstvena dela v zasebnih gozdovih se sofinancirajo iz sredstev državnega proračuna. To ne pomeni plačila za opravljeno delo, temveč je spodbuda skrbnemu gospodarju gozda. Sofinancirajo dela, vključena v program vlaganj v gozdove, ki ga za tekoče leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Področni revirni gozdar se z lastnikom gozda dogovori o potrebnih negovalnih delih v njegovem gozdu in mu pri izvedbi teh del nudi vso potrebno strokovno pomoč. Seznani ga s predpisanimi normativi, deležem sofinanciranja in predvideno višino tako pridobljenih denarnih sredstev. Lastniku gozda izda odločbo o izvedbi potrebnih negovalnih del, ki je osnova za obračun sofinanciranja. Ko so dela opravljena, opravi revirni gozdar prevzem in obračun teh del. Denarna sreds-
Foto: M. Ozmec
tva lastniku gozda za opravljena sofinancirana dela nakažejo na njegov žiro račun ali po pošti.
V letu 2000 je bilo v zasebnih gozdovih na ptujskem obmo~ju sofinancirano za 3,2 milijona SIT gojitvenih in varstvenih del. V primerjavi z drugimi vlaganji se zdi malo, vendar je tako opravljeno za 677 delovnih dnin gojitvenih in varstvenih del na 113
VIDEM / ZELENI BODO DELILI DREVESNE SADIKE
Gozd - pliuia sveta
človek s svojimi dejavnostmi že tisočletja vpliva na okolje, vendar so bile posledice delovanja komaj vidne. V zadnjih desetletjih pa sta se spremenila tako obseg našega delovanja kot intenzivnost vpliva na okolje. Med bolj ogroženimi ekosistemi je brez dvoma gozd. Zdravstveno stanje slovenskih gozdov v letu 2000 kaže, da je poškodovano že skoraj vsako peto drevo.
Objemati drevo je morda neumno,
podreti ga pa še bolj.	Loesje
Zeleni Vidma želijo skupaj z vami pomagati k ozdravitvi slovenskih gozdov, zato bomo v čast pomladi izvedli tradicionalno ozelenitev akcijo delitve drevesnih sadik. Ta bo v torek, 20. marca, ob 14.31 uri (začetek pomladi) pred občinsko zgradbo v Vidmu. Zeleni Vidma pričakujejo, da bodo razdeljene drevesne sadike vsajene na skrbno izbrano lokacijo in se bodo lahko razvile v enkratno pojavno obliko lesnate rastline.
KICAR / NEVSAKDANJA IGRA NARAVE
Zvoniek - trojiek
Tamara Anžel iz Kicarja s svojim zvončkom trojčkom v rokah
Znanilci pomladi, zvončki in trobentice, so bili letos še posebej zgodnji, saj prave zime skorajda ni bilo. Po svoje pa tudi nevsakdanji, saj jih toliko že dolgo ni bilo. Taki veliki zvončki ali norice, kot jih je na hribu za hišo v Kicarju 197 utrgala Tamara Anžel, pa so zagotovo prava redkost. Kar poglejte, kaj drži v roki: zvonček trojček. Zagotovo zanimiva in nevsakdanja igra narave.
Foto: M. Ozmec
hektarjih gozdov. Dela je opravilo 80 gozdnih posestnikov samih in 17 s pomočjo Gozdarske zadruge Ptuj. Kar 81 odstotkov del je bilo opravljeno v Halozah, na območju občin Majšperk, Podle-hnik in Zetale.
Opravljena dela zajemajo: obnovo gozdov s pripravo sestojev za naravno obnovo, pripravo tal za umetno obnovo in sadnjo, nego gozdov z obžetvijo, nego mladja in gošče ter prvo in drugo redčenje in varstvo gozdov, ki zajema zaščito sadik s tulci.
Struktura opravljenih del v zasebnih gozdovih je dobra, ker je 79 odstotkov dnin porabljenih za nego mladja in gošče ter prva redčenja. Tudi v gozdnogospodarskih načrtih je predviden obseg teh del največji. Ta dela najbolj vplivajo na povečevanje kvalitete gozdov in s tem dolgoročno tudi na dohodek, ki ga lahko pridobijo lastniki iz svojih gozdov. Sofinanciranje pri teh delih je od 30- do 50-odstotno pri vrednosti dni-
ne 12.600 tolarjev.
Umetna obnova gozdov s sajenjem je bila opravljena le na 2,47 hektarja gozdov, kjer je bilo posajenih 4000 sadik jelke, bukve, gorskega javora, velikega jesena, češnje, črne jelše in oreha. Sadike so bile nabavljene iz sredstev proračuna, saditev pa so opravili lastniki sami brez sofinanciranja. V Sloveniji gozdove obnavljamo na naraven način, le v primerih, ko je gozd uničen zaradi požara, naravne ujme, bolezni ter škodljivcev, je potrebna umetna obnova.
V letu 2000 ni bilo naravnih ujm, pojava škodljivcev in bolezni, ki bi zahtevali posebne ukrepe, zato je bila pri varstvu gozdov opravljena le zaščita posajenih sadik s tulci. Posledice zelo vročega in suhega poletja v letu 2000 v gozdovih lahko pričakujemo v prihodnjih letih.
Andrej KOVAĆIĆ, univ. dipl. inž. gozdarstva, Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju
PIUJ / DANES OCENJEVANJE VINA
Desetletnica društva Haloze
Poskušanje in ocenjevanje vzorcev vina, merjenje žvepla in spremljanje kakovosti vina svojih članov je sprotna naloga Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Za letnik 2000 so ugotavljali, da je nekoliko drugačen od prejšnjih, saj je suša povzročila hitro dozorevanje grozdja in za mesec dni prehitela običajni čas trgatve. Suha vina vsebujejo več alkohola, sladka več nepovretega sladkorja. Letnik 2000 je sicer dober, dokončno oceno pa bo mogoče izreči tudi po današnjem ocenjevanju v Ptuju, ki sodi med tradicionalne prireditve v organizaciji omenjenega društva.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1991, letos torej slavi 10-letnico uspešnega dela, v njem pa je združenih 250 aktivnih članov. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da izobražuje svoje člane, vinogradnike, vinarje in sadjarje ter pripravlja razne prireditve, ekskurzije, ki bogatijo znanje članov in prispevajo k njihovemu druženju.
V letu 2000 je društvo organiziralo tri večje, tradicionalne prireditve, pravi predsednik Zvonko Arnecic. Poleg ocenjevanja vina je to vinsko-kulinarična prireditev Mi in vino in skupaj s Turističnim društvom martinovanje na gradu Borl. Lani so pripravili pet strokovnih predavanj s področja vinogradništva, vinarstva in vinske zakonodaje. Njihovi člani so se udeležili promocijske predstavitve na ljubljanskem vinskem sejmu, kjer so se na posebni stojnici predstavili s svojimi vini in poleg vina promovirali tudi Haloze. Organizirali so tudi dve strokovni ekskurziji z ogledom dela vinogradnikov na drugih območjih, ocenili dosežke njihovega dela in jih primerjali s svojimi. Pomembna naloga društva je motiviranje svojih članov za razvoj vinogradništva, kletarstva in trženja svojega vina.
Letošnje ocenjevanje vina poteka prav danes v minoritskem samostanu v Ptuju, kjer so v soboto, nedeljo in ponedeljek zbirali vinske vzorce. Organizatorji
Zvonko Arnečič, predsednik Vinogradniško-sadjarskega društva Haloze
so pričakovali okoli 150 vinskih vzorcev, ki jih ocenjuje skupina enologov, o rezultatih pa bomo poročali v naslednji številki.
Letošnji program dela je začelo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze uresničevati že v začetku leta. V januarju in februarju so organizirali nekaj predavanj, prav tako bo v tem mesecu in v aprilu, nato znova v jeseni pred trgatvijo, zatem pa, ko so končana glavna dela v vinogradih in je na vrsti nega vina. Letos jeseni načrtujejo še organiziranje šole za pokuševalce vina, kar bo znanje njihovih članov še obogatilo ter prispevalo k nadaljnjemu razvoju in celostni podobi halo-škega vinorodnega območja.
JB
PIUJ / PETOVIA AVTO - PREDSTAVILI NOVO LAGUNO II
Avto, ki osvaja
V avtosalonu Renault Pet-ovia avto Ptuj so 9. marca predstavili vodilni model Re-naultove ponudbe v vi{jih avtomobilskih razredih laguno II. Petovia avto Ptuj jo bo kot poobla{~eni prodajalec vozil Renault pri~el prodajati 16. marca. Med kupce prihajata v bistvu dva avtomobila
Vili Cerovič, direktor Petovia-avta, na petkovi predstavitvi nove lagune II
Že od nekdaj so k lepim avotmobilom sodile tudi lepotice. Foto: Črtomir Goznik
z enakima imenoma: limuzina s petimi vrati in kombi ali karavan.
Nasploh je laguna med Slovenci zelo pribljubljen avtomobil. Bila je najbolje prodajani avtomobil višjega srednjega razreda tri leta zapored, od leta 1994 do 1996, nato pa je do konca lanskega leta držala
drugo mesto med primerljivimi modeli. Kot je na petkovi predstavitvi povedal direktor Peto-via avta Vili Cerovi~, se nova laguna ponaša z najnovejšo interaktivno tehnologijo.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi modna oblačila Rena-ultove kolekcije za pomlad in poletje 2001. Nastopila je tudi Antonia Novak, miss Štajerske
2000 in druga spremljevalka miss Slovenije 2000, ki postaja vse bolj iskan obraz dunajske agencije Elit - že v teh dneh teden bo snemala z vrhunskim modelom sveta Na-djo Auerman. Ob novi laguni se je predstavila tudi Stančka Šukalo, miss Hawaiian Tropic 2001.
MG
75. - 21 marec 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 15. marec
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Mostovi
9.00	Risanka
9.05	Pod klobukom
9.55	Zgodbe iz školjke
10.30	Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija
11.20	Razgledi slovenskih vrhov, ponovitev
11.50	Čari začimb: Čokoladna torta z lešniki in mandeljni
12.20	Gospodarski izzivi
13.00	Poročila #
13.10	Barbika in njen svet, dokumentarna oddaja
14.05	Intervju: Dr. Janez Jerovšek #
14.55	Zoom #
16.30	Poročila #
16.45	Pustolovščine pod vrbami, risanka
16.50	Volkovi, čarovnice in velikani, 1/13
17.00	Na liniji, oddaja za mlade
17.45	Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 11/16
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi
22.50	Gibljive slike
23.20	Bolezni našega časa: Pljučni rak
23.50	Novi raziskovalci, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Slmpsonovl, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.45	TVprodaja
9.15	Čez rob, nanizanka
9.55	Grace na udaru, nanizanka
10.15	Frasier, nanizanka
10.40	TVprodaja
11.10	Liga prvakov v nogometu
14.20	Svet poro~a
14.50	Zamenjajva vlogi, ponovitev filma
16.30	Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 19. epizoda
17.25	2. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu, prenos
20.05	Suproliga v ko{arki: Krka Telekom : Telindus, prenos
22.15	Emily z mese~eve doma~ije, nadaljevanka, 10/13
23.00	A, B, C... Manhattan, ameri{ki film
0.35	Simpsonovi, ponovitev
1.00	Videospotnice
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Otroški zdravnik, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Romance Danielle Steel: Skrivnosti, ameriški film
21.45	Urgenca, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristi~na nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Adrenalina
13.45	Mladoporočenci
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Iskalec talentov, ameri{ki film
21.50	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.20	Seinfeld, humorstična nanizanka
22.50	Komedijanti, ameri{ki film
1.00	Adrenalina
TROJKA
8.30	Jutranji program
9.30	TVprodaja
10.00	Jutranji program, ponovitev
11.00	Domača TVžprodaja
11.30	Koncert
13.00	TVprodaja
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.00	Info
14.30	Iz domače skrinje, ponovitev
16.00	Jukebox, kontaktna oddaja
17.30	Ključ, ponovitev
18.00	Avto šou
18.30	Kuharski dvoboj
19.00	Kdor zna, zna, kviz
19.15	Glasba
20.00	Pikolovec 2333
21.00	Kalia nasveti
21.30	Knjiga
22.00	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
23.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
0.00	Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Terra nostra, serija (4/150). 13.20 Stičišča svetovnih kultur: Firenca (1/2). 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Split: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (110/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Živeti z ... Vedno si tu, izobraževalna oddaja. 18.55 Pink Panther in sinovi, risana serija (3/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Franchman's Creek, britanski film. 22.05 Pol ure kulture. 23.20 Odmevi dneva. 23.40 Od zemlje ne moreš živeti, dokumentarna oddaja. 0.30 Policija, serija (166/300). 0.55 Reševalna služba VII., serija (2/22). 1.40 Na zdravje, humoristična serija (22/53). 2.05 Nevidni človek, serija (2/23). 3.00 Željka Ogresta in gosti. 3.55 Carstvo divjine (1/2). 4.20 Hit depo. 6.20 Pink Panther in sinovi, risana serija (3/13).
HTV 2
10.00 Spomini na domovinsko vojno: Šopek vrtnic iz Pounja, dokum. oddaja. 10.30 Divja Amerika, pz serija (7/10). 11.30 Globalna vas. 12.15 Navadna smrklja, serija za mlade (19/26). 12.40 Poslovni klub. 13.15 Montrealska policija, serija (2/8). 14.00 "M" magazin. 15.00 SOS - potrebujejo nas: Obljuba. 16.10 Terra nostra, serija (4/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Na zdravje, humoristična serija (22/53). 19.30 Policija, serija (165/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Reševalna služba VII., serija (2/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.30 Nevidni človek, serija (2/23). 23.25 Filmska no~ z vestrnom: Dvoboj na soncu, ameri{ki film. 1.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
15.25 Človek z zahoda, ameriški film. 17.00 Evrogol. 18.00 Zagreb: Namizni tenis ITTF. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 TV razstava. 20.20 Košarka FIBA: Split - CSKA, prenos. 22.10 Šport danes. 22.20 Hit depo. 0.20 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Ootroški program. 8.00 Življenje in jaz, serija. 8.20 Princ z BelAira. 8.45 Sam svoj mojster. 9.05 Močna družina. 9.30 Urgenca. 10.15 Policaj iz Tolza: Umor v norišnici, kriminalka, 1997. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon. 14.30 Simpsonovi. 14.55 Sedma nebesa. 15.40 Obalna straža. 16.25 Urgenca. 17.10 Princ z BelAira. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.45 MA 2412. 21.15 Sinan Toprak, nepodkupljivi, krimi serija. 22.05 Nova, ženska s kalibrom, serija (Doris Schretzmayer). 22.55 De Luca, serija. 23.25 Umetnine. 1.40 Most pri Remagenu, vojni film, 1968. 3.35 Zadeva z ženskami, komedija, 1995 (Jon Cryer).
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1228). 10.15 Mladi zdravniki, drama, 1961. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1234). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Vodna dežela Zambezija, dokum. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Vodna dežela Zambezija, pon. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Sommer in Bolten, za~etek nem{ke zdravni{ke serije, 1/13, 2001 (Maria Bachmann, Michael Greulling). 21.15 Za vsak primer Stefanie. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP serija. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 The Making of - novo v filmskih studijih. 1.45 Kviz. 2.10 Trgovina. 3.15 Britt.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Susan, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Frizer, frizerski show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1554). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2189). 20.15 Kdo bo milijonar? (Gunther Jauch). 21.15 Echo 2001 - Nemška glasbena nagrada (Peter Maffy, Stefan Raab, Santana, Enrique Iglesias, Vicky Leandros in dr.). 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan, pon. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Varuška, pon.
RTL 2
5.30 Otroški progrma. 8.00 Smrček. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, serija, pon. 11.00 Princ z BelAira, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, serija. 13.30 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Prikrita afera, triler, 1994 (Shanna Reed, Pierce Brosnan). 23.10 Univerzalni bojevnik, akcijski, 1998 (Jeff Speak-man). 1.00 Veliki brat, kviz. 2.55 Univerzalni bojevnik, pon.
PRO 7
6.50 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef? 7.55 Kdo je tu šef. 8.20 Roseanne. 8.45 Jesse. 9.15 Zmedene pištole, komedija, 1993. 11.00 Matlock. 12.00 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina, serija. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Top Dog, akcijska komedija, 1995 (Chuck Norris, Camine Casidi). 22.10 TV total. 23.10 Trigger Happy TV, komedija. 23.40 Pa me ustreli, serija. 0.05 Inšpektor Fowler, serija. 0.35 Bully parada. 1.05 TV total. 1.55 Trigger Happy TV, pon. 2.20 Pro7, reportaže: mondena smučišča St. Moritza, pon. 2.05 Delta Tema, pon.
Petek, 16. marec
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Prisluhnimo tišini
9.00	Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka, 4/13
9.15	Volkovi, čarovnice in velikani, 1/13
9.25	Na liniji, oddaja za mlade
9.55	Oddaja za otroke
10.35	Novi raziskovalci, dokumentarna serija
11.30	Slovenski magazin
12.00	Neznani vojak, pon. drame
13.00	Poročila #
13.10	TVprodaja
13.40	Prvi in drugi
14.00	Bolezni našega časa: Pljučni rak
14.30	Osmi dan
15.00	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 16/26
17.05	Sanjska dežela
17.45	Resnična resničnost
18.20	Dosežki
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Garači, nadaljevanka, 8. del
20.55	Deteljica
21.05	TV Poper, oddaja TV Koper
22.00	Odmevi
22.45	Gledališče Rok ž Claudio Cinelli
22.50	Polnočni klub
0.00	Zoofobije: Batrahofobija - strah pred žabami in
krasta~ami
0.05	Zakleta dvojčka, ponovitev filma
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	TVprodaja
9.25	V strahu, ponovitev filma
11.00	TVprodaja
11.30	Minca, dokumentarna oddaja
12.10	Planica: SP v smu~arskih poletih, prenos kvalifikacij
14.35	Bitka na Rio De La Plati, ponovitev filma
16.30	Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 20. epizoda
17.00	Čez rob, nanizanka, 4/7
18.00	Nov začetek, ameriški film
19.30	Videospotnice
20.00	Svet mamil, dokumentarna serija, 2/2
20.55	Grof Monte Cristo, nadaljevanka, 7/8
21.45	Greenhorn, nem{ki film
23.20	Neprimerno delo za žensko, nadaljevanka, 9/10
0.15	Slovenski jazz - Zoran Škrinjar s prijatelji
1.05	South park, ponovitev
1.30	Simpsonovi, ponovitev
1.50	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, ponovitev
14.05	Otroški zdravnik, zadnji del nanizanke
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Špiclji, nanizanka
21.00	Barva denarja, ameri{ki film
23.10	Zlata krila, nanizanka
0.00	Milenium, nanizanka
0.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladenič v modrem, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanaka
20.00	Moja punca, ameri{ki film
21.50	Felicity, nanizanka
22.45	Trije, akcijska nanizanka
23.40	Policisti, nanizanka
0.10	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
8.30	Jutranji program
9.30	TVprodaja
10.00	Jutranji program, ponovitev
11.00	Domača TVžprodaja
11.30	Videostrani
12.00	Ježek show, ponovitev
13.00	TVprodaja
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.00	Info
14.30	Iz domače skrinje, ponovitev
16.00	Jukebox, kontaktna oddaja
17.30	Razvoj avtomobilizma
18.00	Novodobna pomenkovanja
18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba
20.00 Za prijatelje, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Družina - izziv sodobnemu času, kontaktna oddaja 22.30 Iz domače skrinje 0.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.30 Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Terra nostra, serija (5/150). 13.20 Potop in iskanje Atlantide, dokumentarni film. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Program za mlade. 15.55 TV razstava. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Mali antikvariat: Oblačila skozi stoletja. 18.55 Superman, risana serija (39/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seni-orjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.10 Safe Passage, ameriški film. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Jumping at the Boneyard, ameriški film. 0.55 Extralarge 2: Senca ninje, italijanski film. 2.20 Francija, d.d., francoski film. 4.00 Policija, serija (167/300). 4.25 Ekran 2000. 5.10 Potop in iskanje Atlantido, dokumentarni film. 6.05 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.15 Pravi čas. 7.45 Superman, risana serija (39/41).
HTV 2
9.45 Hit depo. 11.45 Fant zre v svet, serija za mlade (110/113). 12.10 Vizum. 12.50 Pol ure kulture. 13.20 Reševalna služba VII., serija (2/22). 14.05 Željka Ogresta in gosti. 15.05 Nevidni človek, serija (2/23). 16.10 Terra nostra, serija (5/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (166/210). 19.30 Policija, serija (166/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Law And Order, serija (1/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Latinica: Kaj jesti. 23.10 Pravi čas. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
16.20 Evrogol. 17.20 Dvoboj na suncu, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Zagreb: Namizni tenis ITTF. 22.15 Šport danes. 22.25 Ekran 2000: Po desetih dnevih hrvaškega filma. 23.10 Čas je za jazz: Black Coffee, Keith Jarrett. 0.30 Košarka NBA pregled. 1.00 Košarka NBA liga: Philadelphia - Sacramento, prenos.
AVSTRIJA 1
6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 7.55 Princ z BelAira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Močna družina, serija. 9.05 Vsi županovi možje, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Formula 1, VN Malezije, trening, posnetek. 11.00 Sinan Toprak, nepodkupljivi, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Simpsonovi, risana serija. 14.45 Sedma nebesa, serija. 15.40 Ljubica, pomanjšal sem otroke, komedija, 1989 (Rick Moranis). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Housesitter, laž ima lepe noge, komedija, 1991 (Goldie Hawn, Steve Martin). 22.50 The Quest: Izziv, akcijski, 1996 (Jean Claud Van Damme, r: Jean Claud Van Damme). 0.15 Izredno stanje 3, akcijski, 1992 (Jeff Wincott). 1.35 Amulet smrti, kriminalka, 1974 (Rutger Hauer). 2.55 The Quest: Izziv, akcijski, 1996.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Lahko te je ljubiti, komedija, 1953 (Van Johnson). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Hitlerjevi pomočniki: Josef Mengele, morilski zdravnik, dokumentarec. 12.50 Podobe stoletja. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z ražnja, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1235). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15_ Siska, krimi serija. 21.20 Prizorišče sodišče, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 V hiši, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Prizorišče sodišče, reportaža. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. 3.25 Komisarka, serija.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Star Trek: Voyager, zf. serija, 1999 (Kate Mulgrew). 21.15 Kirurg, zabavna serija, 2001. 21.45 Hišnik Krause, serija. 22.15 Kaj pa zijaš?. 22.45 Nogomet: Koeln : Wolsburg. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker, serija. 1.15 Hišnik Krause, pon. 1.40 Kirurg, pon. 2.05 Trgovina. 3.05 Alphateam, pon.
RTL 2
5.20 Otroški program. 8.00 Smrček. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, pon. 11.00 Princ z BelAira, serija. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Mestna hi{a, politi~ni triler, 1996 (Al Pacino, Bridget Fonda, John Cusack). 22.15 Veliki brat. 23.15 Darkman III: Poizkus, znanstveno fantastični triler, 1996. 0.55 Veliki brat. 2.50 Darkman III, pon.
PRO 7
7.05 Bulevarski magazin. 7.35 Kdo je tu šef? 8.00 Kdo je tu šef? 8.30 Roseanne. 8.55 Jesse. 9.25 Polsestra, triler, 1997. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.55 Poročila. 20.15 Top Gun, akcijski, 1986 (Tom Cruise, Val Kilmer, Kelly McGillis). 22.30 Sweepers, triler, 1999 (Dolph Lundgren, Bruce Payne). 0.10 Balance of Power, akcijski, 1995. 1.40 Spominski tek, znanstveno fantastični, 1995 (Karen Duffy). 2.15 Balance of Power, pon.
Sobota, 17. marec
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Zgodbe iz školjke
9.00	Risanka
9.10	Pod klobukom
10.05	Kino Kekec: Trnuljčica, slovaški film
11.35	Lingo, TV igrica #
12.00	Tednik, ponovitev #
13.00	Poro~ila #
13.15	Mostovi, ponovitev
14.15	Pod Piramido, oddaja TV Maribor
14.45	Afričan, francoski film
16.30	Poro~ila #
16.45	Fran~ek, risanka
17.05	Ebba in Didrik, nadaljevanka, 9/9
17.45	Na vrtu, oddaja TV Maribor
18.10	Ozare
18.15	Umetnost življenja po svetu, dokum. serija, 13/13
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	Dnevnik #
20.00	Pika na I #
21.30	Pustne šege na Štajerskem, oddaja TV Maribor, 4/4
22.00	Frasier, nanizanka, 16/24
22.30	Poro~ila #
23.00	Sopranovi, nadaljevanka, 10. del
23.50	Ples vampirjev, ameriški film
1.15	Vampir, nemški ~bfllm
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
9.30	TVprodaja
10.00	Videospotnice, ponovitev
10.40	Planica: SP v smučarskih poletih, prenos
13.45	Jasno in glasno, ponovitev
14.40	TVprodaja
15.25	2. tekma finala končnice DP v košarki (ž), prenos
17.25	3. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu, prenos
20.00	Zamenjajva vlogi, film 2/2
21.40	Praksa, nanizanka, 23. epizoda
22.20	Sobotna no~
0.20	Videospotnice
POP TV
6.00	Formula 1, prenos treninga
7.00	Zabaviš~ni parki, dokumentarna oddaja
8.00	TVprodaja
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev
10.00	Družina Zakaj, risanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Šolski hodniki, nanizanka
11.30	Šolska košarkarska liga
12.30	Ameriška gimnazija, nanizanka
13.00	Formula 1, posnetek treninga
14.00	TV Dober dan, ponovitev
14.50	Bes angelov, nadaljevanka, 3/4
15.40	Bes angelov, nadaljevanka, 4/4
16.40	Mo~no zdravilo, nanizanka
17.30	Primerna mati, ameriški film
19.15	24 ur
20.00	Lepo je biti milijonar
21.10	Firma, ameriški film
23.55	Intervju z vampirjem, ameriški film
2.05	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Bonnie in Clyde: Resnična zgodba, ameriški film
10.35	TVprodaja
11.00	Kung fu, akcijska nanizanka
12.00	Highlander: Nesmrtna, nanizanka
13.00	Mladoporo~enci, ponovitev
13.30	Stilski izziv
14.00	Jeklena pest, ameriški film
16.00	Rajski svet: Patagonija, dokumentarna oddaja
17.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
18.15	Beverly Hills 90210, nadaljevanka
19.10	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
19.40	Dvakrat v življenju, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristična nanizanka
21.00	Obljuba, ameriški film
22.40	Pet vogalov, ameriški film
0.20	Policisti, nanizanka
TROJKA
7.30 Jukebox, ponovitev 9.00 TVprodaja
9.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev 10.30 DP v malem nogometu, ponovitev 12.00 Koncert
13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Motor show report 14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Novodobna pomenkovanja, ponovitev 16.30 Vse za zdravje, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbena lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodorom
20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, ponovitev 23.30 Pikolovec 2333, ponovitev 0.30 SQ Jam, ponovitev
HTV 1
8.30 Poro~ila. 8.35 Žena v rde~em, ameriški film. 10.00 Poro~ila. 10.10 Program za mlade. 12.00 Poro~ila. 12.30 Dva sta šla ležat, trije so vstali, glasbeno-dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poro~ila. 14.05 Oprah Show (270). 14.55 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.35 Divja obzorja: Arribada, pz serija (4/15). 16.05 Zlata dekleta, humor. serija (21/180). 16.35 Divje ma~ke, risana serija (11/13). 17.05 Turbo Limach Show (11.). 18.35 Risani film. 18.40 Pozivnica, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Daljna obzorja, ameriški film. 23.25 Poro~ila. 23.35 Painted Lady, mini-serija. 2.35 Korizniški otroci 3: Mestna žetev, ameriški film. 4.05 Pojicija, (168/300). 4.30 Glamour Cafe. 5.15 Svet zabave. 5.45 Čas je za jazz: Black Coffee, Keith Jarrett. 7.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. 7.20 Amerika - življenje narave.
HTV 2
10.35 Potovanja (10/24). 11.35 Vrnitev v "Usamljeno golobico", serija (2/8). 12.20 Glasbena matineja. 13.50 Hišni ljubljen~ki. 14.35 Jože Delavec, dokum. oddaja. 15.25 Briljanteen. 16.15 Ksena - bojevniška princesa, serija (3/24). 17.00 Črno-belo v barvah. 17.50 Čudežna dežela, ameriški film. 19.30 Policija, serija (167/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (24/26). 21.05 Tril~ek: Daniel Barenboim - 50 let na sceni, posnetek koncerta (2/2). 22.10 Glamour Cafe. 23.05 Seks in mesto, humoristična serija (22/30). 23.30 Svet zabave. 0.00 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
8.00 Policija, serija. 10.55 Planica: Smu~arski skoki - svetovni pokal, pr. 13.15 Košarka NBA liga. Philadelphia - Sacramento, posnetek. 15.00 Športski program. 15.55 Hrvaška nogometna liga, prenos. 17.50 Zagreb: Namizni tenis ITTF. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Pred sre~anje s Porinom (1/3). 21.00 Rock Club: Dino Dvornik. 22.00 Mati in sin, humoristi~na serija (23/42). 22.30 Cosbyjev Show (24/26). 22.55 Šport danes. 23.10 Rde~i škrat 8., humoristi~na serija (5/8). 23.40 Na zdravje, humoristi~na serija (22/53). 0.05 Pozdravi, ameriški film.
AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program. 8.35 Confetti tivi. 9.25 Formula 1, VN Malezije, kvalifikacijski trening, posnetek. 10.15 Svetovne zimske igre 2001 - Special Olympics, reportaža. 10.45 Smu~arski skoki, prenos iz Planice. 13.00 Divji bratje s šarmom serija. 13.25 Princ z BelžAira, serija. 13.50 Nimaš pojma, serija. 14.10 Jesse, serija. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.20 Sabrina, serija. 15.40 Simpatije, serija. 16.25 Beverly Hills 90210, serija. 17.10 Sr~ece, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo da..., show in igre s Thomasom Gott-scahlkom, prenos iz Dorndirna. 22.35 MA 2412, serija. 23.00 20 let Stavimo da, prenos. 0.30 Vrhunci iz 20 let Stavimo da... 2.00 Simpatije, serija. 2.40 O3 Astria Top 40.
AVSTRIJA 2
6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Poletje na Floridi, komedija, 1961 (Elvis Presley).
11.15 Ljubica, pomanjšal sem otroke, komedija, 1989. 12.45 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nagnusnež, komedija, 1939 (Hans Moser). 14.25 Bela pustolovš~ina, domovinski film, 1951 (Joe Stockel). 15.50 podobe Avstrije, magazin. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Božanstvo Omulu. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.25 Konflikti, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Don Juan ali ljubezen do geometrije, gledališka igra. 22.20 Čas v sliki. 22.25 Moj prijatelj lipicanec, domovinski film, 1994 (Alexander Wussow, r: Franz Antel). 0.00 Čas v sliki. 0.05 Boeing - Boeing, komedija, 1965 (Tony Curtis, r: John Rich). 1.40 Pogledi s_ strani.
I.45	Dežela in ljudje, magazin. 2.15 Pogled v deželo. 2.45 Živalski magazin. 3.05 Konflikti, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Kviz. 6.30 V bliskavici, pon. 7.05 Otroški program, serije. 10.45 Smrkci. 11.15 Tiny Toon. 11.40 Kremen~kovi, serija. 13.30 Alf. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek: Voyager. 16.00 Pacific Blue, Obalna straža na kolesih, serija. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poro~ila. 18.00 Košarka, nemška liga. 18.30 Nogomet, nemška liga. 20.00 Šprot. 20.15 Star Trek III: Iskanje Mr. Spocka, zf, 1984 (William Shatner, Christopher Lloy)). 22.30 Šaljive novice. 23.00 Šaljive novice. 0.00 Ipcress: Strogo zaupno, agentski triler, 1965 (Michael Caine). 1.55 Vesoljska ladja Enterprise. 2.45 Helicops, pon. 3.30 Pacific Blue, pon.
RTL
5.00 Formula 1, kvalifkacije za VN Malezije, prenos. 5.45 Formula 1 - kvalifikacije za VN Malezije. 7.15 Otroški program. 10.55 Življenje in jaz. 11.45 Moescha. 12.15 Varuška. 12.45 Formula 1 - kvalifkacije za VN Malezije. 14.25 Divja sedemdeseta. 14.55 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity, serija. 16.50 Providence, serija, 1999. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poro~ila. 19.10 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 20.15 Veliki brat - odlo~itev. 23.15 Policijska postaja (2), dokumentarni. 0.00 South Park. 0.25 7 dni ž 7 glav. 1.20 Divja sedemdesta. 1.40 Top of the Pops. 2.30 Beverly Hills, 90210. 3.15 Felicity, pon.
RTL 2
6.25 Novo v kinu. 6.50 Prisr~na gospodinja. 7.10 Ellen. 7.35 Ellen. 8.00 Polna hiša, pon. 8.30 Princ z BelAira, pon. 8.55 Princ z BelAira, pon. 9.25 Bravo Tv, pon. 10.45 Varen prehod, drama, 1994. 12.35 Countdown X: Alarm v vesolju, serija. 13.30 Sliders, Paralelni svet, serija. 14.25 F/X, serija, 1996. 15.25 Tip z norim pogledom II, komedija, 1990 (Todd Eric Andrews). 17.05 Walker, teksaški ranger. 18.05 Veliki brat, pon. 18.55 Najbolj neumni zlo~i-nici na svetu. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pandorina ura, dvodelni triler o katastroif, 1996 (Richard Dean Anderson). 23.55 Hologramski mož, triler, 1995 (Joe Lara). 1.55 Pandorina ura, pon. filma.
PRO 7
6.05 Andreas Turck, pon. 6.55 Inšpektor Fowler. 7.25 Otroški program. 11.25 No~ni mož, za~etek fantazijske serije, 1/22 (Matt McColm). 12.20 Kurja polt. 12.45 Grown Ups, kon~no odrasel. 13.15 Prijazna družina. 14.15 Dharma in Greg^ 14.40 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi. 15.35 Sabrina, serija. 16.05 Čarovnice, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX - Vso življenje, magazin. 19.55 Poro~ila. 20.15 Ninja z Beverly Hillsa, komedija, 1997 (Chris Farley). 22.00 The Quest: Izziv, akcijski, 1996 (Jean Claude Van Damme). 23.45 Ostrostrelec, agentski, 1995 (Dolph Lundgren). 1.30 Cyber Zone, komedija, 1995. 3.00 Sweepers, akcijski, pon.
EUROSPORT
8.30 Snowboard, pon. 9.00 Nori športi, pon. 10.00 Smu~arski teki, 10 km (ž), prenos. 11.00 Smu~arski skoki, prenos iz Planice. 12.45 Biatlon, 12,5 km, zasledovalna šola, prenos. 13.45 Nordijsko smu~anje. 14.30 Biatlon, 10 km (ž), prenos. 15.15 Nordijsko smu~anje. 16.30 Kolesarstvo: Pariz-Nica, 6. etapa. 17.30 Smu~ar-ski skoki (Planica). 19.00 Športna poro~ila. 19.15 Biatlon, pon. 20.15 Boks. 21.45 Snowboard. 22.15 Kolesarstvo, 6. etapa. 22.45 Športna poro~ila. 23.00 Tenis (ž), prenos iz Indiana Wellsa. 0.30 Smu~arski skoki. 1.45 Športna poro~ila.
DŠF
5.00 Jutranji program. 9.15 Takeshis Castle. 10.00 Hokejski magazin. 10.30 Košarka, NBA. 11.00 Potovalni magazin. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Nogomet, pon. 13.15 Nogomet. 14.00 World Soccer. 14.30_ Snowboard. 15.00 DSF reportaže - maratonski plavalci. 15.30 Šport po svetu. 16.00 Tenis - ATP turnir v Indian Wellsu. 17.45 Nogomet. 18.30 Košarka, NBA, pon. 19.00 Hokej na leduk. 19.30 Stoke, magazin. 20.15 Košarka: Giesen : Frakfurt, prenos. 22.30 Formula 1 ž VN Malezije, povzetek kvalifikacij. treninga. 23.30 Wrestling. 0.30 Takeshi's Castle.
3 SAT
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 10.45 Tuja domovina, magazin.
II.15	Mesto - dežela - Avstrija, magazin. 12.00 Šola življenja (4), dokumentarec. 12.15 Pre~no, magazin. 13.00 Na koncertu: Music For Montserrat (2), posnetek koncerta. 13.45 Na koncertu: Marius Muller Westernhagen, posnetek. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Potovanje po Šleziji (1), dokum. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 pogovor Hermanom Van Veenom. 16.00 Sre~anje v Bombayju, krimi komedija, 1941 (Clark Gable). 17.30 Nasveti: dom. 18.00 Mama ne pije ve~, dokum. 18.30 Thurinški gozd - bio-sferski rezervat, dokum. 19.00 Danes. 19.20 Skrivnost Maconda, dokum. 20.00 Dnevnik. 20.15 Salome, opera, 1995 (Alexander Morozov). 21.55 Slika sem jaz - Gundula Schulze Eldowy, dokumentarec. 22.55 Bulevar Bio, talkshow. 23.55 Pogledi s strani, revija. 0.20 Športni studio. 0.50 JazzBaltica Festival 2000: Benny Golson Surprise Meeting, posnetek. 1.45 JazzBaltica 99: Percussion Trio, posnetek. 2.15 Skrivnost Maconda, dokumentarec.
Nedelja, 18. narec
SLOVENIJA 1
8.00	Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavi~ka;
Mikin Makin ~rkopis: Pravljica o ~rki J
9.50	Krško 2000: tekmovanje pihalnih orkestrov, 5. odd.
10.25	Med valovi, oddaja TV Koper
10.55	Hutan, poljudnoznanstvena serija, 2/6
11.25	Ozare, ponovitev
11.30	Obzorja duha #
12.00	Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper
13.00	Poro~ila #
13.10	Pika na I #
14.35	Gara~i, nadaljevanka, 8. del
15.30	Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00	Čari za~imb: Puran z limono in poprom
16.30	Poro~ila #
16.50	Vsakdanjik in praznik
17.40	Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope
18.10	Razgledi slovenskih vrhov: Robovi Krasa, 6. oddaja
18.40	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	Dnevnik #
20.00	Zoom
21.35	Pod preprogo
22.30	Poro~ila #
22.50	Zgodbe o knjigi
22.55	Brez reza
23.55	Sabine Kupferberg - ženska s tiso~ obrazi, portret plesalke
SLOVENIJA 2
8.20 TEDENSKI IZBOR 8.20 Videospotnice 8.55 Noro zaljubljena, nanizanka 9.15 Emily z mese~eve doma~ije, nadaljevanka 10.05 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 10.40 Planica: SP v smučarskih poletih, prenos 13.45 Košarka NBA action 14.20 Evrogol
15.15 Košarka NBA: Sacramento : Philadelphia, posnetek 16.45 TVprodaja 17.15 Šport 19.30 Videospotnice
20.05 Nove pustolovš~ine N. Hulota, dokum. serija, 11/13 20.50 Cik cak
21.25 So leta minila, nanizanka, 7/7 22.00 Kon~nica 23.00 Izbirne sorodnosti, film 0.35 Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.30 Formula 1: Kuala Lumpur, prenos dirke za VN Malezije 10.00 Družina Zakaj, risank 10.30 Navihankaa, nanizanka 11.00 Šolski hodniki, nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.20 Mala princesa, ameriški film 14.00 Formula 1, ponovitev 16.00 Genska terapija, dokumentarna oddaja 16.30 Prva izdaja, nanizanka 17.30 Siva pot, vodi me, ameriški film 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno, nanizanka 22.10 Športna scena 22.55 Mož z rde~im ~evljem, ameriški film 0.35 24 ur, ponovitev
KANAL A
8.00 Veliki pobeg, ameriški film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka 13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.45 Mrtvaški molk, ameriški film 16.30 Divja Amerika, dokumentarna oddaja 17.25 Zamenjava ob rojstvu, ameriška nadaljevanka, 1/4 18.15 Merlose Place, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristi~na nanizanka 19.40 Roswell, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Okus po Minnesoti, ameriški film 22.45 Gospodu z ljubeznijo 2, ameriški film 0.20 Adrenalina
TROJKA
9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Kalia nasveti
11.30 Družina - izziv sodobnemu ~asu, ponovitev 12.30 Klju~
13.00 DP v malem nogometu, reportaža
14.30 Čestitke iz doma~e skrinje
16.00 Za prijatelje, ponovitev
17.00 Finale izbora za Miss Hawaiian Tropic
19.00 Štiri ta~ke
19.30 Avto šou
20.00 Reporter X
20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Sijaj
23.30 Popotovanja z Janinom
HTV 1
7.55 Poro~ila. 8.00 Viktor in Viktorija, danski film za otroke. 9.10 Risani film. 9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za mlade (13/26). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poro~ila. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec, poljudnoznanstvena serija (17/36). 16.45 Inšpektor Rex 2., serija (5/15). 17.35 Taffelspitz, nemški film. 19.10 Risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Naši in vaši, dramska serija (1/7). 21.15 Do zvezd skupaj: Cubismo (2/2). 22.20 Poro~ila. 22.35 Fabulous Story of the Bicycle, dokumentarni film. 23.30 V nedeljo ob dveh. 0.30 Policija, serija (169/300). 0.55 Potovanja. Peru (11/24). 1.50 Inšpektor Rex 2., serija (5/15). 2.35 Fabulous Story of the Bicycle, dokumentarni film. 3.25 Raziskovalec, poljudnoznanstvena serija (17/36). 4.20 Film. 5.55 Hit HTV, glasbena oddaja.
HTV 2
8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Prenos maše iz Zagreba. 12.05 Pot v Avonlea, serija za mlade (57/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Glamour Cafe. 14.25 Neznani film noir: Armored Car Robbery, ameriški film. 15.35 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 16.25 Ethno Ambient Live - Salona 2000. 16.55 Opera Box. 17.30 Držite lopova, zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Iz zakladnice hrvaških muzejev - zbirka Piperata Soli-mena: "Sre~anmje s Pebekom". 19.30 Policija, serija (168/300). 20.10 Potovanja: Peru (11/24). 21.15 Lepotica dneva, francoski
film. 22.50 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.30 Latinoameriški film: Eva Peron, argentinski film. 1.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
7.55 Kuala Lumpur: Formula 1 za Veliko nagrado Malezije, prenos. 10.00 Olimpijski magazin. 10.30 Košarka NBA pregled. 10.55 Planica: Smu~arski skoki - svetovni pokal, pr. 13.15 Kuala Lumpur: Formula 1 za Veliko nagrado Malezije, posnetek. 14.25 Zagreb: Namizni tenis ITTF, prenos. 16.15 Olimpijski magazin. 16.45 Nedeljski šport: PH v košarki: Cibona - Split, prenos. 19.00 Hrvaška nogometna liga. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.40 TOP DJ MAG. 23.40 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.00 Formula 1, VN Malezije, prenos dirke. 9.55 Avtomobilisti~ni magazin. 10.25 Šport. 10.50 Smu~arski skoki, prenos iz Planice. 12.55 Formula 1, VN Malezije, vrhunci. 14.15 Don Camillo, komedija, 1983 (Terence Hill). 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Rapid : Sturm, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Peti element, znanstvenofantastični film, 1997 (Bruce Willis, r: Luc Besson). 22.15 Columbo: Krvavorde~i prah, kriminalka, 1971 (Peter Falk, r: Ted Post). 23.30 Langolierji, triler, 1994 (Patricia Wetting, r: Tom Holland). 2.30 izredne razmere 3, akcijski film, 1992. 3.50 Beg v smrt, drama, 1987.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Zadnja džungla. 9.20 Avstrija v vrti~karski vro~ici, dokumentarec. 10.05 7000 let perzijske umetnosti, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Po obmejni deželi med Avstrijo in Bavarsko, reportaža. 12.30 Orientacija. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Skrivno življenje žab, dokumentarec. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Sre~en konec na Vrbskem jezeru, domovinski film, 1966 (Waltraut Haas). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Druga priložnost, melodrama, 1997 (Sandra Speichert, r: Dieter Kehler). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Wolfgang Bauer - vedno tujec v meni, dokumentarec. 23.45 Kantina, drama (Gerti Pall). 1.20 Kulturni tednik. 1.45 Pogledi s strani, revija. 2.00 Pogledi s strani. 2.10 Lepše življenje.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.35 Dvoboj hrepenenja, melodrama, 1990. 8.10 Weck Up. 9.10 Šaljive novice. 10.10 Alf, pon. 10.40 Otroški program. 11.05 Koenig. 12.05 Wolkensteinovi, serija. 13.05 V. I. P - Telesni stražarji, akcij. serija. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola, Zlata krila, akcijska serija, 1997. 16.00 J. A. G., akcijska serija. 17.00 Simpatije, serija. 18.00 V bliskavici. 18.30 Poro~ila. 18.45 Nogomet, nemška liga. 20.15 Čustven moški, komedija, 1994 (Til Schweiger, Joachim Krol). 22.15 Šaljive reklame. 22.45 Planetopia. 23.30 News & Stories. 1.15 Sr~ni kirurg, zdravniška drama, 5.del, 1992. 3.00 Pensa-cola, pon.
RTL
6.15 Formula 1 - VN Malezije, ogrevanje, odštevanje, prenos. 8.00 Formula 1 - dirka za VN Malezije. 9.45 Formula 1, povzetek. 10.45 Veliki brat, pon. 13.45 Formula 1 - VN Malezije, pon. 16.00 Formula 1 - VN Malezije, povzetek. 16.45 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poro~ila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Kdo bo milijonar, kviz. 22.15 Spiegel TV magazin. 23.05 Ženska kaznilnica (2), reportaža. 0.00 South Park, pon. 0.30 Prime Time. 0.50 Veliki brat - družina in prijatelji, pon. 1.45 Vojna v Chinatownu, ljubezenska drama, 1987 (J. Russo).
RTL 2
5.15 Jutranji program. 7.30 Dih z neba. 8.20 Odštevanje X. 9.05 Deklica s hitro pištolo, vestern, 1995. 10.55 Vse iz ljubezni, komedija, 1997 (Sherly Fenn). 13.00 Pes pride redko sam, otroška komedija, 2000 (Thomas Garner). 14.35 Reklamni spoti. 15.40 Bravo TV. 17.05 Echo: Nemška glasbena nagrada (Whitney Houston, Madonna, Britney Spears in drugi). 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Multi mlijoinar, v živo. 22.15 Najbolj neumni vozniki na svetu. 23.10 Avtopsija -skrivnostni smrtni primeri. 0.10 Electric Blue. 1.05 Veliki brat - kviz. 3.05 Življenje v Oblivionu, komedija, 1995.
PRO 7
6.25 Jesse, pon. 6.45 Cosby & Kids. 7.10 Otroški program. 10.20 Dharma & Greg, pon. 10.45 CinemaxX TV. 11.35 Superman. 12.20 Na jug. 13.15 Nevarna džungla, ekološki triler, 1997 (William Forsythe). 15.05 Dinozavri - V kraljestvu velikanov. 15.20 Izgubljeni svet. 16.10 Relic Hunter - Lovka na zaklade. 17.10 Življenje smrdi, socialna komedija, 1991 (Mel Brooks). 19.00 Čudežni svet (Hen-drik Hey). 19.55 Poro~ila. 20.15 Peti element, znanstveno fantasti-~no pustolovski, 1997 (Bruce Willis, Gary Oldman, Mila Jovovich). 22.50 Focus TV. 23.50 Poskus smrti, znanstveno fantatsi~ni, 1998 (Corey Feldman). 1.35 Peti element, pon. 3.45 Na jug, pon.
EUROSPORT
8.30 Nori športi, pon. 9.00 AdNatura, pon. 10.00 Smu~arski teki, prenos iz Faluna. 11.00 Smu~arski skoki, prenos iz Planice. 12.45 Biatlon, pon. 13.00 Biatlon, 15 km, skupinski start, prenos. 13.45 Smu~arski teki. 14.30 Biatlon, prenos. 15.15 Nordijsko smu~anje. 16.00 Kolesarstvo: Pariz-Nica. 17.30 Smu~arski skoki (Planica, 185žm). 19.00 Športna poro~ila. 19.15 Biatlon, pon. 20.30 Športna poro~ila. 20.45 Nascar serija. 22.30 Kolesarstvo: Pariz-Nica. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Watts. 23.45 Smu~arski skoki (Planica). 1.00 Športna poro~ila.
dSf
6.00 Jutranji program. 6.45 Stoke, pon. 8.30 Potovalni magazin. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Borussia. 13.45 Reportaže, pon. 14.15 Potovalni magazin. 15.00 Tenis - ATP turnir v Indian Wellsu. 16.45 Nogometni magazin. 17.15 Športna poro~ila. 17.30 Nogomet. 18.45 Intervju. 19.15 Atuomagazin. 20.15 Formula 1 - VN Malezije. 21.15 Športna poro~ila. 21.45 Nogometni magazin. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Overtime, hokej na ledu. 0.00 Košarka, NBA: Indiana Pacers : Sacramento Kings. 2.30 Lubmerjack.
3 SAT
9.05 Lirika za vse. 9.15 Moskovski virtuozi, posnetek koncerta. 10.15 Seznam uspešnic, literarni magazin. 11.15 Tarabas (2), drama, 1981. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Moški v Nem~iji, dokum. 14.00 Berlinska sre~anja, pogovor. 14.45 Pogovor s Chrjstianom Brucknerjem. 15.00 Pusto-lovš~ine pogumnega vojaka Švejka (10), komedija (Fritz Muliar). 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Lov na notranjega sovražnika, dokum. 17.15 100 let - odštevanje: 1954 -Bomba z Biki-nija, dokum. 17.30 Nasveti doma~ega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Po Donavi - potovanje po neznani Evropi: Madžarska, dokumentarec. 21.00 Zakladi sveta: Damask (Sirija) - Raj v puš~avi. 21.15 Dobro opravljeno, dokumentarec. 22.30 Pogovor s Thomasom Imbachom. 23.30 Fitz, krimi serija, 1993 (Robbie Coltraine). 0.50 Eksperiment groze, triler, 1993 (Donald Sutherland). 2.15 Halo Avstrija. 2.45 Berlinska sre~anja.
Ponedeljek, 19. marec
SLOVENIJA 1
8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 9.35 Sanjska dežela 10.00 Oddaja za otroke 10.30 Resni~na resni~nost 11.05 Dosežki
11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor
11.50 Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija
12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poro~ila #
13.10 Vremenska panorama
13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper
14.15 Polno~ni klub
15.25 Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poro~ila #
16.45 Mikin Makin ~rkopis: Pravljica o ~rki J
16.55 Telebajski, 18. oddaja
17.20 Radovedni Ta~ek: Cvetlica
17.45 Recept za zdravo življenje: Okužbe kože
18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik #
20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 10/13 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi
22.50 Antigona, posnetek predstave SSG Trst 0.45 Recept za zdravo življenje, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama 8.55 TVprodaja 9.25 Videospotnice 10.40 Grof Monte Cristo, nadaljevanka 11.30 TVprodaja 12.00 Vremenska panorama 12.35 Svet mamil, dokumentarna serija 13.30 Cik cak 14.00 Sobotna noč
16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 20. epizoda
17.00 Čez rob, nanizanka, 5/7
18.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20.05 Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 5/13 21.00 Studio City
22.00 South park, risana humoristična nanizanka 22.20 Metropolis 22.50 Brane Rončel izza odra 23.55 Fantomska luč, angleški čbžfllm 1.10 Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Ve~na ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Športna scena, ponovitev
14.05	Zakon v Los Angelesu (III.), 1. del ameri{ke nanizanke
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Ve~na ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, nanizanka
20.55	Sedma nebesa, nanizanka
21.50	Možje v belem, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristi~na nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladeni~ v modrem, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TV-prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Zmenkarije, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristi~na nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristi~na nanizanka
19.00	Simpatije, nanizanka
20.00	Helikopterska enota, nanizanka
20.55	Ninja želve 3, ameri{ki film
22.45	Dosjeji X, nanizanka
23.40	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
8.00 TVprodaja 8.30 Jutranji program 9.30 TVprodaja
10.00 Jutranji program, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Španska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Info
14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Jukebox, kontaktna oddaja 17.30 Motor show report 18.00 Kalia nasveti 18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Top gol 21.00 Politi~na konferenca 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev 1.30 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Terra nostra, serija (6/150). 13.20 Zgodovina vode, dokumentarna serija (1/4). 14.10 Poro~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Korenine -hrvaške manjšine v Evropi. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Zrcalce, zrcalce - serija za mlade (3/30). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Lepa
naša: Lovranski sprehodi, dokumentarna oddaja. 18.55 Pro Stars, risana serija (2/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Svetovna verstva: Krš-~anstvo, dokumentarna serija (6/7). 21.10 Objem, dramska serija (4/5). 22.15 TV intervju, misli 21. stoletja. 23.15 Odmevi dneva. 23.35 Evromagazin. 0.10 Policija, serija (170/300). 0.35 Zahodno krilo II., serija (2/22). 1.20 Petica, evropski nogomet. 2.30 Svetovna verstva: krš~anstvo, dokumentarna serija (6/7). 3.20 Sla~il-nica: Željko Pervan. 4.20 Montrealska policija, serija (3/8). 5.05 Amerika - življenje narave. 5.35 Mese~ina. 6.20 Pro Stars, risana serija (2/13).
HTV 2
10.10 Oprah Show (270). 10.55 Law And Order, serija (1/22). 11.40 Latinica: Kaj jesti. 13.20 Moj rodni kraj, serija za mlade (13/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (24/26). 15.20 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.10 Terra nostra, serija (6/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristi~na serija (24/42). 19.30 Policija, serija (169/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo II., serija (1/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Sla~ilnica: Željko Pervan. 22.30 Knockin' On Heaven's Door, nemški film. 23.55 Filmska no~ z vestrnom: Človek z zlatim koltom, ameriški film.
HTV 3
14.25 Zagreb: Namizni tenis ITTF, posnetek. 15.25 Veliko pri~ako-vanje, britanski film. 17.20 Plodovi zemlje. 18.10 Hrvaška nogometna liga. 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Montrealska policija, serija (3/8). 22.05 Šport danes. 22.15 Kultura prostora. 23.00 Mese~ina. 23.45 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 otroški program. 6.50 Disneyjev festival, otroški program. 7.45 Princ z BelžAira, serija. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.35 Mo~na družina, serija. 8.55 Prijatelji, serija. 9.20 Savannah, serija. 10.00 Francoski poljub, komedija,^ 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hassel-hoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Mo~na družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi župani možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Predsednik junior, komedjja, 1996 (Sindbad, r: David Mickey Evans). 21.55 Sabotaža, akcijski film, 1996 (Mark Dacascos, r: Tibor Takacs). 23.30 Zadnja večerja, komedija, 1995 (Cameron Diaz, r: Stacy Little). 0.55 Smrt ~aka pred vrati, triler, 1994 (Alexandra Paul). 2.25 Mesto prekletih, vestern, 1954 (John Payne). 3.40 Don Camillo, komedija, 1983.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1235). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Bela pustolovš~ina, domovinski film, 1951. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z ražnja, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julijažnenavadna ženska, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Grace Of My Heart, drama, 1996 (Ileana Douglas). 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Kraj sre~anja kultura. 3.55 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Wolffov revir, krim.serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Helicops, Helikopterska enota, akcijska serija, 2001. 21.15 SK Kolsch, krimi serija, 2001. 22.15 Dekliški kamp. 23.15 Spiegel Tv, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Dekliški kamp. 0.50 SK Kolsch, pon. 1.40 Kviz. 2.05 Trgovina.
RTL
6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 805 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 PO kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši letil, novi kviz (Sonja Zietlow). 16.00 Frizer, frizerski show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar, show (Gunther Jauch). 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dramska serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show, pon.
RTL 2
6.10 otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 X-Factor - Nepojmljivi. 9.00 Veliki brat. 10.30 Multimilijonar, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Pokemon. 13.25 Otroški program. 16.10 Digimon, japonska risana serija. 16.40 Pokemon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira, serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Dave, politi~na satira, 1993 (Kevin Kline, Sigourney Weaver). 23.25 American Karate Tiger, akcijski, 1994 (Kenn Scott). 1.20 Veliki brat, pon. 3.15 Železno dekle, akcijski, 1994.
PRO 7
6.15 Opoldanski magazin, pon. 7.15 Kdo je tu šef. 7.40 Andreas Turck: ljubezenske zgodbe. 8.35 Pogovor, pon. 9.05 Dinozavri - V kraljestvu velikanov. 9.20 Strah pred ~ustvi, drama, 1997 (Moira Kelly). 11.00 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldnaski magazin.1 4.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama. 22.15 TV total. 23.15 Bully parada. 23.45 Vsi županovi možje, serija. 0.40 Cinemax TV, pon. 1.30 Futurama. 1.55 Cow &Chicken. 2.05 Jonny Bravo.
EUROSPORT
8.30 Smu~arski teki. 9.30 Smu~arski skoki (Planica), pon. 11.00 Smu~arski tek. 12.15 Biatlon, pon. 13.30 Kolesarstvo: Pariz-Nica, 7. etapa, pon. 14.30 Smu~arski skoki, pon. 16.00 Biatlon. 17.15 Nogometni magazin, pon. 18.15 Športna poro~ila. 18.30 Eurogo-als. 20.00 Watts, pon. 20.30 Smu~arski skoki - poleti v Planici. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Eurogoals. 0.45 Watts, pon. 1.15 Športna poro~ila.
DŠF
5.00 Jutranji program. 8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, 2. nemška liga. 10.30 Nogomet. 12.00 Overtime, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Eksoti~ne igre. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Xapatan. 16.00 Tenis (ž), turnir v Indian Wellsu. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 Nogomet, poro~ilo. 20.15 Nogomet: Mannheim : Bielefeld, prenos. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boks. 0.30 Takeshi's Castle.
Torek, 20. marec
SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi 8.30 Mostovi
9.00 Srebrnogrivi konji~, risanka 9.25 Radovedni Ta~ek: Cvetlica 9.40 Otroška oddaja
10.25 Recept za zdravo življenje: Okužbe kože 11.15 Naokoli po Nem~iji: Reka Mulde 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poro~ila # 13.10 Gore in ljudje
14.00 Antigona, posnetek predstave SSG Trst 16.00 Pod Pekrsko Gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poro~ila #
16.45 Glasbena šala (šola), 3. oddaja
17.00 Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka, 11/14
17.25 Oddaja za otroke
17.55 Poslednji ~astilci ognja v Pamirju, dokum. oddaja
18.40 Risanka
18.55 Olimpijski 123
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik #
20.00 Vrtičkarji II, nadaljevanka, 3/12 # 20.35 Nadnaravno, dokumentarna serija, 3/7 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi
22.50 Poezija express, dokumentarni feljton 23.15 Hiša duhov, hrvaška drama 0.05 Poslednji ~astilci ognja v Pamirju, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
8.55	TVprodaja
9.25	Videospotnice
10.00	Čez rob, nanizanka
10.40	Skrivnosti vojne, dokumentarna serija
11.35	Nove pustolovš~ine N. Hulota, dokumentarna serija
12.20	TVprodaja
12.50	Vremenska panorama
13.20	Afričan, francoski film
15.00	Studio City
16.00	Metropolis
16.30	Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 21. epizoda
17.00	Čez rob, nanizanka, 6/7
18.00	Pozabiti, ameriški film
19.30	Videospotnice
20.05	Slovenska polka in val~ek 2000
21.15	Ljubim vas, francoski film
22.55	Alica, evropski dokumentarni film ž negibno potovanje
23.25	Svet poro~a
23.55	Generacija 99, ponovitev filma
1.30	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Ve~na ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	TV Dober dan, ponovitev
14.05	Zakon v Los Angelesu, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Ve~na ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Ponovno med ljudmi, ameriški film
21.45	Naša sodnica, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristi~na nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladeni~ v modrem, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
14.00	Bravo, Maestro
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristi~na nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristi~na nanizanka
19.00	Simpatije, zadnji del nanizanke
20.00	Maščevanje dvojčkov, ameriški film
22.00	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristi~na nanizanka
23.00	Udarci pravice, nanizanka
0.00	Pop'n'Roll, ponovitev
TROJKA
8.00 TVprodaja 8.30 Jutarnji program 9.30 TVprodaja
10.00 Jutranji program, ponovitev 11.00 Družinska TVprodaja 11.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Info
14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Jukebox, kontaktna oddaja 17.30 Na sceni 18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba
20.00 Pikolovec 2333, slovenski lovec na znanje 21.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev 1.30 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Terra nostra, serija (7/150). 13.20 Zgodovina vode, dokumentarna serija (2/4). 14.10 Poro~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 14.40 Izobraževalna oddaja. 15.10 Program za mlade. 16.00 Dva sta legla, trije vstali, glasbeno-dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (111/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju: Revmatske bolezni. 18.25 Kolo sre~e. 18.55 Čarobna rokavica, risana serija (4/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Od pastirja do milijonarja, dokumentarna oddaja. 21.05 Forum. 22.40 Trenutek spoznanja. 23.15 Odmevi dneva. 23.35 Vabilo v gledališ~e. 0.35 Policija, serija (171/300).
1.00 Prijatelji VII., humoristi~na serija (6/24). 1.25 Cosbyjev show (25/26). 1.50 Newyorški policaji VII., serija (17/22). 2.35 Zakon prerije, ameriški film. 4.00 Slike realnosti: Dangerous Persuits, dokumentarna serija (4/12). 5.00 Start, športni program. 5.40 Monoplus. 6.20 Čarobna rokavica, risana serija (4/13).
HTV 2
9.55 Prizma, multinacionalni magazin. 10.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.45 Svetovna verstva: Krš~anstvo, dokumentarna serija (6/7). 12.40 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (3/30). 13.05 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 13.40 Zahodno krilo II., serija (2/22). 14.25 Sla~ilnica: Željko Pervan. 15.25 Evromagazin. 16.10 Terra nostra, serija (7/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show (25/26). 19.30 Policija, serija (170/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Prijatelji VII., humoristi~na serija (6/24). 20.50 Polni krog. 21.10 Newyorški policaji VII., serija (17/22). 22.00 Filmska no~ z vestrnom: Zakon prerije, ameriški film. 23.30 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
15.50 Petica, evropski nogomet. 17.00 Človek z zlatim koltom, ameriški film. 18.55 Animavizija. 19.25 Hrvaški glasbeni program. 20.05 Start, športni program. 20.40 Film. 22.20 Šport danes. 22.30 Slike resni~nosti: Dangerous Persuits, dokumentarna serija (3/12). 23.30 Monoplus. 0.10 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z BelžAira, serija. 8.25 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Mo~na družina, serija. 9.05 Vsi županovi možje, serija. 9.30 Obalna straža, serija. 10.10 Predsednik junior, komedija, 1996. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Mo~na družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Dolce vita&co., serija (Gundula Rapsch). 21.05 Prikupni odvratnež, komedija, 1999 (Max Tidof, r: Sharon von Weitersheim). 22.40 Japonci so boljši ljubimci, komedija, 1994 (Thomas Heinze, r: Philipp Weinges). 0.05 Zasebne lekcije 2, eroti~ni film, 1994 (Ray Garaza). 1.25 Eroti~ni dnevniki, serija. 2.00 Langolierji, triler, 1994.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Moj prijatelj lipicanec, domovinski film, 1994. Nežni kaoti, komedija, 1988. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroavstria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z ražnja, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1237). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Zmaji z Galapa-gosa, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 23.05 Obleke za Oscarja, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Zmaji z Galapagosa, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin ž tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poro-~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Ali so vsi lepi moški homoseksualci?, komedija, 2001 (Floriane Daniel, Marco Rima). 22.15 Akti 2001/12 (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.30 Becker, serija (Ted Danson). 1.00 Franklin, pon. 1.50 Trgovina. 2.50 Peter Imhof, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Kviz. 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 SOS Barracuda: Lovec na dekleta, krimi serija, 1/3, 2001 (Oliver Bootz, Sandra Keller). 22.15 Veliki brat. 23.15 Policijski zdravnik Dangerfield, krimi serija. 0.10 Polno~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il Buy. 8.00 Smr~ek. 8.30 Polna hiša, pon. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, pon. 11.00 Princz BelAira, serija. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Pokemon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Big brother, Veliki brat, show. 21.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 22.10 Exklusiv, reportaže: Pop zvezde, zgodba ansambla "No Angels". 23.00 Redakcija. 0.00 Peep, pogovor o erotiki (Verona Feldbusch). 1.05 Veliki brat. 3.00 American Karate tiger, pon.
PRO 7
5.40 Galileo, pon. 6.00 Opoldanski magazin, pon. 6.55 Bulevarskia mgazin, pon. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Roseanne. 8.45 Družina. 9.20 Zapeljana, drama, 1996. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija. 21.15 Klinika v središ~u Berlina, zdravniška serija, 2001. 22.15 TV total. 23.15 Gospodarski magazin. 23.45 Delta Team - Skrivnostno naro~ilo. 0.35 Dosjeji X, pon. 1.30 Urgenca. 2.20 Klinika v središ~u Berlina, pon. 3.05 TV total, pon.
EUROSPORT
8.30 Umetnostno drsanje - SP v Vancouverju - kratki program, pari. 10.30 Biatlon, pon. 11.30 Smu~arski skoki, Planica, pon. 14.00 Umetnostno drsanje - EP v Bratislavi. 16.00 Umetnostno drsanje - SP v Vancouverju, kratki program, pon. 17.45 Športna poro~ila. 18.00 Nogomet - liga prvakov, skupina A. 19.00 Nogomet: liga prvakov, skupina B. 20.00 Umetnostno drsanje - SP v Van-couverju, pon. 21.00 Boks: Pedro Miranda : Kouaši Kimou, prenos. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motociklizem. 0.15 Umetnostno drsanje - SP v Vancouverju, pon. 1.15 Športna poro-~ila.
dSf
5.00 Jutranji program. 8.30 Borussia. 9.15 LaOla, mednarodni nogomet, pon. 10.15 Nogomet, 2. nem. liga. 12.00 World Soccer, pon. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Motorsport magazin. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam, magazin. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna poro~ila. 20.15 Formula 1 - VN Malezije, pon. 21.15 Motodrom. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Košarka, NBA: Seattle : Philadelphia. 23.30 Borilni športi. 0.30 Takeshis Castle.
Sreda, 21. marec
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi
8.30	Dober dan, Koroška
9.00	Risanka
9.00	Babar, risanka
9.25	Ebba in Didrik, nadaljevanka
9.55	Glasbena {ala ({ola)
10.10	Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka
10.35	Lingo, TVigrica #
11.05	Poslednji ~astilci ognja v Pamirju, ponovitev
11.50	Vrti~karji II, nadaljevanka #
12.20	Nadnaravno, dokumentarna serija
13.00	Poro~ila #
13.15	Obzorja duha #
13.45	Trnulj~ica, slova{ki film
15.15	Aktualno
16.00	Mostovi
16.30	Poro~ila #
16.45	Male sive celice, kviz
17.50	Nosorog in dru{~ina, poljudnoznanstvena serija
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Konec nasilja, ameri{ki film
22.10	Odmevi
23.05	Svetovni izzivi
23.35	Sonic Act, oddaja o elektronski glasbi
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama 8.55 TVprodaja 9.25 Videospotnice 10.00 Čez rob, nanizanka 10.40 Piratka, film 12.05 TVprodaja
12.35 4. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu,
posnetek 14.05 So leta minila, nanizanka 14.35 Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev 15.05 [tafeta mladosti 16.00 Euromusica Opatija 2000 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 22. epizoda 17.00 Čez rob, nanizanka, 7/7 18.00 Natakar!, francoski film 19.30 Videospotnice 20.05 [port
22.45 V Frostovem slogu, nanizanka, 2/5 0.15 Klju~i mesta, ameri{ki film 2.05 Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Ve~na ljubezen, ponovitev
11.00	Moja usoda si ti, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.40	TVprodaja
13.10	Naša sodnica, ponovitev
14.05	Zakon v Los Angelesu, nanizanka
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.25	Milady, nadaljevanka
17.20	Moja usoda si ti, nadaljevanka
18.15	Ve~na ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Pogre{ani sin, ameri{ki film
21.45	Newyor{ka policija, nanizanka
22.40	JAG, nanizanka
23.30	M.A.S.H., humoristi~na nanizanka
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nanizanka
9.30	Mladeni~ v modrem, nanizanka
10.25	Beverly Hills 90210, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Komedija zmešnjav, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Xena, nanizanka
16.35	Mož pravice, akcijska nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka
18.00	Will in Grace, humoristi~na nanizanka
18.30	Pa me ustreli!, humoristi~na nanizanka
19.00	Čarovnice (I.), 1. del ameri{ke nanizanke
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporo~enci
21.00	Spet zaljubljena, nanizanka
22.00	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristi~na nanizanka
23.00	Mesto greha, akcijska nanizanka
0.00	Dannyjeve zvedze, ponovitev
TROJKA
8.00 TVprodaja 8.30 Jutranji program 9.30 TVprodaja
10.00 Jutranji program, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.30 Politi~na konferenca, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Info
14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Jukebox, kontaktna oddaja 17.30 Knjiga, oddaja o kulturi 18.00 Štiri ta~ke 18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba
20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Avtodrom
22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.00 Jukebox, ponovitev 1.30 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Terra nostra, serija (8/150). 13.20 Zgodovina vode, dokumentarna serija (3/4). 14.10 Poro~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 14.45 Izobraževalna oddaja. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Spomini na domovinsko vojno: Kolona ponosnih, dokumentarna oddaja (3.). 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (20/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Gau-deamus, oddaja o šolstvu. 18.55 Ninja želve, risana serija (3/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Veliko pri~akovanje, serija (3/4). 21.05 Knjižnica. 22.15 Poslovni klub. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 O znanosti z razlogom. 0.10 Policija, serija (172/300). 0.35 Veliko pri~ako-vanje, serija (3/4). 1.25 Rde~i škrat 8., humoristi~na serija (6/8).
1.55 Vrnitev na "Osamljeno golobico", serija (3/8). 2.40 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (8/10). 3.40 Jezdec maš~evalec, ameriški film. 4.50 Kraljestvo divjine. 5.15 Mojstrovine svetovnih muzejev. 5.25 Globalna vas. 6.15 Ninja želve, risana serija (3/13).
HTV 2
10.25 Govorimo o zdravju. 10.55 Vabilo v gledališ~e. 11.55 Newyorški policaji VII., serija (17/22). 12.40 Fant zre v svet, serija za mlade (111/113). 13.05 Forum. 14.45 Od pastirja do milijonarja, dokumentarna oddaja. 15.30 Trenutek spoznanja. 16.10 Terra nostra, serija (8/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Rde~i škrat 8., humoristi~na serija (6/8). 19.30 Policija, serija (171/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.30 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (8/10). 22.30 Vrnitev na "Osamljeno golobicu", serija (3/8). 23.15 Filmska no~ z vestrnom: Jezdec maš~evalec, ameriški film. 0.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
16.35 Zakon prerije, ameriški film. 18.05 Start, športni program. 18.45 Digitalna enciklopedija vesolja: Zemlja v perspektivi (11/11). 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Amerika - življenje narave. 20.40 7. sre~_anje pevskih skupin Tu~epi 2000. 21.15 Zabavni program. 22.10 Šport danes. 22.20 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.10 Ferdy, risana serija, nato otroški program. 7.50 Princ z BelAira, serija. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.35 Mo~na družina, serija. 9.00 Columbo: Krvavorde~i prah, kriminalka, 1976. 10.10 Prikupni odvratnež, komedija, 1999. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailor-moon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Mo~na družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 ~as v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Policaj iz Tolza: Roka roko umije, kriminalka, 1996 (Ottfried Fischer, r: Walter Bannert). 21.50 Morilska prednost, kriminalka, 1988 (Tom Berenger, r: Roger Spottiswoode). 23.35 Nash Bridges, serija. 0.20 Billy the Kid, vestern, 1941 (Robert Taylor). 1.50 Sabotaža, akcijski film, 1996. 3.25 Morilska prednost, kriminalka, 1988.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sre~en konec na Vrbskem jezeru, domovinski film, 1966. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z ražnja, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1238). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ponovno sre~anje v Palmi, drama, 1998 (Kalusjur-gen Wussow, r: Bettina Wornle). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni report. 23.15 Klopi - vampirji od blizu, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Mednarodni report. 2.40 Klopižvampirji od blizu, dokumentarec.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Trgovina. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Magazin 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 2000 (Jurgen Heinrich). 21.15 Policaj iz Tolza, krimi serija, 1997 (Ottfried Fischer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro-~ila. 0.30 Becker. 1.00 Wolffov revir. 1.50 Trgovina. 2.50 Policaj iz Tolza, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.30 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Kviz. 16.00 Frizer, show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Mo{ki, ki ga ne bi smela ljubiti, melodrama, 2001, 2001 (Muriel Baumeister, Christoph M. Ohrt). 22.05 Stern TV magazin. 0.00 Polno~i žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Smr~ek. 8.30 Polna hiša, pon. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, pon. 11.00 Princ z BelAira, serija. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Pokemon. 13.25 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira, serijska komedija. 19.30 Princ z BelAira, serijska komedija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija 1998. 22.10 Nikita, akcijska serija, 1997 (Petra Wilson). 23.00 PSI Factor, serija. 0.00 Exclusiv, reportaže: nemški posebneži. 0.45 Veliki brat, kviz. 2.40 Policist pod krinko, kriminalka, 1994.
PRO7
6.00 Opoldanski magazin, pon. 6.50 Bulevarski magazin, pon. 7.50 Kdo je tu šef. 8.15 Roseanne. 8.45 Družina. 9.20 Zapeljana, 2. del drame, 1996. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski amgazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija, 2000. 21.15 Angel - lovec teme, serija, 2000. 22.15 TV total (Stefan Raab). 23.10 PRO7, reportaže - Los Angeless: Nemci in njihove ameriške sanje. 0.00 Akti Sex, eroti~ni, 1998. 1.35 Buffy, pon. 2.25 Angel, pon. 3.10 TV total, pon.
EUROSPORT
8.30 Umetnostno drsanje, SP v Vancouverju, kratki program, moški. 10.30 AdNatura, ponovitev. 11.30 Motociklizem, ponovitev. 12.30 Motorsport, ponovitev. 13.30 Nogomet, kvalifikacije za SP 14.30 Umetnostno drsanje, ponovitev. 16.00 Umetnostno drsanje, SP v Vancouverju, ponovitev. 17.45 Športna poro~ila. 18.00 Nogomet, liga prvakov, skupina C. 19.00 Nogomet, liga prvakov, skupina D. 20.00 Automagazin. 20.30 Umetnostno drsanje, SP v Vancouverju, pon. 22.00 Judo. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Golf, turnir v Orlandu. 0.15 Umetnostno drsanje, pon. 1.15 Športna poro~ila.
dsf
î5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi, pon. 9.30 World Soccer, pon. 10.00 Automagazin. 11.00 Športna borza. 12.00 Normal, magazin. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago, pon. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Motorsport magazin. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago_ Pago. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Športna poro-~ila. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Športna poro~la. 20.15 Rokomet. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Snowboard. 23.00 DSF reportaže. 23.30 Normal, pon. magazina.0.00 Borilni športi. 0.30 Takeshis Castle.
15. - 21. marec 2001, radio Ptuj		
98,2 in 104,3 MHz		- ultrakratki val
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 15. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca (Viki Klemen~i~-Ivanuša). 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 Raj-žamo iz kraja v kraj: Biš. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).		PONEDELJEK, 19. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Zule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
PETEK, 16. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran GJuši~). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Zunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
TOREK, 20. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva: Moj zdravnik. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ZIVO: Pomo~ so~loveku. 20.00 A-B-C-D (Davorin Juki~). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
SOBOTA, 17. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
SREDA, 21. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOf^ 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poro~ilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko no~. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
NEDELJA, 18. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 20.00 do 24.00 GLASBENE ZELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
k KVIZ O PIRAMIDA
IS
o
ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo
2 3
10
^^ skrivnost														
			11		12		13		14		15			
S		16		17		18		19		20		21		
a	22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
mtioèm
n
miômH.
7
13. Ans. TONETA RUSA	1. MARJAN ZGONC
- Zvon želja	- Črno vino
12. Ans. POMLAD	2. NATALIJA KOLŠEK
- Pomlad prihaja	- Hej prijatelj
11. Ans. TONIJA VERDERBERJA	3. HELENA BLAGNE IN HAJNI
- Zibka	- Srebrna reka
10. BRATJE POUANŠEK	4. SIMONA WEISS
- Ti si pa en dob'r štik'lc	- Ena želja
9. ZASAVCI	5. PATER JANEZ FERLEŽ
- Igramo vam	- Podaj jim roko
8. Ans. Ml TRIJE IN STIŠKI KVARTET	6. KORADO IN BRENDI
- Me vsak dan rajš'ima	- Franci mix
7. Ans. ROSA	7. ZLATKO DOBRIČ
-Naš jubilej	- Zdaj živim, kot žena hoče
6. Ans. VESELI REVIRČANI	-K-----------------------------
- Pozabljeni rudar	
5. SLOVENSKI MUZIKANTJE | - Lepo ženko imam i	Poskočnih 13
4. IGOR IN ZLATI ZVOKI 1	' Glasujem za:
- Slovensko dekle 3. Ans. BRANETA KLAVŽARJA |	Veličastnih 7
-Vraga bi ljubila ;	Glasujem za:
2. Ans. GOLIČNIK ;	
- Ti si ribca, jaz sem kit	Glasovnice poSljite
I.Ans.TINETASTARETA |	m dopisnicah m taslov: MEGA MARKETING d.0.0.
-Trojanski pogon i f ___ 1	p.p. 318,2250 Ptuj
	Nagrado pokrovitelja, prodajalne TAMARA,
	prejme Kodrič Dejan, Bukovci 92 a, 2281 MARKOVCI u-----------------------------X-
1
4
5
6
7
8
9
TURISTIČNI TEDNIK
mesta, ki očarajo
Rim - veino mesto
S popotniki je tako: vleče jih v neznane kraje in med tuje ljudi z željo, da bi jim vse neznano postalo znano, da bi se obrazi dotikali in govorice prepletale ... In tako je tudi z menoj. Pregre{ila sem se in vam med pustovanjem pobegnila med gore, v ti{ino vrhov in zavetje pred sivo zimsko brezdu{nostjo. Bilo je čudovito in vrnila sem se ... z gripo. Hja, tudi to je navsezadnje turizem ...
Ker ljubim lep sonet, ker cenim svežino in veličino trenutkov, ujetih v zgodovino, ker se tudi jaz ustavim tam, kjer se je ustavil ~as, vas bom v teh dneh, ko se ponovno zaljubljamo in se vedri nebo, popeljala na italijanski {korenj, v mesto, kamor vodijo vse poti.
V	na{ih krajih se pona{amo s tiso~-erimi hribčki, a nam nekako ni uspelo narediti tega, kar je Romolu in Remu ratalo na sedmih: ustanovila sta "večno mesto"!
Legenda pravi, da je na dan ustanovitve Rima 21. aprila 753 pr.n.{t. Ro-mul ubil brata Rema takoj po tistem, ko sta zarisala meje novega mesta. Odtlej razlagajo in opevajo preteklost prestolnice {tevilne legende in miti, ki se v~asih popolnoma pome{ajo z zgodovinopisjem, tako da je resničnost mnogih pripovedk {e danes neusahljiv vir zgodovinskih razprav.
V	stoletjih se je vasica ob reki Tiberi spremenila v najpomembnej{e sre-di{če antičnega sveta - Roma caput mundi (Rim, glava sveta), v jedro {ir-nega cesarstva, ki je postavilo temelje voja{kim, zakonodajnim in političnim sistemom ter jeziku in umetnosti dana{njega zahodnega sveta. Poleg tega je doba rimske vladavine zapustila v umetnosti nekaj najpomem-bnej{ih spomenikov antike, zato se ni čuditi, da so ljudje s tak{nim po-
Zahodno od Koloseja se raztezajo forum Romanum, velikanski kompleks ruševin, ki je bil neko~ versko in trgovinsko središ~e anti~nega mesta, pa cesarski forumi oz. upravna središ~a, ki so jih zgradili v ~ast Juliju Cezarju in njegovim naslednikom.
Sodobne stavbe se seveda po ~aru in sijaju ne morejo kosati s tistimi iz antike ali renesanse. Politika 19. st. se je "proslavila" z razkošnim spomenikom Viktorj u Emanuelu II., ki stoji na Kapitolskem trgu, a zaradi tega so
doma je najlepše
Ptuiska gora - biser gorske arhitekture
nosom izgovarjali: "Civis roman us sum!" (Sem rimski državljan!)
Pravijo, da Rim ni nastal v enem dnevu; to pa pojasnjuje, zakaj ne zadostuje eno samo življenje, da ga dodobra spoznamo.
Najveličastnej{i spomenik cesarskega Rima je Kolosej, ki so ga v bližini cesarskih forumov gradili od leta 72 do 80. Ta amfiteater je simbol večnosti Rima. Pravijo namreč, da bo, ko se bo zru{il Kolosej, konec tudi Rima in vsega sveta.
morale "pasti" številne srednjeveške hiše, prav tako so v ~asu Mussolinija "gorele" najrazli~nejše mojstrovine, da so lahko uresni~evali njegov faraonski arhitektonski na~rt. Na sre-~o so vsaj nekateri zakladi umetnosti preživeli barbarsko rušenje, kot sta Fontana di Trevi in stopniš~e Trinita dei Monti. Kdor vrže kovanec v Fontano di Trevi, se zagotovo vrne v Rim, toda denar ne ostane v vodnjaku, temve~ ga vsak teden poberejo in razdelijo mestnim sirotišnicam. Med Španskim trgom in ulico Condotti, ki je z vrsto modnih oblikovalcev naje-legantnejša ulica v Rimu, se vzpenja stopniš~e Trinita dei Monti, od nekdaj najbolj priljubljen cilj turistov, pa tudi samih Rimljanov.
Rim je bil stoletja srce rimskega cesarstva in prestolnica do takrat znanega sveta. Mesto je svoj neminljivi ~ar ohranilo do danes. Zgodovinske in umetniške zanimivosti, prijetni koti~ki, brezštevilni bar~ki, restavracije in lokali dajejo mestu svojevrstno živahnost. Zaradi vsega tega in "reke" turistov, ki se preliva po njegovih ulicah, ter tudi zaradi pomena, ki ga ima za ves krš~anski svet Vatikansko mesto, je Rim mesto s spremin-jajo~o se igro senc in svetlobe, ki ga lahko pri~ara le "ve~no" mesto. Zato bomo vrgli kovanec in se naslednji
ki državici - Vatikanu.Vabljeni na potep.
Ptujska Gora (nekdaj Črna Gora ali Marijina Nova Štifta) je prikupno gručasto naselje na vzdolžnem slemenu Dravinjskih goric. Ob koncu 14. stol. so na vzpetini postavili novo cerkev in takrat se je razvilo tudi naselje ter leta 1447 dobilo trske pravice. Trg je imel svoje nižje sodstvo, sejem in tržne dneve (stojnice so stale pred cerkvijo) in vso zgodovino je bil dostojen tekmec Ptuju.
Turki so naselje 1475 in 1493 opustošili in izropali, zato so konec 15. stol. cerkev obzidali in zgradili stolpe, od katerih eden stoji še danes. Ptujski Gori je zdesetkala prebivalstvo tudi kuga, o ~emer pri~a kužno znamenje s konca 17. stol.
Župnijska in romarska cerkev matere Božje vrh vzpetine nad Ptujskim poljem je votivna ustanova Ptujskih gospodov. Zunanje stene svetiš~a so okrepljene s stopnjevanimi oporniki. Poudarjen je glavni vhodni portal z ohranjenim reliefnim okrasom Marij ine smrti. Cerkev sestavljajo tri gotske ladje, ki jih zaklju~ujejo apside, lo~ujejo pa jih snopasti kamniti stebri. Osrednja ladja je rahlo stopnjevana s kitastim obokanjem. ki se zvezdasto zaklju~i pred oltarnim prostorom. Na stebru južne ladje stoji kip sv. Jakoba, delo mojstra z enakim imenom, najkvalitetnejšega kiparja v cerkvi. V južni apsidi stoji gotski bal-
Foto: M. Ozmec
dahin, okrašen s figuraliko, rastlinskimi ornamenti in celjskimi grbi. Poslikava Janeza iz Brunecka (okrog 1420), ohranjena v Križevi kapeli pod korom, spada med najboljše gotske freske na Slovenskem.
Sama cerkev ima tudi nekatere ba-ro~ne elemente. Prižnica je delo Petra Marnzellerja iz leta 1762, vhodne stopnice pa krasijo dekorativni baro-~ni kipi, med katerimi zagotovo izstopa kip sv. Florijana. Orgle v cerkvi nosijo ~astitljivo letnico 1696.
Na pokopališ~u vzhodno od trga je podružni~na cerkev sv. Lenarta (1567). Pod trgom pa naletimo na še dve znamenji: kužno in figuralno s kipom Pieta.(1699)
Vabljeni torej na pobo~ja goric, med teloh in bisere ...
MNENJA, STALIŠČA, PISMA BRALCEV
PREJELI SMO
Vandalizem
Pred dnevi smo Ptujcani dobili lično oblikovano zloženko o vandalizmu. V njej je opisana zgodovina tega pojava in razložen nastanek besede vandalizem. Nadalje je omenjena soodgovornost staršev za tako početje.
Jasno je, da starši dajejo otrokom prve vzgojne nasvete, toda starši velikokrat sami niso zadosti usposobljeni za vzgojo, saj nikjer ne dobijo potrebnega znanja za najodgovornejši in najpomembnejši "poklic" STARŠEVSTVO". Drušba je popolnoma zanemarila projekte usmerjene družini. Mladi se odločajo za poroko in za rojevanje otrok, ne da bi bili zadostno poučeni o veliki odgovornosti za medsebojne odnose v partnerstvu, še manj pa o pravilni vzgoji otrok.
Soodgovorni so tudi vzgojitelji, učitelji in pedagogi. Vsekakor imajo ti več teoretičnega znanja o vzgoji kot starši, toda šola kot učno-vzgojna ustanova je svojo drugo obveznost - vzgojo skoraj v celoti zanemarila. Vzgoja je namreč proces vraščanja človeka v socialno skupnost! Kje dobivajo otroci znanje o vrednotah, kot so: poštenost, medsebojno spoštovanje, iskrenost, potrpežljivost, altruizem, prijateljstvo, razumevanje itd? Ali jih otrok pridobi v šoli? Na kak način?
V zloženki so nadalje naštete kot soodgovorne vse druge inš-titucije. Ali so to morda Društvo prijateljev mladine ali Zdravo mesto? Pogrešam tudi posvetovalnice za otroke, ki imajo veliko problemov in se nimajo na koga obrniti za nasvet.
Za preventivne akcije proti vandalizmu smo vsekakor prepozni, ker vandalizem je tu, med nami. Sedaj pride v poštev le ku-rativa. V zloženki je točno razloženo, zakaj pride do tega pojava.
Gre za stisko otrok, ki so v šoli preobremenjeni, starši jih ne razumejo, preveč presedijo pred TV in računalniki, mogoče celo pijejo, kadijo ... V zloženki nas pozivajo: "Odpravimo vzroke za tako početje" - nikjer pa ne piše kako.
Zato predlagam naslednje:
1.) nujno bi bilo otroke razbremeniti preobsežnih učnih programov. Danes, v eri računalništva, ko v hipu lahko dobite podatke vseh vrst, resnično ni potrebno faktografsko učenje nepomembnih podatkov, kot na primer notranji organi pri ribah ali arabska književnost pred
Kristusom;
2.)	uvesti horo legalis, kajti vse prepovedane stvari se dogajajo v temi;
3.)	prepovedati šolarjem vstop v disko klube, kajti tam se dogajajo negativno pojavi: ponoče-vanje, preglasna glasba, alkohol in droge ter zakajeni prostori, v katerih otroci plešejo, se zaso-pihajo in tako zastrupljajo svoja mlada pljuča;
4.)	predlagala bi več vzgojnih programov v šolah in več komunikacij med učitelji in dijaki. Učitelj naj bi bil dijaku svetovalec in prijatelj;
5.)	učitelji in starši naj bodo
svojim otrokom zgled glede življenjskih navad in vedenja;
6.) dobro bi bilo uvesti razne projekte s predavanji in video-kasetami o lepoti narave, o negativnih posledicah nasilja, uvesti različna tekmovanja in akcije, v katerih bi otroci kazali svojo kreativnost in odreagirali negativna čustva.
Naj zaključim z dejstvom, da je mladina odsev družbe, v kateri živi, zato si ne zatiskajmo oči pred tem dejstvom, pač pa pomagajmo mladini in jo sku-šajmo razumeti in individualno obravnavati.
Marija Djurdjevic
PREJELI SMO
Zakaj ne plešemo (več) v starih ptujskih gostilnah?
Kot najemnica znane stare ptujske gostilne Rozika bi želela opozoriti na tisti del zgodbe o gostilni, ki (namenoma ali ne) nikoli ne seže do novinarjev, ko pišejo o slabi infrastrukturni podobi gostilne, ki jo le-ta kaže danes. S slednjo ugotovitvijo se seveda v celoti strinjam, vendar ima kot vsaka zgodba tudi ta svojo predzgodbo, ki bo osvetlila odgovornosti in "zasluge" tistih, ki so prispevali in prispevajo k temu, da gostilna Rozika nikakor ne more biti v ponos ptujskemu turizmu.
Začetki obratovanja gostilne Rozika segajo še daleč nazaj v čas med obema vojnama. V sedemdesetih letih pa je prišla v lastništvo Kmetijskega kombinata Ptuj, ki jo je takrat tudi nazadnje obnovil (vse od takrat naprej ni bilo več nobene investicije v gostilno, razen nujnih vzdrževalnih del). Zato ne preseneča, da je gostilna dosegla svoj vrhunec obratovanja (posebej bi omenila mnogim starejšim Ptujčanom znane in zelo obiskane plese na prostornem poletnem vrtu) v sedemdesetih in začetku osemdesetih let, od takrat naprej pa smo priča stagnaciji, ki ji v naslednjem srednjeročnem obdobju, resnici na ljubo, še ni videti konca. Omenjene trende poslovanja, ki sovpadajo tudi s tranzicijo socialističnega v tržni način poslovanja, je v začetku devetdesetih spoznal tudi Kmetijski kombinat Ptuj, ki je bil brez prave strategije, kaj početi z
gostilno Rozika in tudi z drugimi starimi ptujskimi gostilnami takrat v njegovi lasti. Gostilne so prinašale izgubo, zaposlenih je bilo preveč, fizično podobo lokalov pa je že najedal zob časa. Posledica je bila odločitev, da dajo gostilno v najem, kon~na re{itev pa je bila prodaja gostilne novemu lastniku, kar se je zgodilo leta 1999.
Moja povezanost z gostilno Rozika se začne 1. 12. 1991, ko je za~ela veljati za dobo dvajset let sklenjena pogodba s Kmetijskim kombinatom Ptuj o najemu lokala skupaj s sedemnajstimi zaposlenimi. Pomemben podatek pri celi stvari je tudi vi{ina najemnine, ki mesečno zna-{a 4100 DEM v tolarski protivrednosti, kar znese, kumulativno, okrog pol milijona nem{kih mark od omenjenega datuma. V primeru, da bi del te vsote investirali v nujno potrebno obnovo lokala, vključno z njenim vrtom, bi gostilna gotovo kazala drugačno podobo od dana{nje, upravičevala bi svoj sloves in pomagala utrjevati podobo Ptuja kot turističnega mesta - tudi za časa pusta.
Pogojnik v zadnjem stavku priča, da so to le oddaljene želje mene kot najemnice in vseh tistih Ptujčanov, ki bi želeli videti gostilno urejeno. Tako kot prej{njega lastnika tudi sedanjega zanima v prvi vrsti le reden dotok mesečnega obroka najemnine na svoj račun, zanemarja pa v pogodbi določene obveznosti, kot na primer vzdrževanje strehe in fasade lokala, da o moralni odgovornosti do gostilne, ki je tradicionalnega pomena za Ptuj, sploh ne govorimo.
Dragica Esih
rise: MIRKO KOSTANJEVEC / predstavitev najvažnejših določb referendumskih predpisov
O referendumih
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (skraj{ano ZRLI; Ur. l. RS {t. 15/94, 13/95 - Odlo~ba Ustavnega sodi-{~a, 43/96 - Odlo~ba Ustavnega sodi{~a) v 9. ~l. omenja dve vrsti zakonodajnih referendumov:
1.	predhodni zakonodajni referendum, s katerim se lahko volivci vnaprej izjavijo o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom (ta referendum bom v nadaljevanju imenoval predhodni referendum)
2.	naknadni zakonodajni referendum (v nadaljevanju ga bom imenoval naknadni referendum), s katerim volivci potrdijo ali zavrnejo zakon, ki ga je državni zbor že sprejel
3.	posvetovalni referendum, ki ga ZRLI ureja v čl. 26-29.
V tem članku bom obravnaval le naknadni referendum.
-	Kdo lahko odloči o razpisu naknadnega referenduma
To lahko stori državni zbor ob sprejemu zakona, ki ga je sprejel (20. čl. ZRLI)
-	Kdo in v kakšnem roku lahko vloži zahtevo za razpis naknadnega referenduma in kaj mora storiti državni zbor
Zahtevo lahko vloži:
1.	najmanj tretjina poslancev državnega zbora ali državni svet, oboji najkasneje v sedmih dneh po sprejemu zakona
2.	predstavnik najmanj 40.000 volivcev v tridesetih dneh po
sprejemu zakona (21 čl. ZRLI)
Do poteka roka za vložitev zahteve državni zbor zadrži objavo zakona. Ce zahteva v roku ni vložena, pošlje zakon v objavo (3. okt. 21. čl. ZRLI).
V	sedmih dneh po vložitvi zahteve mora državni zbor razpisati naknadni referendum (22 čl. ZRLI)
-	Kdaj je na naknadnem referendumu odločitev sprejeta
Po 23. čl. ZRLI, ki velja tudi za naknadni referendum, je odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
-	Vezanost državnega zbora na izid naknadnega referenduma
Po 25. čl. ZRLI je državni zbor vezan tudi na izid naknadnega referenduma in eno leto po izvedbi ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju.
-	Druge določbe ZRLI
V	tem članku ne bom pisal o nekaterih tudi na naknadni referendum nanašajočih se določbah: o razpisu referenduma, o pravici glasovanja na referendumu, o glasovanju in ugotavljan-
ju izida glasovanja, o organih za izvedbo referenduma, o varstvu pravice glasovanja in še o nekaterih drugih (čl. 30 - 56 ZRLI).
- Potreba po spremembi referendumske zakonodaje
O potrebi po spremembi ZRLI, zlasti določb o predhodnem zakonodajnem referendumu, je mnogo pisal in predstavljal svoje mnenje in predloge bivši ustavni sodnik mag. Matevž Krivic. Pisec tega članka pa se zavzemam za spremembo zlasti 23. čl. ZRLI, ki v skladu z določbo iz 90. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 33/91) določa, da je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Po mojem mnenju je taka določba nedemokratična, ker omogoča da majhno število udeležencev referenduma sprejme odločitev, ki je potem obvezna za državni zbor. Zato bi bilo potrebno to določbo spremeniti v tem smislu, da bi referendumska odločitev bila sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev, ki imajo volilno pravico. Omenim naj, da tako določbo pozna 6. čl. ZRLI, ko gre za potrditev spremembe ustave na referendumu.
V tej zvezi naj omenim prizadevanje poslancev prejšnjega državnega zbora za dopolnitev 23. čl. ZRLI. Leta 1996 so namreč sprejeli zakon o spremembah in dopolnitvah ZRLI (Ur.l. RS št. 38/96) in dodali k 23. čl. ZRLI nov drugi odstavek, ki se
je glasil: "Ce se na referendumu odloča o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, ki ga državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev."
V postopku za oceno ustavnosti pa je ustavno sodišče z odločbo št. U-I-266/96 z dne 31/VII. 1996 (Ur.l.RS št. 43/96) omenjeni 2. odst. 23. čl. ZRLI razveljavilo, ker je ugotovilo, da je v nasprotju z določbo iz 90. čl. ustave.
Tu naj opozorim, da je v letu 1996 bilo številčno razmerje poslancev iz raznih političnih strank takšno, da ni bilo mogoče doseči, da bi 60 poslancev (2/3 vseh poslancev) spremenilo omenjeni ustavni člen. To pa se lahko doseže v današnjem državnem zboru. Upam, da se bo to tudi storilo in da bo spremenjena omenjena določba iz 90. čl. ustave in poleg drugih tudi 23. čl. ZRLI.
Ce bo prišlo do razpisa kateregakoli naknadnega referenduma, se bo glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja opravilo po sedaj veljavnih določbah ZRLI. Zato svetujem vsem tistim volivcem, ki so proti referendumu, da ne ostanejo doma, temveč da gredo na volišče in tam oddajo svoj glas. Zagovorniki referenduma bodo to zagotovo storili.
Mirko Kostanjevec
PREJELI SMO
Vandalizem, kako dolgo {e?
MO Ptuj je izdala zloženko o vandalizmu samo za meščanke in meščane Ptuja, kot da se enake ali pa še hujše zadeve ne bi dogajale tudi 3 km okrog mesta. Na občini ne vidijo preko ograje svojega mesta, na podeželje. Da nas popolnoma ignorirajo, je jasno že po tem, da želijo v Spuhlji (Gajke) urediti regijsko odlagališče smeti. So nas morda vprašali, ali ne potrebujemo kanalizacije? Seveda ne, ko pa si je večina vaščanov od svojih greznic naredila odtoke v cev ob cesti, ki pa je bila vkopana v zemljo v letu 1988/89 za odvečne meteorne vode. Drugi si moramo odvoz fekalij plačevati.
V zloženki pišejo o vandalizmu na Ptuju, navajajo številke telefonov, kam naj se obračamo v primeru nasilja, zgodi pa se, da takoj odložijo slušalko, ko zaslišijo, da se to dogaja v Spuhlji. Zakaj se sprenevedajo?
Še nekaj o pustu. Je maškaram dovoljeno ustrahovanje družine v nočnih urah? V času, ko je vedno več kriminala, si niti podnevi ne upamo odpreti vrat neznancu, kaj šele ponoči, ko pridivjajo štirje pokači, ki izzivajo in pokajo neprekinjeno 3 ure, v hišo pa mečejo razne predmete ter udarjajo po balkonu. Slišati je bilo tudi pok strelnega orožja. Po treh urah ustrahovanja pokličeš policijo, ki pa pride komaj po 20 minutah popisat ustrahovane žrtve, k osumljencu, ki smo ga prepoznali po videzu in glasu, pa niso šli. Je tudi petarde dovoljeno metati na balkon in po celem dvorišču? Ali se ti storilci ne zavedajo, da se nekateri morajo učiti tudi v nočnih urah, ko niso na predavanjih?
Veliko se govori in piše o ilegalcih in kako moramo biti strpni do njih. S tem se sicer strinjamo, vendar naj država najprej poskrbi za "svoje ljudi", svoje davkoplačevalce. Ali niso opisana dejanja kršenje osnovnih človekovih pravic? V svoji hiši nimaš miru. Mladi, ki imajo očitno preveč energije, naj jo uporabijo kako drugače (s športom, s pomočjo ostarelim, pomoč pri urejanju vasi, da bo prijaznejša nam in našim bodočim rodovom). Priporočamo, da si ogledate vasi v občini Markovci pri Ptuju, Gorišnica, Videm pri Ptuju in, naj nam bo oproščeno, če smo katero izpustili, mogoče še kje.
Žalostno je, da mlade k nasilju vzpodbujajo tudi starši, saj nekateri otroci ne obiskujejo srednje šole, ne hodijo v službo, zanimivo pa je, da se vozijo z lepimi avtomobili. Sprašujemo se, od kod jim denar.
Pravijo, da na mladih svet stoji. Ce se bo tako nadaljevalo, se bo svet hitro podrl.
M.K. (naslov v uredništvu)
PREJELI SMO
Složni pri delu in zabavi
Kraja Prvenci in Strelci sta že od nekdaj povezana na kulturnem, gasilskem in drugačnem vaškem druženju. Tako pripravljamo vse prireditve in nastope skupaj. Prav ob pustnem času potekajo aktivnosti v obeh vaseh. Clanice društva podeželskih žena z vaškimi odbori poskrbijo za okrasitev obeh vasi ter spletajo duhe in rože iz papirja za okrasitev obeh vasi in vozov, ki sodelujejo v povorkah v občini in okolici.
Že nekoč so se ob predfašenskih dnevih zbirali mladi in starejši vahčani, se šemili, veselili ter v skupinah predstavljali nevsakdanje like in običaje. Tamkajšnje skupine so se na bližnjih karnevalih - povorkah uvrstile velikokrat med najizvirnejše ter prejele lepe nagrade. Vaščani smo se povečini predstavljali kot kosci - pevci, zmeraj jih je spremljal vaški muzikant. S sabo smo nosili domači kruh, kar je po ljudskem izročilu skupaj s klasjem že od nekdaj simbol obeh vasi. Že nekaj let skupine zelo domiselno prikazujejo več domačih opravil, ki so se nekoč dogajale na vasi, kot je šoštarstvo, kovaštvo, mlatev, ročna obdelava lesa - ruštov s slamnato kritino, pa ruso, medvede, korante in še mnogo pustnih likov, zanimivo pa je, da si oblačila poičemo v garderobi, ki so jo nosili nekoč dedki in babice.
V Prvencih in Strelcih je veliko dobrih pevcev in muzikan-tov, prav ob fašenskih dnevih pa zaigrajo na razne priročne inštrumente: ribež, dukel s svinjskim mehirom, grablje, kuhačo, harmoniko ... Ugotovili smo, da se ta godba dobro sliši in že je nastal domač ansambel Frajkinclarji, ki jih spremljajo vaški pevci.
Ivan Golob
PREJELI SMO
Niso nas pozabili
Upokojeni delavci ptujske bolnišnice smo prejeli vabilo za srečanje, ki je bilo 23. februarja. Poslal nam ga je direktor dr. Arko in nas s tem neizmerno razveselil.
Gospod direktor nas je toplo sprejel in nam opisal najnovejša spoznanja na strokovnem in gospodarskem področju bolnišnice. Veseli nas, da je naša bolnišnica usmerjena k napredku na vseh področjih.
Najstarejša med nami je bila gospa Mira, ki je delala kot babica na porodnem oddelku. Sedaj živi v Lenartu. V programu, ki ni bil v naprej pripravljen, nam je čilo in veselo zapela narodno pesem ter nas posladkala s slastno torto, ki jo je prinesla
od doma. Dr. Lidija Trop pa nas je zabavala, preoblečena v masko ciganke, z oponašanjem znanih starejših humoristov v stilu novejših dogodkov v bolnišnici in zunaj nje - bilo je izredno duhovito. Z nami je bila tudi glavna sestra bolnišnice Olga Kranjc. Za vsakega upokojenega delavca je imela čas za razgovor.
Zakaj vse to opisujem? Zato ker smo bili srečni, da se enkrat na leto srečamo in se pogovorimo ter obudimo spomine na čase, ko smo bili še aktivni delavci ptujske bolnišnice. Ob dobri zakuski, ki so jo pripravile naše kuharice, je popoldan prehitro minil. Hvala kuharicam. Posebna hvala pa seveda gospodu direktorju dr. Arku in glavni sestri gospe Kranjčevi.
V imenu vseh Marijan Stolfa
NASVETI
Kuharski nasveti Fižol
Fižol je ena izmed najpogostejših vrst stročnice in ga uporabljamo po vsem svetu. Čeprav skoraj vsaka dežela goji svoje sorte fižola, so nekatere temeljne, razlikujemo pa jih po barvi, obliki in času kuhanja in jih najdemo v kuhinjah vsega sveta.
Tako beli fižol različnih vrst in različnih odtenkov lupine - od bele do krem barve - skoraj povsod uporabljamo za enolon~nice, juhe ali ga pretla~imo, primerno začinimo in ponudimo kot prilogo ali glavno jed. Bela fižolova zrna imajo fin, mili okus in se mehko skuhajo, zato so primerns tudi za fižolove pogače, narastke in slane pudinge. Zaradi trde lupine po kuhanju ohrani svojo obliko in ga lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri solatah.
Pri nas vse pogosteje uporabljamo tudi tako imenovani slonokoščeni ali kitajski fižol, ki ga prepoznamo po značilnem črnem ali rumenkastem očesu. V primerjavi z drugimi sortami belega fižola je ta bolj drobnozrnat in zato primeren kot sestavina enolončnic. Zaradi milega, neizrazitega okusa je primeren za vse jedi, pri katerih uporabljamo beli fižol, še posebej tiste, pri katerih pri pripravi uporabimo 4 do 5 različnih sestavin, kot so različna zelenjava, meso, krompir in druge sestavine. Okus mu izbolj-
PREBRANEC
V slani vodi skuhamo beli fižol. Posebej olupimo čebulo, jo sesekljamo in na vroči maščobi prepražimo, dodamo rdečo mleto papriko in zalijemo. Začinimo s soljo, celim poprom, lovorjem in česnom. Del kuhanega fižola vsipamo na dno pekača, po njem prelijemo del pripravljenega prežganja in ponovimo še dva- do trikrat. Po vrhu fižol prekrijemo z mesnato slanino in prelijemo s pripravljenim prežganjem, da sega čez fižol. Pečemo pri temperaturi 200° C 10 do 15 minut, nato do konca pečemo pri 180° C.
Avtorica: Kristina Zupa-nic, Zg. Hajdina 170, Zg. Hajdina
šamo, če ga pripravimo skupaj s prekajeno ali posušeno svinjino, listnato zelenjavo in rižem.
Posebej cenjen je mladi fižol, ki ga nedozorelega izluščimo iz stroka. Velja za pravo delikateso in se po okusu ujema z jagnječjo pečenko. Posebej okusen je ta fižol v solatah s prelivom, ki smo ga okisali, lahko tudi z limoninim sokom, olivnim oljem in podobnimi dodatki. Najbrž pa mnogi izmed vas ne bi zamenjali preliva za fižolovo solato, ki ga pripravimo iz bučnega olja, okisamo z domačim jabolčnim kisom in po želji dodajamo še sesekljan česen ali narezano čebulo. Pazimo pri dodajanju močnih začimb, saj z njimi prekrijemo mili okus fižola.
Rdeči fižol cenimo zaradi njegove barve in zaradi sladkastega, kostanju podobnega okusa. Najbolj razširjena sorta te skupine je kidney in ga najpogosteje srečujemo kot sestavino mehiških jedi. Ta fižol lahko tudi pečemo s sirom, čilijem, koriandrom ali ga dušimo skupaj s školjkami in drugimi morskimi sadeži.
Če pripravljamo razne fižolove kremne juhe ali želimo fižol naknadno pretlačiti in uporabiti za fižolov pire, pa lahko uporabimo prepeličar, katerega zrna se hitro skuhajo in že med kuhanjem rada razpadejo.
Uporabljamo tudi lakasto črni fižol, ki je surov zelo trd, vendar se sorazmerno hitro in enakomerno skuha. Po kuhanju obdrži svojo obliko in je zaradi tega primeren tudi za dušenje, pečenje ali mešanje z drugimi sestavinami in ga tako pripravljenega ponudimo kot prilogo. Primeren je tudi za solate , pireje, fižolove pogače in vse bolj priljubljene začinjene paste in omake, s katerimi izboljšujemo okuse jedem.
Na Japonskem iz rdečega in rumenega riževega fižola predelujejo tudi moko in fižolovo mezgo. Rižev fižol mu pravijo za-
radi tega, ker ima rižu podoben okus.
Vse vrste fižola se nakuhajo. Tako iz približno 20 dag dobimo po kuhanju med 50 do 70 deka-gramov fižola. Najmanj se naku-ha črni, najbolj pa beli fižol.
Značilni svetovni jedi iz fižola sta beli fižol, pripravljen s svi-nino, česnom, klobaso in paradižnikom, ter enolončnica z zelenjavo, svinino in gosjim mesom; oboje najpogosteje pripravljajo v Franciji. Fižol s slanino in kislo smetano pripravljajo na Madžarskem, V Španiji enolončnici zraven fižola dodajo še teletino in češnje, v Nemčiji fižolovi enolončnici s slanino dodajo tudi jabolka, pripravljajo pa še juho iz fižola, zelene, korenja, pora, krompirja in z domačo klobaso, rdeči fižol pogosto mešajo s kislim zeljem, prekajenimi ali razso-ljenimi rebrcami, paradižnikom in kislo smetano.
Pri nas najpogosteje iz lušče-nega fižola pripravljamo fižolov golaž, pasulj, fižolov pire, dušeni fižol v rdečem vinu, fižolovo pogačo, fižol s skuto, gobami in jabolki, s slanino in druge jedi.
Fižolov pire si pripravimo tako, da fižol operemo, preberemo in čez noč namočimo, solimo in damo kuhat. Posebej damo kuhat olupljen in narezan krompir. Krompirja damo vsaj enako količino kot fižola ali za četrtino več. Kuhani fižol pretlačimo, mu dodamo na manjši količini maščobe prepraženo fino sesekljano čebulo in po želji majhe kocke slanine ali malo ocvirkov ter dodamo pretlačen krompir. Vodo, v kateri smo kuhali fižol, hranimo, da jo lahko dolivamo pire-ju, če je jed pregosta. Ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo zraven svinine.
In še fižol s skuto: pripravimo ga tako, da kuhan slan fižol odce-dimo in vsipamo v skledo. Skuto razdrobimo, ji dodamo malo kisle smetane, sesekljani drobnjak in peteršilj in po okusu solimo. Potresemo jo po vrhu ohlajenega fižola. Postavimo na hladno in ponudimo z domačim kruhom. Za pol kilograma kuhanega fižola vzamemo 10 dekagramov skute in 2 do 3 žlice kisle smetane.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 321. NAD.
Duševno zdr^^je otrok
in mladostnikov - 33. nad.
Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 6. nad.
Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok - 6. nad.
Danes nadaljujemo opis še nekaterih dejavnikov tveganja, ki izhajajo iz revščine.
Psihosocialne obremenitve in stresi:
-	celotno družinsko vzdušje je obarvano s stisko,
-	vsakodnevne skrbi za preživetje,
-	brezupnost situacije,
-	slaba samopodoba staršev in drugih družinskih članov,
-	več telesnih težav in obolenj pri starših, starih starših,
-	več psihosocialnih in psihiatričnih obolenj pri starših in drugih družinskih članih.
Brezposelnost staršev:
-	skrb za preživetje, negotovost,
-	čustvena prizadetost, ki se kaže z depresivnim razpoloženjem, razdražljivostjo, nestrpnostjo do otrok,
-	prizadeto človeško dostojanstvo,
-	spremenjene vloge v družini.
Vzgojne in izobraževalne spodbude in možnosti:
-	manj ukvarjanja z otrokom,
-	manj pomoči ob šolskem neuspehu,
-	manj učnih spodbud, knjig in drugih kulturnih dobrin v domu,
-	manj stika s kulturnimi dogajanji in dobrinami izven doma,
-	manj dodatnega zunajšolskega izobraževanja,
-	manj vključenosti v različne prostočasne aktivnosti, ki širijo obzorja, znanje in razvijajo socialne in druge veščine.
Še več o tem pa naslednjič.
Krvodajalci
23. februar: Dejan Kores, Njiverce vas 25, Dimitrij Plaz, Lenartova 9, Mežica, Franci Kavčič, Pod gradom 2, Trebnje, Primož Tomažič, Sv. Danijel 54, Zoran Mijuškovič, Ko-vorska cesta 55, Tržič, Viktor Letonja, Vrhovska cesta 32, Spodnji Duplek, Amel Alič, Jenkova 29, Velenje, Gregor Jeseničnik, Završe 95/A, Marjan Červek, Panonska ulica 115, Lipovci, Mitja Mencinger, Cesta talcev 18, Velenje, Boštjan Zemljič, Strma pot 25, Lenart, Robert Lopert, Ka-saze 105, Matej Kovačevič, Ulica bratov Greif 16, Maribor, Blaž Vočovnik, Gornji Dolič 72, Gregor Mravljak, Sveti Vid 37, Iztok zajc, Goriška cesta 39, Velenje, Matej Vučko, Podklanc 25, Andrej Žižek, Mala Nedelja 26, Aljoša Pa-vlič, Dravinjska cesta 4, Poljčane, Aleš Bikovšek, Marija Dobje 34, Miha Ajster, Mirkova 3, Limbuš, Sandi Planko, Žegar 28/A, Boštjan Pinter, Nemčavci 36/C, Aleksander Drevenšek, Prežihova 17, Ptuj, Boštjan Špilak, Panonska 7/B, Lipovci, Miran Lorber, Črneče 140, Robert Hergula, Zamušani 19, Admir Husakovič, Heroja Šlandra 17, Maribor, Bogdan Poročnik, Otiški Vrh 23/A, Simon Mlakar, Obrežje 33.
27. februar: Janez Arnuš, Podvinci 31, Leon Hrovat, Dragonja vas 25, Marjan Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj, Jože Te-skač, Hajdoše 46, Miran Vrbančič, Prvenci 6/A, Srečko Zadravec, Podgorci 1/B, Jurij Mendaš, Prepolje 22. 1. marec: Viktorija Ciglarič, Hranjigovci 26, Darjan Predi-kaka, Lovrenc na Dravskem polju 3, Robert Belca, Dragonja vas 22, Slavko Kovačič, Cirkovce 60/D, Stanislav Doliška, Lovrenc na Drvskem polju 2, Franc Cafuta, Zg. Jablane 18, Janko Beranič, Pongrce 3, Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Franček Trčko, Šikole 3, Miran Ornik, Trnovski Vrh 52, Stanko Zajc, Mihovce 54/A, Miroslav Golob, Zg. Jablane 38/A, Marjan Hergan, Zg. Jablane 21, Anton Žuran, Gradišča 143, Franc Petek, Sp. Jablane 45, Leo-
pold Zabukovšek, Dragonja vas 2, Franc Medved, Zg. Jablane 10, Marjan Lah, Pongrce 15, Franc Grlica, Podvinci 83/C, Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32, Hermina Zajc, Mihovce 54/A, Hedvika Pulko, Lovrenc na Dravskem polju 2, Tomislav Korez, Sp. Jablane 51, Franc Paj, Pongrce 4, Stanko Lah, Pongrce 15, Martin Golenko, Sp. Jablane 10/A, Jože Horvat, Vintarovci 26, Franc Jurgec, Volkmer-jeva 9, Ptuj, Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj, Ivan Le-bar, Polenšak 29, Veronika Leben, Slomi 9, Franc Golob, Zg. Jablane 38/A, Bernard Kotnik, Stražgonjca 25, Štefan Hergan, Sp. Jablane 43/D, Matej Pleteršek, Mihovce 20, Ivan Braučič, Sp. Polskava 143, Vlado Motaln, Bukovec 56, Željko Dovnik, Šikole 61/A, Rajko Robar, Šarhova 34, Pragersko, Marijan Milinovič, Cirkovce 49/A, Marijan Žerjav, Hum 26, Danilo Unuk, Zg. Jablane 38, Franc Pišek, Cirkovce 68/B, Milan Teskač, Prepolje 16, Jure Novak, Cirkovce 22, Anton Strmšek, Zg. Jablane 28, Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/E, Žiga Medved, Sp. Jablane 54, Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 23, Miklavž na Dr. polju, Vinko Baklan, Zg. Jablane 30, Robert Medved, Mihovce 6, Borut Planinšek, Ul. 8. februarja 34, Starše, Marjan Štibler, Bukovec 113, Dragica Novak, Cirkovce 49/A, Aleksander Novak, Cirkovce 22, Ivan Lah, Mihovce 30, Danilo Sven-šek, Lešnikova 13, Orehova vas, Franc Lah, Ljubljanska 102, Maribor, Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/B, Tomaž Jur-tela, Cirkovce 61/C, Franc Pišek, Stari Log 56, Martin Novak, Cirkovce 49/A, Ignac Skaza, Slovenja vas 42, Alojz Mlaker, Dragonja vas 18, Milan Munda, Pongrce 28/A, Zvonko Perkovič, Starošince 28, Franc Novak, Cirkovce 22, Danilo Jevšovar, Šikole 64/A, Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Danilo Beranič, Pleterje 31/A, Štefan Potočnik, Sp. Jablane 36, Roman Skuber, Lancova vas 6, Iztok Ko-bar, Črešnjevec ob Dravi 3, Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32, Janez Kosar, Stražgonjca 51, Jožica Svenšek, Lešnikova ul. 13, Orehova vas, Franjo Pišek, Stari Log 56.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu
Variujmo s talno vlago
Po minuli brezsnežni in suhi zimi tudi v prvem pomladnem mesecu suscu ni pri~akovati obilnejših padavin, ki bi trajneje napojile obdelovalno zemljo. S pomladansko skrbno obdelavo in nego tal je mogoče preprečiti precej izgub in prekomernega izhlapevanja vlage tako, da zemlje ne obra-~amo, temve~ le rahljamo in sproti zrahljamo zaskorjena tla, uni~ujemo plevel, ki je velik porabnik talne vlage, ~im ve~ gnojimo z organskimi gnojili za pove~anje zra~nosti tal, posevke pa prekrivamo z zastirko.
V SADNEM VRTU prične sredi marca sadno drevje brsteti in dotlej je potrebno zaključiti rez vseh vrst drevnin in sadnega drevja, ki to opravilo bolje vzdrže v obdobju zimskega mirovanja. Jablanam in hruškam s pozno rezjo zavremo rast, sadnim vrstam, ki so podvržene solzenju, med katerimi je najbolj izrazita vinska trta, pa s pozno rezjo povzročimo poškodbe in izgubo rastlinskih hranil. Z rezjo debelejših vej in ob nižanju drevesnih vrhov nastanejo večje rane, ki jih zgladimo z nožem, nato pa premažemo z drevesno pasto kambisanom, da preprečimo trohnenje v živo in zdravo drevesno celičje ter pospešimo zaraščanje ran.
Po končani rezi peškarjev nadaljujemo rez sliv in češpelj. Če so starejša drevesa potrebna pomladitve in nižanja vrhov, ta poseg v drevesno krošnjo bolje prenašajo, če jih obrežemo konec zimskega mirovanja, tik pred brstenjem, vzgojno rez pri mladih slivah in češpljah pa opravimo v
času vegetacije.
Mlade češnje in višnje obrežemo spomladi, starejša rodna drevesa pa med obiranjem ali takoj po njem. Rodni češnji in drugim koščičarjem je priporočljivo znižati vrh, da je obiranje plodov dostopnejše in da je lažje obladovanje drevesne krošnje pri negi. Vrh drevesa nižamo postopoma, vsako leto le do prve vrhnje stranske veje.
Breskvam in nekatarinam večje veje, če so te bile poškodovane ali obolele, odrežemo še v predpomladanskem času pred brstenjem, da preprečimo izcejanje drevesne smole, sicer pa jih režemo, ko vzbrste, pa vse do začetka cvetenja. Pri rezi breskev v času brstenja ni mogoče spregledati v minuli jeseni slabo dozorelih in po-zeblih mladik, ki jih moramo dstraniti, bolj pa so tudi prepoznavne prave rodne šibe od nepravih, ki jih s spomladansko rezjo odstranimo. Breskve in nektarine še pred brstenjem poškropimo z euparenom ali delanom, da jih zavarujemo pred
breskovo kodravostjo. Peškarje, jabljane in hruške škropimo šele, ko se pokažejo vršički prvih listov, tedaj so namreč tudi sadni škodljivci v prebujanju iz zimskega mirovanja in najbolj občutljivi.
V	OKRASNEM VRTU do sredine marca opravimo večino potrebnih opravil predpomladanske nege okrasnih trajnic. Spomladi cvetočim grmov-nicam odrežemo le poškodovane in odrasle poganjke, vzgojno rez in pomlajevanje pa opravimo šele po cvetenju. Okrasne grmovnice in drevni-ne, ki cveto šele poleti ali jeseni, pa morajo biti obrezane še v času zimskega mirovanja, najkasneje do začetka mrstenja.
Vsaka zvrst okrasnih trajnic ima svojstvene zahteve in potrebe pri negi in rezi, vsem pa je skupno, da bodo bolje uspevale, če so toliko razredčene v notranjosti grma, da bo vsak list osvetljen od sonca ter da so razbremenjene bolnih, poškodovanih, ostarelih in odmrlih poganjkov. Tla pod njimi morajo biti opleta koreninskih plevelov, prerahljana do globine korenin, vanje pa vdelana kompostovka ali druge mešanice organskih gnojil, da se v tleh pospeši življenje dro-bnoživk, in pognojena z rudninskimi mešanimi gnojili, od katerih sta odvisna rast in cvetenje okrasnih rastlin.
V	ZELENJAVNEM VRTU pripravljamo gredice za spomladansko setev in sajenje. Gredice, globoko prekopane v jeseni in pozimi, sedaj le poravnamo, še pred tem pa pognojimo z mešanim gnojilom nitrofoskalom kot osnovnim odmerkom gnojila na zalogo, s posebnimi lahko topnimi gnojili pa potem med vegetacijo posameznim vr-
stam vrtnin gnojimo po potrebi v več odmerkih.
Spomladanska obdelava vrtnih tal naj bo plitvejša od jesenske, kar še posebej velja za lažja in s humusom dovolj bogatih tleh. Pri spomladanski pripravi tal za setev vrtnin za razliko od jesenske zemlje ne obračamo, kot se to naredi z lopato ali motiko, temveč jo samo prerahljamo z rahljalnikom ali vrtno vrtavko. Z obračanjem zemlje vsaj za nekaj časa poškodujemo življenje drobnoživk, čemur se z rahljanjem izognemo; v letošnjih vremenskih razmerah, ko se v brezsne-žni zimi tla niso napojila s snežnico oziroma z dovolj vlage, pa bi z obračanjem vrtnih tal iz zemlje izpuhtelo mnogo več vlage, z rahljanjem pa dosežemo obratno, saj preprečimo izhlapevanje. Pri pomladanski pripravi tal z gredic odstranimo plevel in ga kompostiramo, po površini potrosimo kompostovko, biopost ali podobna organska gnojila in z rahljalnikom vdelamo v tla. Zemlja se mora nekaj dni pred setvijo ali sajenjem uležati, da se bolje prilega semenom ali mladim koreninam. Sveže posevke in nasade pa prekrijemo s koprenasto folijo, ki mlade rastline zavaruje pred pomladansko sončno pripeko, zadržuje talno toploto, kar je posebej pomembno ob kalitvi semen, in preprečuje izhlapevanje talne vlage.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastlin, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 10. do 13. ter 20. in 21. marca, zaradi lista od 14. do 16. ter 19. marca, zaradi plodov od 17. do 19. marca ter zaradi cveta 13. in 14. ter od 20 do 23. marca.
Miran Glušič, ing. agr.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / plesni klub mambo sredi letošnje sezone
Miljan in Maja - velika plesna upa
Za novo plesno sezono so lani septembra v PC Mambo na Ptuju na široko odprli vrata, ponudili sveže programe, veliko strokovnosti in v novo sezono zaplesali še z novo celostno grafično podobo. Mambovci smo prvič zaplesali pred sedmimi leti, z veliko plesnimi izkušnjami in dobro vizijo pa postali opazni v širšem slovenskem prostoru in tudi v tujini, kamor je tekmovalna pot vodila nekatere njihove najboljše plesalce. Vztrajnost je prinesla rezultate, letošnja sezona plesa pa bo za generacijo odličnih in nadarjenih ptujskih plesalcev izrednega pomena, za nekatere tudi odskočna deska za vnaprejšnje odločitve.
V Mambu vsako leto znova začenjajo ples že v plesnem vrtcu in mali plesni {oli, kjer ne manjka dobre zabave, prve plesne korake spoznavajo mladi v že v povsem pravi plesni {oli (obiskujejo jo {olarji od 2. do 7. razreda OŠ), vsi drugi, nekoliko starej{i pa lahko zaple{ejo ob ritmih streat danca, hip-hopa, jazz baleta, show danca, swinga, {e posebej pa ob ritmih latinskoa-meri{kih in standardnih plesov. Kondicijo lahko dobijo z aerobiko in tae-bojem, plesati pa naučijo {e osmo{olce (valetni-ki), maturante, odrasle in tudi
take, ki želijo svoje plesno znanje samo izpopolniti ali nadgraditi. Pomagajo jim ne samo na Ptuju, kjer imajo sedež, temveč tudi v Ormožu. Ta trenutek so sredi plesne sezone, zato bo do poletja {e precej vroče in zanimivo.
GLAVNI CILJ - DRŽAVNA PRVENSTVA
V plesnem klubu prevladuje duh tekmovalnosti, prepleten z novimi plesnimi znanji in strokovnostjo, ki jo mladim plesalcem dajejo mojstri in vaditelji
plesa. Borut Žuran zagotovo sodi mednje. Od jeseni je predsednik PK Mambo in med drugim pravi, da je PK Mambo klub z vizijo, s predanimi ljudmi in odprtimi vrati. Verjame, da imajo potencial, da lahko obnovijo dosedanje uspehe ali jih celo presežejo. Sezona 2000/2001 že napoveduje marsikaj. V sekciji {portnega plesa standardnih in latinskoameri{kih plesov sta v tej sezoni edini pravi up in svetla točka plesni par Miljan Nojič - Maja Kaisersberger, tekmovalca v mladinski kategoriji. Pred kratkim sta si v Kamniku že priplesala naziv državnega vice-
prvaka v standardnih plesnih, s čimer sta postala redna državna reprezentanta v mladinski konkurenci, 7. aprila pa ju čaka {e državno tekmovanje v latinsko-ameri{kih plesih (LA) in pričakujejo uvrstitev povsem na vrhu. Nadarjena osmo{olca (Mi-ljan obiskuje OŠ Olge Meglič, Maja OŠ Ljudski vrt) nizata uspehe drugega za drugim, med pomembnej{e rezultate leto{-nje sezone pa {teje njuna (in sicer edina slovenska) uvrstitev v finale odprtega mednarodnega turnirja v Mariboru, pa tudi vstopnico za svetovno prvenstvo v LA plesih, ki bo jeseni v
Torinu, že imata.
"Na Ptuju tako dobrega plesnega para še ni bilo," pravi Borut Žuran, tudi njun trener za LA plese, standardne plese pa plesalca trenira plesni strokovnjak Franjo Kozar iz Maribora, "zato letos upravičeno največ pričakujemo od Miljana in Maje."
Mnogo dobrih plesalcev je tudi v sekciji show dance - več kot 45 jih je letos delavnih v najrazličnejših plesnih zvrsteh in starostnih kategorijah: show dancu, disco dancu, hiphopu in electric-boogiju. Nekateri od
Ta konec tedna je bil v Ljubljani plesni turnir v show danceu, standardnih in latinskoameri{kih plesih.
Rezultati - show dance: Nataša Petrušič - disco dance solo članice - 4. mesto (direktna uvrstitev na DP); Nataša Petrušič in Hermina Žuran - hiphop pari - člani 3. mesto (direktna uvrstitev na DP); Nataša Petrušič in Hermina Žuran - show-dance pari člani - 4. mesto (direktna uvrstitev na DP); Jana Dobrijevič - show-dance solo pionirke - 4. mesto (direktna uvrstitev na DP); Lara Kramberger - hiphop solo pionirke - 5. mesto (pričakovana uvrstitev na DP); Alma Murselovič -hiphop solo pionirke - 6. mesto (pričakovana uvrstitev na DP); Katja Kos - hiphop solo pionirke - 10. mesto.
Standardni in latinskoameri{ki plesi: Miljan Nojič in Maja Kaiser-sberger standardni 1. mesto, LA 1. mesto.
Miljan in Maja - najboljša plesalca v plesnem klubu Mambo
teh plesalcev so že bili na kvalifikacijah, druge to še čaka v prihodnjih tednih, pravi Žuran. Med glavne cilje v show sekciji Borut Žuran omenja predvsem dobre uvrstitve na državnih prvenstvih, ki bodo aprila in maja, ob tem pa ne pozablja na predlanski velik uspeh za klub, ko so plesalci v kategoriji hiphop -člani zasedli odlično četrto mesto na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Lepo bi bilo kaj podobnega ponoviti in v tej smeri mambovci že delajo, sicer pa jim po strokovni plati ob Borutu Žuranu in Boženi Krivec pomaga še priznana koreogra-finja Mojca Ussar iz Maribora, pri oblačenju in nasploh stilski preobrazbi pa sledijo modnim trendom. S ponosom na že osvojene rezultate, s pridnostjo in veliko željo biti v družbi najboljših slovenskih plesalcev se PK Mambo ambiciozno predstavlja v letošnjem letu plesa.
MP
TOMAŽ KLINKON / južna amerika (čile, bolivija, peru, ekvador, kolumbija) - 39.
Zdaj pa domov
Slutnja se je še poglobila, ko sem se nekega dne vrnil in sli{al igrati Enriqua Iglesiasa, katerega kaseta je bila moja. Sprva sem mislil, da je pesem No llores por mi (ne jo~i za menoj) na radiu, nato pa mi šefi~ina h~erka pove, da je mojo kaseto na{la na tleh in da jo bo vrnila. Za vsak slu~aj sem preveril, ~e je vse na mestu in ugotovil, da mi zobna krema in negativ za slikanje manjkajo. Ob tem ne morem izklju~iti možnosti, da sem te stvari izgubil sam in da bi jim lahko naredil krivico. Neke no~i, ko sem že trdno spal je prišla taglavna, me zbudila in odvlekla na zabavo, ki je bila v eni od sob. Kar nekaj ~asa sem potreboval, da sem se predramil in se nato vživel. Verjetno ni potrebno omenjati, da sem bil zvezda ve~era.
Ker sem na potovanju dosti časa presedel in se prevozil, so me maratonski pohodi po Santiagu precej utrujali in sem ob
večerih bil že močno zaspan. Navadil sem se vstajanja pred osmo, česar si sedaj niti ne morem predstavljati.
Čez dan sem si ogledoval mestne znamenitosti: parke, zgradbe, ulice, muzeje, tržnice, precej bogat živalski vrt, trdnjavo Cer-ro Santa Lucijo, hrib San Cristobal in ljudi. Ti so se mi tam v Čilu zdeli nekoliko vzvi{eni in ponosni sami nase. Nasploh je skoraj 5 milijonski Santiago de Chile precej drugačen od glavnih mest kot sta Lima in La Paz. Vse je čisto, {e kar pravilno, mesto ima podzemno in ljudje imajo celo nekako svoj stil. Deluje bolj evropsko kot ostala južnoameri{ka mesta, ki sem jih obiskal. Kljub govoricam o tolpah in bandah sem se ponoči
Osrednji trg v Santiagu - Playa de Armas
mirno sprehajal po vseh koncih mesta in nisem naletel na nobene težave.
Nekega dne, ko sem se vrnil, so mi doma naznanili, da me je iskala Tina. Zdelo se mi je precej neverjetno, kako bi me po štirih tednih in brez vednosti, kje sem, lahko našla. Povedala je, da je čisto slučajno prišla v hotel, kjer so ji omenili mene. Izmenjala sva svoja doživetja in bila je precej presenečena, ko sem ji povedal, da sem medtem bil v Ekvadorju in Kolumbiji. Tina je v Peruju spoznala domačine iz Santiaga, ki so bili naše generacije. Pri Catalini smo skupaj s še nekimi njenimi prijateljicami in družino večerjali. Bilo mi je rahlo smešno. Bil sem na obisku pri neki punci, ki sem ji komaj vedel ime, v družbi njene družine s katero sem debatiral in hkrati nič razumel. Še sreča, da je ena od njenih prijateljic z imenom Rumina govorila angleško. Presenečen sem bil, ko je ponoči mama od Catiline dejala, da bi bila pot domov prenevarna. Kljub temu, da se v bistvu nismo poznali, nas je naložila v avto in odpeljala. V hotelu so se vsi nekam čudno smejali. Občutek je bil še hujši, saj nisem vedel komu in za kaj. Tega s svojim znanjem španščine nisem znal razbrati. Kasneje sem ugotovil, da se je stari napil, verjetno pa je kar nekaj šal šlo na najin račun.
Z novo družbo, ki so jo zraven omenjenih sestavljale še Alejan-dra, Titi in nekateri drugi, smo zadnje dni ponočevali, spanje pa sem prihranil za Slovenijo. Zanimivo je, da v vsej Južni Ameriki ni polliterskega piva. So večja in čudnih dimenzij. Vsa so po kvaliteti na visokem
San Cristobal
nivoju. Enako velja tudi za rum, ki ni tak kot pri nas, za "kaktus" in - še posebej v Čilu - za vino.
Bližal se je čas odhoda. Na potovanjih nikoli nisem imel domotožja, čaprav se mi je ponekod že zahotelo domov. V Južni Ameriki sta dva meseca minila v trenutku. Vsak dan, še več, vsak trenutek je bil zgodba zase. Najprej sem se trudil sprejemanja okolja, nato ljudi. Šok ob prihodu je bil precejšen, navade in običaji pa zelo drugačni. Pričel sem živeti in misliti kot oni. Ko sem se vživel in
resnično užival, se je naenkrat približal konec, ki si ga še nisem želel. Vedel sem, da bom s prihodom v Slovenijo ponovno šokiran. Pozabil sem, kako se živi doma, in tega me je bilo strah. Naenkrat sem se zavedel, da je pot končana.
Izkušnje, kot je bila ta, še nisem imel. Pokazala mi je, da je življenje več kot {ola in služba ter ostali protokoli, ki so predpisani vnaprej. Vse nedolžne obraze, lepoto in revščino, vse veselje in žalost, upam, da bom nosil v srcu vedno. Potovanje je bilo dosti večja šola kot vse knjige skupaj!
ZA KRATEK CAS
Foto: Jože Bročič
CANKARJEVCI NA OBISKU V UREDNIŠTVU TEDNIKA
Letošnje tema tekmovanja za Cankarjevo priznanje je povezana tudi s spoznavanjem različnih novinarskih žanrov. Učenci osnovne šole Videm in njihova mentorica smo se zato odločili za obisk uredniške hiše Tednika in Radia Ptuj. Po hiši nas je vodila prijazna novinarka Tatjana Mohorko, sprejel pa nas je odgovorni urednik Jože Šmigoc. Spoznali smo, kako nastaja časopis in kakšno je delo in življenje novinarja. Pika na i je bil še obisk v radijskem studiu, od koder smo se v živo javili v redni program.
Ugotovili smo, da je delo novinarja zelo pestro, a tudi naporno in odgovorno.
Katja, Mojca, Daniela,
OŠ Videm
POTOVANJE V DEŽELO PRAVLJIC
Nekoč sem bil sam doma. Mama in oče sta šla na počitnice. Bila sta na Havajih. Šla sta na druge medene tedne za tri mesece. Mama mi je dala kreditno
kartico za preživetje. Doma sem bil čisto sam, zato je bila cela hiša narobe. Veste, nisem ravno za pospravljanje.
Nekega dne se mi je pred očmi zasvetilo. Pred mano so stala zvezdna vrata, na njih je pisalo: "SVET PRAVLJIC". Hitro sem šel po potovalko in kreditno kartico in sem vstopil. Padel sem v neko staro mesto. Starca sem vprašal, kjer sem, in je rekel, da v Aladinovi pravljici. Komaj sem vlekel kovčke, zato sem starca vprašal, ali mi bo pomagal. Najel sem sobo, ki je bila kar primerno urejena. Starec mi je razkazal mesto. Na vsakem vogalu so bili stražarji. Starec mi je svetoval, naj se jih izogibam. Cez nekaj dni sem srečal Aladina in Abuja. Predstavil sem se. Aladin je rekel, da išče svetilko. Nekaj dni smo sestavljali načrt, kako bomo prišli do svetilke. Rekel mi je, naj se pazim Arkasa. Ima čarobno moč. Rekel je, da je jama, v kateri je svetilka, sredi puščave. Do tja hodiš kar nekaj dni. Nekaj dni kasneje smo se odpravili na dolgo pot, ki se je vlekla in vlekla. Seveda smo si
LUJZEK
Dober den vsoki den! Kak po stori navodi je tudi gnes nedela. Na kolendori piše 11. merc leta 2001. Toplo je in piha veter. Po radiji so rekli, da bo gnes 16 stopinj Celzija. Jaz sen si že duge gate doj sleka, čeglih moja Mica za to še ne ve. Saj vete, kak so ženske, da skrbijo za svoje moške organe, da jim ne bi prehitro pomrznili.
Tuhtam in tuhtam, kaj vam naj gnes napišem. Nič pametnega se mi ne mota v že tak zmotanih možgonih. Še najboj se mi zdi zanimiv sosid Juža, ki ga je jegova ta bojša polovica snoči vun zaprla, ker je priša pozno ponoči domu malo nafajhtani, fejt nažehtani in alkoholično zastrupleni. Dveri mu je doj zaklenla in ga poslala k jihovemi pesi Tarzani v listjak na prenočišče. Ko sen se zarana zbuda, sen misla, da majo sosedi novega pesa,
saj je tudi Juža okoli voglov po štirih nogah oziroma rokah hoda. Falilo mu je še samo, da bi loja, pa bi provi pes bija. Spuna sem se na tisto misel, ki provi, kak smo si lidje in živoli podobni. Ob rojstvi obojni hodimo po štirih nogah, serjemo, ge nam paše, ko pa se na dve nogi posto-vimo, pa smo itak prove svije, ki se z vsokim drekom obmeto-vlemo, žalimo in hvolimo, kak da sploh ne bi bili predstov-niki človeškega roda.
Vidite, tak je to, pa če nam paše ali pa ne. Že stori latinski pregovor provi, da je človik človeku vuk. Mi v Prlekiji pa provimo, da je po trdem deli najbojši fu ... ! Saj vete, kak poje tista pesem: "Furmani po cest vozijo in nam ženske tolažijo..."
Kaj pa zdaj? Nič pametnega in nič norega mi ne roji po nori keblači. Mica in sosedova ta bojša polovica se vročata od meše. Drgoč sta nasme-joni, kak da bi se jima sam bogec prikoza. Zaj pa se mi že zdi sumliv naš ta mlodi farni kaplon, ki je v naši fari že itak polovico poročenih žensk in tudi deklin zmeša. Ne ve pa še se, kdo bo plenice sišija.
No, ja, tejko za gnes in drugič več. Bodite lepo podav-ljeni.
Vas lepo podavlja Vaš LUJZEK
morali vzeti dovolj hrane in pijače za tja in nazaj. Prvi sem zagledal zgradbo. Oddaljena je bila še najmanj deset milj. To je bilo še zelo daleč. Ko smo prispeli, so se vrata odprla. Hitro smo smuknili noter. Notri je bilo toliko bogastva kot cela Janška vas. Zdaj smo se morali lotiti dela. Med vsem tem bogastvom smo morali poiskati svetilko. Seveda nam je pomagala leteča preproga, ker je bila povsod lava, in če padeš v lavo, umreš. Na otočkih so bili zakladi. Jaz sem se odpravil na zadnji otok in tam našel svetilko. Odpravili smo se nazaj, pa je Aladin padel v globok jarek s svetilko vred. Spodaj je bil Arkas, preoblečen v starca. Rekel je Aladinu: "Ce hočeš iz jarka, mi daj svetilko in jaz ti bom dal moč, da boš lahko odletel iz jarka." Ko je Aladin oddal svetilko, sem se za-drl: "Ne!" Vendar je bilo prepozno. Starec jo je odnesel, mi pa smo bili spet skupaj. Nato smo vohunili za njim, kolikor se je dalo. Potem smo ga ujeli in mu ukradli svetilko. Hitro smo od-dirjali in podrgnili po svetilki, a svetilka je bila lažna. Odpravili smo se iskat starca, vendar ga ni bilo. Ko smo se odpravljali, je Abu slišal Arkasa, da je ne bomo našli. Zavil je proti Arkasu. Midva z Aladinom sva šla za njim. Abu je iznenada izginil. Zdaj pa nama je on nakopal še dodatne težave. Aladinu je šinilo v glavo, kaj če ga je Arkas ugrabil. Odpravila sva se v Arkasov grad. Ko sva prispela, sva tiho šla v laboratorij. Tam je bil zvezan Abu. Abuja sva rešila, nato pa smo šli še po svetilko. Zmenili smo se, da bosta Abu in Aladin zmotila Arkasa, jaz pa bom zagrabil svetilko. In tako je tudi bilo. Abu in Aladin sta zmotila Arkasa, jaz pa sem hitro zgrabil svetilko in zbežal ven. Abu in Aladin sta Arkasa zaklenila, nato smo ga peljali na policijo in ga predali. Obsojen je bil zaradi ugrabitve na šestnajst let zapora. Mi smo se veselili, nato
pa odšli v začarano vas k uročeni Jasmini. Najprej smo rešili Jas-mino uroka, da bi se lahko z Ala-dinom poročila, nato pa še celo vas. Jaz sem moral domov, kajti minili so trije meseci. Pred mano so se spet pojavila zvezdna vrata. Zdaj je pisalo: "Vrnitev domov." Aladinu sem rekel, naj mi hitro gre po kovčke. Aladin je čez pet minut že bil nazaj in vsi kovčki so bili pripravljeni. Jaz sem se še moral posloviti od starca, ki mi je predstavil mesto. Dirkal sem, kolikor sem mogel, in do starca še pravočasno prispel. Lepo sem se mu zahvalil, nato pa hitro tekel nazaj. Mama in oče sta že trkala na vrata. Zahvalil sem se še Ala-dinu in Abuju, da sem ju lahko spremljal, in onadva sta se mi zahvalila za pomoč. Moral sem stopiti skozi vrata in tudi sem.
Naenkrat sem padel v dnevno sobo. Mama in oče sta trkala, hitro sem šel odpret. Vprašala sta me, kako sem se imel. Povedal sem, da v redu. Dala sta mi ovojnico. Notri je pisalo: "Denis, pozdravljamo te: Abu, Aladin in Jasmina ..." "Poročila sta se, piše!" Kdo?" sta vprašala oče in mama. Moral sem povedati, da sem bil v svetu pravljic. Povedal sem jima vse od začetka do konca. Mama je nato šla kuhat juho, pa je od vročine počil lonec in je pravljice konec.
Denis Kouter, 4. c,
OŠ Lovrenc na Drav. polju
URŠKA NA OBISKU
Bilo je lepo sončno popoldne, ko so ob Ljubljanici prirejali ples. Na plesišču je bilo nekaj zelo lepih deklet, ki so bile zelo izbirčne.
Ples se je začel popoldan ob petnajstih. Prišli so plesalci in plesalke, godci so zaigrali in ples se je začel. Izbirčna dekleta so si moške izbirale kot za šalo. Plesalci so čakali v vrstah po več kilometrov.
Naenkrat se je na nebu začelo bliskati in grmeti. Ob hribčku se je pojavila neznana oseba. Bila je Urška, nihče je ni prepoznal, kajti minilo je več sto let od njenega odhoda. Prišla je do deklet, jih poklicala. Vsi ljudje so strmeli vanjo. Dekleta so šla za Urško. Ustavile so se na mostu nad Ljubljanico. Urška jim je začela svetovati, naj se začno lepše vesti, kajti povodni mož ne počiva. Povedala jim je tudi, kaj se jim lahko zgodi. Dekleta so se prestrašila. Urška jim je povedala, kako zelo trpi pri povodnem možu. Dekleta je poslala nazaj na ples. In vsakdo, ki je hotel plesati z njimi, je lahko plesal. Začelo je grmeti in Urška je za oblaki ponovno izginila in nobeden je ni več videl. Dekleta so plesala in ples je trajal pozno v noč.
Zato vas vsa dekleta svarim : bodite prijazne, kajti povodni mož je vedno na preži.
Simon Petek, 7. b,
OŠ Velika Nedelja
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1.	What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA
2.	It wasn't Me - SHAGGY & RIKROK
3.	The Call - Backstreet Boys
4.	Nobody Wants to be Lonely
-	RICKY MARTIN & CHRISTINA AGUILERA
5.	Daylight in Your Eyes - NO ANGELS
6.	Jaded - AEROSMITH
7.	Uptown Girl; I Lay my Love on you
-	WESTLIFE
8.	Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ
9.	Inner Smile - TEXAS
10.	Super; La Passion - GIGI D'AGOSTINO
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj
Info - glasbene novice
Glasbo spremlja veliko {tevilo bolj ali manj {kanda-loznih informacij. Tak{ne novice nekaterim glasbenikom koristijo, drugim {kodujejo. Ne glede na novice pa se moramo poslu{alci osredoto~iti le na glasbo, saj ta dolo~a veli~ino nekega glasbenika.
Ameri{ka pevka JANET JACKSON je bila nazadnje na vrhovih svetovnih glasbenih lestvic s komadom Doesn't Really Matters iz filma The Nutty Profesor. Popularna pevka briljira v ritmi~no razgibanem in agresivnem sodobnem r&b komadu ALL FOR YOU (*****), pod katerega sta se
podpisala priznana producenta Jimmy Jam in Tery Lewis. ***
Irski pevec RONAN KEATING je kariero za~el pri skupini Boyzone in z njo ima kar 18 velikih uspe{nic, med katerimi je najve~ja No Matter What. 24-letni pevec predstavlja pou~no pesem LOVIN EACH DAY (****), ki je fantasti~na srednje hitra pop pesem.
***
Britanska televizija BBC je ponovno pritegnila najstnike z novo serijo Popstars. v kateri prepeva kvintet HEARSAY ki ponuja sladko pop in r&b popevko z naslovom PURE & SIMPLE (***). Dodatek na tej single plo{~i pa je vokalno vrhunska priredba klasike BRIDGE OVER TROUBLE WATER (*****), ki sta jo v originalu zapela Simon & Gar-funkel.
***
GLORIA ESTEFAN je v sredini februarja na police s plo-{~ami postavila novo kompilacijo Greatest Hits 2, na kateri najdete tudi hite: Everlasting Love, Reach, Hold me, Kiss me, Don't let this Moment End, I'm not Giving you up, Heaven's What I Feel ... Za nekatere prava kraljica latino glasbe se je tokrat umirila v resni klasi~ni baladi YOU CAN'T WALK AWAY FROM LOVE (***), ki jo je zapela za film Original Sin.
***
Britanski pevec ROLAND ORZABAL je svojo kariero za-~el pri duetu Tears for Fears in najbolj blestel s hitom Shout. Soliden pevec, kitarist in klaviaturist predstavlja mla~no
me{anico popa, rocka in soula v skladbi LOW LIFE (**). ***
Britanski pevec ROBBIE WILLIAMS je bil glavni zvezdnik na podelitvi glasbenih nagrad brit, saj je dobil kar tri: kot najbolj{i pevec, za najbolj{o pesem Rock DJ in za najbolj{i videospot za pesem ROCK DJ. Najve~ji "{min-ker" britanske glasbene scene se je odlo~il za lahkotno in vznemirljivo pop/rock skladbo LET LOVE BE YOUR ENERGY (****), ki jo najdete na albumu Sing When You're Winning.
***
ERIC CLAPTON je prej{nji ponedeljek izdal novi studijski album Reptile, ki ga je produciral Simon Clime. Album prina{a 14 novih pesmi, najbolj{e pa so Travelin Light, Believe in Life, Come Back Baby, Find Myself, Second Nature, Modem Girl in Son & Sylvia. Gospod "slow-hand" spet blesti s svojimi kitarskimi solažami v skladbi I AIN'T GONNA STAND FOR IT (*****), ki je super izmenjava bluesa in
rocka. To skladbo je v originalu pel Stevie Wonder. ***
Barry Gibb, Robin Gibb in Maurice Gibb so ~lani skupine BEE GEES, ki se je prvi~ pojavila na lestvicah leta 1967 s pesmijo New York Mining Disaster 1941. Legendarni trio spet izkori{~a svoje glasove v tradicionalni pop/rock novosti THIS IS WHERE I CAME IN (****).
***
Britanska skupina GORILLAZ sledi modernim elektronskim rock smernicam in pri tem jim pomaga mo~na založba Parlophone. Kvintet tokrat v rock glasbo vna{a elemente sodobne plesne godbe v komadu CLINT EASTWOOD (***), ki ga je zapel Damon Albarn iz skupine Blur.
David Breznik
AEROSMITH
***
ZA RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA PIKAPOLONICA PTUJ
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 21). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in ga prinesite ali pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj, do 23. marca 2001. Rešitev brez kupona pri žrebanju ne bomo upoštevali.
Nagrade za nagradno križanko prispeva podjetje Pikapolonica -Trgovina Ptuj.
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev
2.	nagrada: darilni bon
v vrednosti 3.000 golarjev
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 1.000 tolarjev.
Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku v četrtek, 29. marca. Izžrebani reševalci lahko dvignejo nagrade v trgovini PIKAPOLONICA, Slomškova 22, Ptuj.
cevasta testenina
podtalno delovanje
dubrov-
niške jadrnice
m
spoj roke s trupom
citroenov avto
nizozemski tenisač ctom)
nemška reka (naša pisava)
čar, prelest
bombažna tkanina
hrv pisa-teu (ivan)
prebivalka alabame
a
s
potočne živali
gorovje vmjana-maru


specialist za urologijo
erbij
hiška
aleš čeh
SESTAVIL:
EDI KLASINC
preprosto vodno plovilo
najbou razširjena rastlina
naša skladateljica (ervina)
mesto pri milanu
priloga ■dela"
mrvica
0
put
0
m
alfi nipič
roparski kit orka
m
naša košar-karica (jasna)
0
surovež
H
katoliki
posoda
za smeti
bonboni v
lutkici
kamen lapor
m
drevesna žabica
naftna družba
hrib pri beogradu
S
desni pritok garonne
nogometni klub iz budimpešte
a
glinasta piščal
pasje hišice
motovila
ceue

predujem, naplačilo
turška lutnja
a
panoga dejavnosti
ameriška filmska igralka (audrey)
slabot-nosx šibkost
1
1
cestno vozilo
zgornji
del stopala
a
anton dermota
ČASOVNA REŽ/ V LETALSTVU
m
skandinavsko moško ime
sol dušikove kisline

iz
besede daci
100 m'
a	s	a	a	s	m	s	s	m
s	s	m		m		m		
m	m	0	s	0	m		m	m
KUPON NAGRADNE KRIŽANKE PIKAPOLONICA PTUJ
Geslo:_
Ime in priimek:_ Naslov:_
TEDENSKI HOROSKOP OD 15. DO 21. 3. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 15. DO 21. 3. 2001
OVEN
21. 3. do 20. 4. I. dekada 21. 3. do 30.3.
Uspešno ste izkoristili vse svoje sposobnosti. Sedaj je čas, da se posvetite sebi in svojim najbližjim. Čas je za vsa potovanja, ki ste si jih vedno želeli.
II.	dekada 1. 4. do 10. 4.
Premalo zaupate vase in svoje znanje. Kako uspešni boste v nadaljnjem delu, je odvisno samo od vas. Če boste našli ravnovesje med duhovno in telesno močjo, ne bo težav.
III.	dekada 11. 4. do 20. 4.
Nič ne pomišljajte, ampak se podajte v novi projekt, uspeh je pred vami, saj ste sposobni trdega dela. Dovolj optimizma je v vas.
BIK
21. 4. do 20. 5. I. dekada 21. 4. do 30. 4.
Pri svojih dejanjih glede poslovnih zadev in pri izbiri novih sodelavcev bodite previdni, ker ste eden izmed tistih, ki se zna prilagajati.
II.	dekada 1. 5. do 10. 5.
Dovolj modri ste, da znate pozitivno presoditi tako sebe kot druge, zavedate pa se tudi, da ne veste vsega sami. Vso svojo modrost lahko zelo koristno uporabite.
III.	dekada 11. 5. do 20. 5.
Preden boste začeli sprejemati nove vtise in začeli nov projekt, bi bilo dobro, da se umaknete in kritično ocenite okoliščine, šele nato začnete delo. Previdnost ni nikoli odveč.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. dekada 21. 5. do 31. 5.
Pred vami je novo obdobje, v vas se rojevajo nova dejanja, kar se poslovnih zadev tiče, lahko tudi obdobje ljubezni, zato ne razmišljajte, ampak se veselite novega začetka.
II.	dekada 1. 6. do 11. 6.
V sebi že dolgo nosite ne samo željo, ampak tudi potrebo po novem začetku. Čas bi že bil, da se s to potrebo sprijaznite in začnete hoditi po novi poti.
III.	dekada 12. 6. do 20. 6.
Včasih se nam dogajajo spremembe, ki jih nismo povzročili sami, ampak nam jih je pripeljala na pot usoda in nam s tem pomagala prebroditi prve korake. Zato le korajžno.
RAK
21. 6. DO 22. 7 I. dekada 21. 6. do 1. 7.
Če boste razmišljali logično in razumsko ter na jasen in razumljiv način podali poročilo o novem projektu, vas bodo sodelavci podprli.
II.	dekada 2. 7. do 12. 7.
Ne imejte slabe vesti glede posla in svojih poslovnih navad. Za organizacijo dela in razdelitev nalog je potrebna disciplina, drugače ne gre, pri tem pa je zelo pomembno sodelovanje vseh.
III.	dekada 13. 7. do 22. 7.
Lahko si čestitate, poslovno bitko ste skoraj dobili, vaši konkurenti so trenutno brez moči. Seveda ne smete sedeti na lovorikah, ampak se podajte novim zmagam naproti.
LEV
23. 7. do 23. 8. I. dekada
23.	7. do 2.8.
Vtem tednu imate možnosti za srečanje z za vas zelo pomembno osebo, ki vam lahko veliko pomaga pri vašem načrtovanju novega projekta. Pojdite več v naravo.
II.	dekada 3. 8. do 12. 8.
Ne razmišljajte predolgo, dodatni študij ob delu vam bo ne samo poživil duha, ampak boste imeli možnost priti v kontakt z ljudmi različnih nazorov.
III.	dekada 13. 8. do 23. 8.
Preveč se obremenjujete s podrobnostmi, saj imate zagotovljeno finančno varnost in zato je brezpredmeten prepir s partnerjem, rajši uživajte v novo nastali situaciji.
DEVICA
24.	8. do 23. 9. I. dekada 24. 8. do 2. 9.
Hudo je, če se ti podira zakon in počasi propada vse, kar si si ustvaril s partnerjem. V tej situaciji ne reagirajte preburno, ampak poiščite pomoč. Obstaja pozitivna rešitev.
II.	dekada 3. 9. do 12. 9.
Strah, da bi izgubili službo, propadli ali da se razdre vaša zveza ali zakon, vas sili v duševni obup, ki ne vodi nikamor. Zato je skrajni čas, da začnete misliti o vsem tem pozitivno.
III.	dekada 13. 9. do 23. 9.
Novica, ki vas bo dosegla ta teden, ne bo spodbudna, saj boste izvedeli, da obstaja veliko možnosti, da propade podjetje in s tem pride tudi do izgube delovnih mest.
TEHTNICA 24. 9. DO 23. 10. I. dekada 24. 9. do 3. 10.
Zelo ste izvirni in prilagodljivi, ravno zaradi teh lastnosti ste uspeli v poslu in poslovnem svetu, ker kar priznajte si, znate biti tudi zviti.
II.	dekada 4. 10. do 13. 10.
Če resnično želite uspeti in napredovati, se ne bojte odločno ukrepati in ustvarjalno delovati, ker bi vas neizvirnost in šibka volja, ki nista vaši značilni lastnosti, samo ovirali.
III.	dekada 14. 10. do 23. 10.
V tem trenutku, ko imate nesoglasja v poslu, ste v vlogi močnejšega in lahko vplivate na druge. Preden karkoli rečete ali naredite, se postavite v njihovo kožo in šele nato ukrepajte.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. dekada 24. 10. do 2. 11.
Kljub temu da verjamete vase in svoje kvalitete, v sebi nehote negujete negativno misel o neizpolnitvi vaših želja. S tem samo opravičujete nezmožnost pridobitve le-teh.
II.	dekada 3. 11. do 12. 11.
Globoko razmišljate in skrbno načrtujte vse svoje nove poteze, da ne boste spet prišli v skušnjavo in na koncu iskali dežurnega krivca.
III.	13. 11. do 22. 11.
Ne razmišljajte tako negativno in ne določajte zmagovalca že v naprej, saj si vendar globoko v svoji podzavesti že dolgo časa želite stopiti na stopničko in s tem pognati v delo novo zamisel.
STRELEC 23. 11. do 21. 12. I. dekada 23. 11. do 2. 12.
Trenutno pozabite na delitev dobička v firmi, to vam bo še prav prišlo in koristilo pozneje, ko se boste osamosvajali in si prizadevali čimprej doseči vrh, v kar pa ne dvomite.
II.	dekada 3. 12. do 12. 12.
Svoj poslovni in finančni uspeh boste še povečali, če boste pripravljeni kaj podariti, recimo v dobrodelne namene, saj bo vaš namen zelo odjeknil tako v poslovnem kot konkurenčnem svetu.
III.	dekada 13. 12. do 21. 12.
Zelo visoko ste prišli, napredek, ki ste ga dosegli, se vidi že od daleč. Ppriznajte sebi in drugim, da niste pozabili ljudi, ki so vam pri tem pomagali.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. dekada 22. 12. do 31. 12.
V sedanjem trenutku, predvsem pa naslednji teden boste imeli več poslovnih možnosti, s katerimi boste lahko izbirali nove poslovne partnerje. Prisluhnite intuiciji, pa nimate kaj izgubiti.
II.	dekada 1.1. do 11.1.
Odpira se možnost nove zaljubljenosti. Pozorni morate biti, ker ste nekoč že zelo težko prebolevali neko zvezo, pazite se, da se ne boste zaljubili v ljubezen samo.
III.	dekada 12. 1. do 20. 1.
Ne bi bilo dobro, da se razbije zveza, ki je ne samo srečna, ampak polna čustev, predvsem pa dolgotrajna. Marsikaj sta preživela skupaj, zato poskušajte ohraniti zaupanje.
VODNAR 21. 1. DO 19. 2. I. dekada 21. 1.do 30. 1.
Vtem tednu boste izredno ustvarjalni, vse vam bo šlo kot po maslu, v vsem boste napredovali. Poskušajte nadaljevati tak tempo tudi v bodoče, ker imate pred seboj izjemno obdobje.
II.	dekada 31. 1. do 9. 2.
Preveč obupavate in se smilite samemu sebi. Problem, ki ga imate, boste uspešno razrešili in s tem doživeli izpolnitev vseh svojih želja, predvsem pa boste potolaženi.
III.	dekada 10. 2. do 19. 2.
V tem tednu boste sklenili novo poznanstvo in z njim doživeli zelo lep dogodek, ki se vam bo vtisnil globoko v spomin. Brzdajte svoje občutke vsaj na začetku.
RIBI
20. 2. DO 20. 3. I. dekada 20. 2. do 1. 3.
Malo bolj boste morali paziti nase in bolj preudarno razdeliti svoje naloge, ker ste neizmerno izčrpani. Da ne boste doživeli še česa hujšega, kot so le nerealizirani cilji.
II.	dekada 2. 3. do 10. 3.
Imate uspešno poslovno in prijateljsko zvezo, ki je zelo koristna za obe strani, zato dobro premislite, kako naprej, saj bi bila velika škoda, če bi se razdrla.
III.	dekada 11. 3. do 20. 3.
Ali se vam ne zdi, da se preveč ukvarjate z različnimi načrti oz. si zadajete prezahtevne naloge, ki jim niste kos? Zaradi tega prihaja do konfliktov s partnerji in s sodelavci.
I Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.
ROKOMET
Gorenje - Velika Nedelja 25:20 /15:7/ Mitol Pro Mak - Ormož 28:18 /12:7/ Škocjan - ŽRK Ptuj 30:21 /14:8/
Robi Bezjak in Davorin Planine sta dosegla vsak po pet zadetkov. (str. 27)

KEGLJANJE
Boris Premzl, predsednik KK Drava Ptuj: "Za nami je uspešno leto"
(str. 27)
NAMIZNI TENIS
Petovia (Ž)- Arrigoni 6:4 Petovia (M) - Moravske Toplice II. 3:6 (str. 26)
MALI NOGOMET
Slovenija - KMN Poetovio Mila 9:5 /4:2/ (str. 26)
"NOČ BOJEVNIKOV" KUNG-FU KLUBA PTUJ:
Dani Marhold se bo boril za naslov evropskega prvaka v low kicku)
(str. 27)
NOGOMET
I.	SNL
Rezultati 20. kroga: HIT Gorica -Pivovarna Laško 1:1, Tabor Sežana
-	Domžale 4:0, Olimpija - Primorje
1.	OLIMPIJA	20
2.	MB PIVOVARNA LAŠKO 20
3.	HIT GORICA	20
4.	CMC PUBLIKUM	20
5.	RUDAR VELENJE	20
6.	DRAVOGRAD	20
7.	PRIMORJE	20
8.	KOROTAN	20
9.	MURA	20 10. KOPER	20
II.	TABOR SEŽANA	20 12. DOMŽALE	20
2. SNL
Rezultati 16. kroga: Aluminij - Viator&Vektor 2:1, Esotech Šmartno - Feroterm Lentrem 2:1, Brda - Jadran Šepic 1:1, Živila Triglav
-	Renkovci 1:0, Beltinci - Nafta 3:1, Zagorje - Livar Ivancna Gorica 3:1, Železničar Ligro - Dravinja 2:1; Elan prost.
Dravograd 3:2, Mura - Maribor - CMC Publikum 0:2, Korotan 1:0, Rudar Velenje - Koper 0:0. 13 3 4 54:33 42 11 5 4 41:24 38 10 4 6 35:26 34 9 4 7 34:31 31
7	7 6 29:23 28
8	4 8 35:32 28
6	6 8 26:29 24
7	3 10 29:37 24 5 7 8 19:26 22 5 7 8 22:30 22 5 5 10 28:27 20 5 3 12 26:44 18
1. ŽIVILA TRIGLAV	16	11	2	3	38:12	35
2. ESOTECH ŠMARTNO	16	9	4	3	33:17	31
3. JADRAN ŠEPIČ	16	9	3	4	29:16	30
4. ELAN	15	9	2	4	29:19	29
5. ZAGORJE	16	8	4	4	26:15	28
6. ALUMINIJ	16	7	6	3	31:20	27
7. LIVAR IVANČNA GORICA	16	8	2	6	27:21	26
8. NAFTA	16	7	5	4	21:15	26
9. DRAVINJA	16	7	2	7	17:22	23
10. ŠENTJUR	15	6	3	6	23:27	21
11. ŽELEZNIČAR LIGRO	16	5	4	7	21:29	19
12. VIATOR&VEKTOR	16	4	4	8	25:28	16
13. BELTINCI	16	4	4	8	15:27	16
14. FEROTERM LENTREM	16	4	4	8	17:34	16
15. BRDA	16	2	1	13	18:46	7
16. RENKOVCI	16	1	2	13	16:38	5
ALUMINIJ - VIATOR &VEKTOR 2:1 /1:0/
STRELCI: 1:0 Hojnik /43/, 1:1 Oblak /56/, 2:1 Emeršič /60/ ALUMINIJ: Dukarič, Koren /Golob/, Franci, Kancler, Sambo-lec, Pučko, Perkovič, Ceh, Hojnik /Emeršič/, Gojkovič, Majcen /Jevdenič/.
Nogometaši Aluminija so pričeli tekmovanje z zmago ter prekinili tradicijo slabših izidov. Tokrat so gostili močno ekipo ljubljanskega Viatorja Vektorja. Domači trener je nekoliko odstopil od napovedane začetne enajsterice, vendar se je to na koncu izkazalo kot zelo uspešno. Nogometaši obeh moštev so se izredno trudili in odigrali srečanje v hudem ritmu. Že v 3. minuti je domači igralec Kancler zgrešil z razdalje štirih metrov, pet minut kasneje pa je Ubavič za goste zamudil priložnost, da bi jih popeljal v vodstvo. Nato je igra potekala med obem kazenskima prostoroma, brez priložnosti za zadetek in se je zdela nenevarna za oba vratarja. Bolj ko se je bližal konec prvega polčasa, bolj vroče je pričelo postajati pred vrati gostov. V 42. minuti je gostujoči vratar Klešnik podrl domačega napadalca Hojnika v svojem kazenskem prostoru, vendar glavni sodnik ni pokazal na belo točko. Minuto kasneje pa so se nogometaši Aluminija veselili. Ceh je odvzel žogo in mojstrsko poslal predložek z leve strani v kazenski prostor gostov, kjer jo je
pričakal kapetan domačih Hoj-nik in zadel levi spodnji kot vrat gostov.
Pričakovali smo, da bo hitrost igre v drugem polčasu padla, vendar se to ni dogodilo. Kaže, da sta trenerja dobro telesno pripravila svoji moštvi. V 56. minuti so gostje izenačili. Pri strelu Oblaka z leve strani je zaspala domača obramba in na koncu še vratar, ki ga je presenetil ne premočan udarec. Trener Aluminija Branko Horjak je takoj po prejetem zadetku v igro poslal prvega strelca Aluminija Milana Emeršiča in ta je hitro dosegel zadetek na svoj način, kar pomeni mojstrsko. Po levi strani je preigral dva obrambna gostujoča igralca ter iz zelo težkega položaja močno streljal. Na veliko veselje domačih navijačev se je žoga znašla za hrbtom gostujočega vratarja.
Zmaga nogometašev Aluminija je zaslužena, vendar so se morali zanjo tokrat močno potruditi, saj so imeli v ljubljanski ekipi močnega nasprotnika. V nedeljo bodo Kidričani gostovali v Slovenskih Konjicah, kjer se bodo pomerili z domačo Dravinjo.
PRIJATELJSKI NOGOMET
LESOPLAST KRIŽEVCI - ASFALTI PTUJ 2:1 /1:0/
STRELCI: 1:0 Škerlak /12/, 1:1 Klinger /61/, 2:1 Kutoš /80/
ASFALTI PTUJ: Šeliga, M. Emeršič, B. Emeršič, Bratec, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, Jurišič, Gojkošek, U. Krajnc. Igrali so še: Golob, Arsič, Horvat, Stergar in D. Krajnc.
Ptujski nogometaši so v srečanju z Lesoplastom iz Križevcev doživeli še drugi poraz v medsebojnem srečanju. Po enakovredni igri so nekaj več sreče imeli domači nogometaši ter dvakrat uspeli premagati vratarja gostov. Kljub porazu pa igra nogometašev Asfalti Ptuj ni bila slaba, tako da lahko z optimizmom pričakujejo pričetek prvenstva v 3. SNL - sever, ko bodo gostili ekipo ravenskega Fužinarja.
SLOVENJA VAS -TK&EL STOJNCI
0:3 /0:1/
STRELCI: 0:1 Golob /32/, 1:1 Meznarič /55/, 0:3 Štebih /57/
SLOVENJA VAS: Zupanič, Ornik, Krajnc, Levstik,I. Panič, Metličar, Vrbanec, Lenart, Pul-ko, Gerečnik, Huzjak. Igrali so še: Vegel, D. Panič, Mlinarič, Ekart.
TK&EL STOJNCI: Milošič, Horvat, Vidovič, Lenart, Šmi-goc, Obran, Ljubec, Štebih, Golob, Vilčnik, Meznarič. Igrali so še: Grabrovec, Žnidarič, Rižnar, Zemljarič, Purgaj.
Nogometaši tretjeligaša iz Sto-jncev so gostovali v Slovenja vasi, kjer so odigrali prijateljsko nogometno srečanje z domačo ekipo. Srečanje je gostom služilo kot generalka pred pričetkom prvenstva v 3. SNL - sever, ki se prične to soboto, ko bodo gostovali v Mariboru, kjer se bodo pomerili z domačim Kovinarjem. V srečanju so bili gostje bo-
ljši in so zasluženo zmagali.
APAČE - GEREČJA VAS UNUKŠPED
0:1 /0:0/
Tretjeligaš iz Gerečje vasi je gostoval v Apačah, kjer je po nekoliko boljši igri uspel premagati domače moštvo, ki nastopa v 2. ligi MNZ Ptuj. Edini zadetek za goste je dosegel Voglar v 70. minuti.
HAJDINA - SREDIŠČE 4:1 /4:1/
V prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Hajdine brez večjih težav premagali Središče. Gostje so sicer povedli z zadetkom Fafuliča, nato pa so domači do konca prvega polčasa dosegli štiri zadetke, kar je bilo dovolj za zmago. V drugem polčasu so igrali nekoliko slabše. Sicer pa je zmaga dobra najava za sobotni sosedski derbi med Hajdino in Gerečjo vasjo.
KOPRIVNICA — HOLERMUOS 3:3 (2:0)
Strelec za Holermuos: 3 x
Boris Prapotnik
Holermuos: Ivankovič, Ško-liber, Rajh, Zebec, Janžekovič, Tobijas, Mesarič, Gašparič, Go-vedič,	Bu.Prapotnik,
Bo.Prapotnik. Igrali so še: Po-lak, VTušek, Bombek, Vrbnjak. Trener: Drago Posavec
Ormožani so v Koprivnici odigrali povratno prijateljsko srečanje proti domačemu hrvaškemu drugoligašu in iztržili remi. V prvem polčasu so na težavnem in slabem terenu bili boljši domači igralci, medtem ko so gostje v drugem delu zaigrali veliko bolje in zaostanek treh zadetkov celo izničili. Gostovanje v Koprivnici so Ormožani zaključili z ogledom tekme Slaven Belupo in Dinamo. (Uroš Krstič)
DUŠAN ISKRA, FIZIOTERAPEVT -
MASER RK VELIKA NEDELJA
Šport ga osreiu/e
"človek včasih potrebuje čas, da najde tisto, kar je za njegovo dušo," pravi Dušan Iskra. Poklic, skozi katerega se lahko izrazi, je odkril v športni masaži.
Z bolečino se je seznanil že zgodaj, kajti kot članu karate kluba Piran mu je v primeru poškodbe pomagal trener, nekoč odličen karateist, danes pa jadralec Dušan Puh. "Cez čas sem tudi sam poskusil masirati. Odzivi so bili zelo dobri in to me je opogumilo. Pričela me je spremljati misel, da bi v tej smeri iskal poklicno pot." Izobraževal se je na Zdravstveni šoli v Celju, pa potem še v Zdravilišču Dobrna. "Ce delo predstavlja vrednoto in zadovoljstvo, si sam želiš, da bi vedno več znal, odkrival vedno nove stvari. Ves čas se dodatno izpopolnjujem."
Odločitve, da se z Obale vrne v rodni Ptuj, so se razveselili predvsem tisti, ki so le s težavo prišli do njegove pomoči, če sploh so. Mnogi znani športniki so šli skozi Dušanove "zlate roke," mnogi zaradi njegove pomoči osvajali odličja na velikih tekmovanjih, mnogi so se lahko vrnili v športno areno prej, kot bi se sicer. "Šport me osrečuje, sprošča in navdihuje. Menim, da sem uspešnejši pri delu nasploh in v odnosu s prijatelji. V sebi imam več samozavesti, ki se vsakodnevno kaže v pozitivnem odnosu do življenja."
Pravzaprav si zadnjega desetletja v Ptuju sploh ni moč predstavljati brez Dušana, h kateremu se zatekajo pomoči potrebni športniki, od atletov do tekmovalcev kluba borilnih veščin, od košarkarjev v ŠKL do kolesarjev, od nogometašev do rokometašev.
"Sredi devetdesetih sem bil v timu kolesarske državne reprezentance Slovenije in to me navdaja s ponosom," pravi Iskra, ki je skrivnosti najbolj vznemirljivega športa spoznal ob šampio-nih, kot so Robert Pintarič, Boris Premužič, Martin Hvastja, Borut Rovšček, kolesarsko obrt pa dopolnil v KK Perutnina Ptuj.
Dušan se je zdaj povsem posvetil delu z rokometaši Velike Nedelje, članu I. slovenske rokometne lige, čemur se je zapisal z dušo in telesom. V novem okolju je nadvse zadovoljen in uspešen. "Alfa in omega kluba Vili Trofenik je pri vseh odločitvah temeljit in dosleden. Interesi posameznikov - pa naj so še tako močni - ga ne zanimajo, vse vedno podredi končnemu uspehu kolektiva. Želim, da bi čim dlje vztrajal na mestu predsednika in trenerja RK Velika Nedelja," končuje naše druženje Dušan Iskra.
SPORT
namizni tenis
Dekleta zmagala, fantje izgubili
1. SNTL ŽENSKE
Rezultati 11. kroga: Petovia -Arrigoni 6:4, Šampionka - Istra-benz Semedela 4:6, Kajuh Slovan - Ilirija 2:6, Merkur - PPK Rakek 5:5.
PETOVIA -ARRIGONI 6:4
Namiznoteni{ke igralke ptujske Petovie so v sre~anju z Arrigonijem iz Izole osvojile pomembne to~ke v borbi za ob-
1.SNTL ŽENSKE
1. LIRIJA	11	8	2	1	18
2. ŠffIONKA	11	8	1	2	17
3. STRABENZ	11	8	0	3	16
4. BRKUR	11	4	2	5	10
5. TOVIA	11	4	0	7	8
6. PPK RAKEK	11	3	2	6	8
7. RRIGONI	11	3	2	6	8
8. KAJUH SLOVAN	11	1	1	9	3
2. SNTL - MOŠKI					
1. ŠKOFIJE	17	15	2	0	32
2. MELAMIN	16	11	2	3	24
3. LOGATEC	17	10	3	4	23
4. MOR. TOPLICE II. 16		8	4	4	20
5. PETOVIA PTUJ	16	9	1	6	19
6. DEGS	16	8	2	6	18
7. VNA	16	4	3	9	11
8. PARTIZAN LJ	16	3	1	12	7
9. LIRIJA	16	1	2	13	4
10. R^NIK	16	1	2	13	4
stanek. Leto{nja liga je razen prvih treh ekip dokaj izena~e-na in zato nikoli ne more{ z gotovostjo ni~esar napovedovati. Doma~inkam je bilo najva-žnej{e, da osvojijo pomembno zmago. Dvoboj je bil izredno zanimiv, saj se je kar {est bojev kon~alo z igro na tri nize. V do-ma~i vrsti je ponovno izstopala Katarina Goli~, ki je osvojila vse tri posami~ne to~ke, uspe{-na pa je bila tudi v igri dvojic. Po eno zmago sta prispevali {e Tanja Mele in Breda Mojsilovi~. Slednja je bila tudi najpomem-bnej{a, saj je bilo od zadnjega dvoboja odvisno, ali bodo do-ma~inke osvojile dve ali samo eno to~ko. V razburljivi kon~-nici je Breda Mojsilovi~ uspela premagati Izol~anko Eriko Ja-u{ovec in pomembne to~ke so ostale na Ptuju.
Posamični izidi: Mojsilovi-~eva - Rahotinova 1:2, Mele tova - Jau{ev~eva 2:1, Goli~eva -Ludvikova 2:0, Mojsilovi~eva -Ludvikova 0:2, Goli~eva - Jau-{ev~eva 2:0, Meletova/Goli~eva
-	Rahotinova/Ja{ev~eva 2:1, Me-letova - Ludvikova 1: 2, Goli~eva
-	Rahotinova 2:0, Mojsilovi~eva -Jau{ev~eva 2:1
2. SNTL - MO[KI
Rezultati 9. kroga: Petovia -Moravske Toplice MS II. 3:6, Partizan Ljubljana - Edigs 1:6, Melamin - Branik 6:1, Škofije -Ilirija 6:1 Logatec - Vesna 3:6, Partizan Ljubljana - Branik 6:2, Melamin - Edigs 6:1, Škofije -Vesna 5:5, Logatec - Ilirija 6:1.
PETOVIA - MORAVSKE TOPLICE II. 3:6
V sobotnem prvenstvenem sre~anju v 2. SNTL so igralci ptujske Petovie izgubili proti ekipi Moravskih Toplic. Doma-~ini so se sicer trudili, vendar kaj ve~ od ~astnega poraza niso uspeli iztržiti. To je {e mlada ekipa, ki nima veliko izku{enj in seveda so velika nihanja v igri. Sicer pa ob trdem delu njihov ~as {e prihaja.
Posamični izidi dvoboja: Piljak - Ropo{a 2:1, Ov~ar - Fri-drih 0:2, Pelcl - Ocepek 0:2, Ov~ar - Ropo{a 0:2, Piljak -Ocepek 1:2, Dr~i~ - Fridrih 2:1, Piljak/Ov~ar — Ocepek/Ropo{a 2:0, Ov~ar - Ocepek 0:2, Dr~i~ -Ropo{a 0:2.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA / rekreacijska liga - 14. krog
Ptujska Gora do prve zmage
Štiri kroge pred koncem postaja vedno bolj zanimivo. V derbiju kroga je vodilna ekipa Star{ gostila Ora~e. Tekma je bila izena~ena samo v prvi ~etr-tini, nato so doma~ini po~asi stopnjevali pritisk in ve~ali razliko. Ob koncu tekme so sicer gostje zmanj{ali razliko na vsega sedem to~k, kar pa je bilo premalo za preobrat. Vodilna ekipa Star{ je le {e korak do naslova prvaka lige.
Ekipa Taluma je tekmo odlo-~ila v svojo korist že ob pol~asu proti gostom iz Kidri~evega, ki tonejo vse bolj proti dnu. Ekipa
Cirkovc, ki ima {e edina možnost ogroziti Star{e na vrhu, je v gosteh premagala "bike". Ekipa Ptujske Gore si je presenetljivo, vendar zasluženo priborila svojo prvo zmago proti ekipi Neman. Gostje so celo tekmo igrali takti~no izredno slabo, saj niso mogli narediti razlike v svojo korist, v kon~nici tekme pa se jim je ležernost ma{~evala. Ekipa Maj{perka je sicer izgubila proti Veteranom, ker pa sta zanje igrala kaznovana igralca, ki nista imela pravice nastopa, se jim odvzame to~ka za poraz. V zaostali tekmi so Ora~i gladko premagali "bike".
Rezultati: KK Star{e - Ora~i 80:73, Talum - ŠD Kidri~evo 90:63, KPŠ Breg Bulls - ŠD
1. KK STARŠE 14	14	0	+ 314	28
2. ŠD CIRKOVCE 14	11	3	+ 232	25
3. ORAČI 14	10	4	+ 246	24
4. TALUM 14	8	6	+ 96	22
5. VETERANI 14	8	6	+ 60	22
6. MAJŠPERK(-1) 14	8	6	+ 25	21
7. NEMAN 14	5	9	-179	19
8. KPŠ BREG B. 14	3 11		-188	17
9. ŠD KIDRIČEVO 14	2 12		-177	16
10. PTUJSKA G. 14	1 13		-429	15
Si
planinski kotiček Po slovenski Istri
Ptujski planinci vas tokrat v soboto, 24., in nedeljo, 25. mćirca, vabimo na območje Podgorskega krasa in Kraškega roba, ki ju prištevamo k Slovenski Istri. Pokrajina je zlasti mikavna v pomladnem času, ko ozelenijo obširne kraške senožeti ter se kraške pokrajine obarvajo s pisanim cvetjem.
Prvi dan nas bo pot vodila z vlakom do Zazida, od koder se bomo povzpeli na bližnji Kojnik. Z vrha se odpira lep razgled na kraško pokrajino in dolino reke Rižane. Z vrha bomo sestopili v vas Podgorje ter se povzpeli na vrh Slavnika. Prenočili bomo v Tumovi koči ter uživali ob večernih pogledih na Tržaški zaliv s Koprom in Trstom.
Drugi dan bomo po zajtrku sestopili v Prešnico, od koder se bomo z vlakom odpeljali na Kraški rob. Pot nas bo sedaj vodila visoko nad dolino Rižane proti vasi Podpeč in cerkvici Marije Snežne. Pot bomo zaključili v kraški vasici Črnotiče, kjer bomo vstopili na vlak IC Pohorje ter se vrnili v Ptuj ob 19.54 uri.
Zbor udeležencev v soboto, 24. marca, ob 5. uri na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 5.10). Oprema planinska za sredogorje (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik ...) in vremenu primerna. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči.
Cena dvodnevnega izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak do Zazida, dodatek za vlak InterCity Slovenija, prenočišče na Slavniku ter organizacijo in znaša za člane PD 4.200 tolarjev, za mlade planince 3.900 tolarjev ter nečlane PD 6.000 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 20. marca, oziroma do zasedbe 25 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič.
U.V.
Cirkovce 42:62, ŠD Maj{perk - Veterani 59:77 (registrirano 0:20), ŠD Ptujska Gora - Neman 60:55, Ora~i - KPŠ Breg Bulls 102:57 (zaostala tekma)
Lestvica najbolj{ih strelcev — dani ko{i: 1. Jože Kolari~ (Cir-kovce) 403, 2. Izudin Kanli~ (Veterani) 323, 3. Edi Hojnik (Kidri~evo) 322, 4. Mitko Si-ra~evski (Talum) 276, 5. Boris Turk (Neman) 264.
Lestvica najbolj{ih strelcev — povpre~je:_1. Jože Kolari~ (Cirkovce) 36,6, (11), 2. Izudin Kan-li~ (Veterani) 24,9 (13), 3. Edi Hojnik (Kidri~evo) 23,0 (14), 4. Mi tko Sira~evski (Talum) 19,7 ko{ev (14), 5. Boris Turk (Neman) 18,9 (14).
Radko Hojak
STRELSTVO
Petlja premagala Dornavo
V osmem krogu tretje državne lige z zra~no pi{tolo je bila SK Petlja Ptuj (Simon Frasd, Borut Sagadin in Bo{tjan Fras) gostitelj SD Dornava (Jernej Petr{i~, Bruno Šincek in Branko Valen-ko). Gostitelji so zmagali z 31 krogi naskoka, in sicer z rezultatom 1588:1557. Posamezno je zmagal ptujski strelec Borut Sa-gadin z izrednim izidom 548 krogov, kar je njegov osebni rekord. Drugi je bil ptujski mlaj-{i mladinec Bo{tjan Fras s 530 krogi, tretji Bruno Šincek 528 krogov, ~etrti mladinec Jernej Peterši~ 526 krogov, oba Dorna-va, peti Simon Fras 510 in {esti Branko Valenko 508 krogov.
mali nogomet
KMN Poetovio Mila - Slovenija 5:9 /2:4/
STRELCI: 0:1 Džafič /3/, 1:1 Gašperič /4/, 2:1 Šmon /9/, 2:2 Uršič /12/, 2:3 Kraut /20/, 2:4 Puk{i~ /24/, 2:5 Delameja /33/, 2:6 Džafič /41/, 2:7 Uršič /43/, 3:7 Šmon /50/, 3:8 Guček /51/, 4:8 Šmon /54/, 4:9 Uršič /56/, 5:9 Vesenjak /59/
KMN POETOVIO MILA: Pungartnik, Kolar, Vesenjak, Prese~nik, Krampl, Cvetko, Kornik, Šmon.
SLOVENIJA: Demastia, Ka-men{ek, Puk{i~, Gu~ek, De-lameja, Kralj, Ur{i~, Kraut, Džafi~, Kurnik, Drobni~, Kos, Simi~.
Ptuj ostaja pomemben v slovenskem malonogometnem prostoru, kljub temu da trenutno ni ekipe, ki bi nastopala v liga{kem delu tekmovanja. Dolga tradicija, veliko uspehov v preteklosti in seveda odli~ni organizatorji so bili gostitelji slovenske malonogometne reprezentance, ki je na Ptuju bila na dvodnevnih pripravah. Selektor slovenske reprezentance Darko Križman in novi trener na{e izbrane vrste Franc Ravnikar sta imela na voljo {tirinajst nogometa{ev. Povabilu selektorja se nista mogla odzvati Jože Ga~nik in Mile Simeunovi~ za-
radi obveznosti do klubov v Italiji in Rusiji.
Sre~anje ni bilo uradno, kljub temu pa je privabilo nekaj gledalcev, ki so lahko videli na delu slovenske najbolj{e igralce malega nogometa. Nasprotnik reprezentance, ptujski Poetovio Mila, je dobro igral v prvem pol~asu in celo povedel. Bolj{a pripravljenost in uigranost na-{ih reprezentatov sta pri{la do izraza v drugem pol~asu, ko so izpeljali nekaj dobrih akcij in dosegli pet zadetkov, zraven tega pa zastreljali nekaj stoodstotnih priložnosti.
Danilo Klajnšek
ODBOJKA - 1. A DOL MOŠKI
Merkur Bled - Granit 3:0
/25:15, 25:21, 25:15/
GRANIT: Kavnik, Rajh, Pivko, Z. Bra~ko, M. Bra~ko, Pipenbaher, Jurak, Lampret, Jesenko, Pu{nik.
Odbojkarji bistri{kega Granita so v prvem sre~anju ~etrtfinala kon~nice tekmovanja v 1. A DOL gostovali na Bledu, kjer so se pomerili z ekipo Merkur Bled, lanskoletnim državnim prvakom. Svoj cilj so odbojkarji Granita dosegli že veliko prej, ko so si izborili obstanek med prvoliga{i.
V prvem nizu je bila igra enakovredna, nato
pa so doma~ini zaigrali zelo dobro in z lahkoto povedli. Gostujo~i trener je poizku{al z dvema minutama odmora in {tevilnimi menjavami spremeniti potek sre~anja, vendar to ni pomagalo. V drugem nizu so se gostje bolje upirali. Nazadnje je bil rezultat izena~en pri 18:18, nato pa so gostje naredili nekaj napak in doma~i so to seveda izkoristili ter dobili {e to iggro. Dogajanje v tretjem nizu je bilo podobno tistemu v prvem in Blejci so po pri~akovanjih zmagali.
Danilo Klajnšek
ORMOŽ / sd trap v letu 2000
Jubtlelnih 20 let
SD Trap Ormož deluje že dvajset let. Nekaj deset zanesenjakov lovcev - ljubiteljev trap streljanja je pred 20 leti začelo z nič in razvilo društvo, ki je doseglo veliko na organizacijskem in tekmovalnem področju.
Kot je na nedavnem ob~nem zboru dejal predsednik dru{tva Du{an Cvetko, je bilo v teh letih dosti ve~ uspehov in dobrih rezultatov kot neuspeha in nezadovoljstva. Tudi tekmovalni in organizacijski uspehi iz leta 2000 so dobra popotnica za naprej. V lanskem jubilejnem letu niso mogli organizirati tekme ob 20-letnici, pa upajo, da jo bodo pripravili letos.
Kot je v nadaljevanju poro~al Stanko Frangež, predsednik te-hni~ne komisije, se je v letu 2000 tekmovanj udeleževalo šest ~lanov, ena ~lanica in trije mladinci. Vsi so tekmovali v disciplini TRAP. Nastopali so v
Jelena Vukovič šesta v ligi mladink
V	soboto je ptujska strelka Jelena Vukovi~ nastopila v Ljubljani na turnirju mladink v streljanju z zra~no pi{tolo in zasedla solidno {esto mesto.
SI
V soboto začetek prve lige
V	soboto bo prvi krog državne lige v streljanju s pi{tolo in revolverjem velikega kalibra. Tekmovanje bo na streli{~u Dol pri Medvodah. Strelski klub Ptuj si je priboril pravico nastopa v državni ligi v streljanju s pi{tolo in revolverjem velikega kalibra.
SI
slovenski ligi - VZHOD, na pokalu Slovenije, finalu lige, državnem prvenstvu in na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Med ~lani so nastopali Stanko Viher, Miro Cvetko, Franc Čavni~ar, Dušan Grego-rin~i~, Albin Zupanc, Mitja Ve-ronek in Maja Frangež. V finalu lige so nato naszopili Stanko Viher, Miro Cvetko in Maja Fran-gež. Stanko Viher je bil odli~en ~etrti. Na državnem prvenstvu je bila ekipa dvanajsta, Stanko Viher 14. in Maja Frangež v konkurenci žensk 2. Maja je na streli{~u v Ormožu na III. pokalu Slovenije dosegla nov državni rekord s 85 golobi in {estkrat sodelovala v državni reprezen-
tanci. Na podlagi doseženih rezultatov sta se Maja in Stanko uvrstila v pokal Slovenije za leto 2001 in pridobila status {port-nika državnega razreda.
Med mladinci so nastopali Blaž Kukec, Tina Niedorfer in Tomaž Dog{a. Na finalu lige je ekipa zasedla 2., na državnem prvenstvu pa 4. mesto (z dvema tekmovalcema). Tomaž Dog{a in Tina Niedorfer sta napravila precejšen korak naprej, medtem ko je Blaž Kukec po za~etnih težavah in dalj{i krizi na najpo-membnej{i tekmi sezone zmagal in postal državni prvak za leto 2000. Pri mladincih sta se Blaž Kukec in Tina Niedor-fer uvrstila v Pokal Slovenije 2001, Blaž Kukec pa je tudi pridobil status {portnika mladinskega razreda.
Ur
ŠPORTNE NOVIČKE
KEGLJANJE / Pomembna zmaga Ptujčanov
V 11. krogu 1. lige OKZ Maribor so keglja~i ptujske Drave ponovno slavili, saj so tokrat premagali ekipo Fale. Z zmago so se Ptuj~anom {e pove~ale možnosti za osvojitev prvega mesta, kar bi pomenilo pravico nastopa v kvalifikacijah za uvrstitev v tretjo ligo. Rezultat je bil 6:2 /4925:4782/. Posami~ni izidi ptujskih keglja~ev: Arnu{ 818, Haladeja 801, Vranješ 831, Čuš 791, Šeruga 860, Ivan~i~ 824 podrtih kegljev.
Danilo Klajnšek
SAH /
Mladinsko prvenstvo
V ~asu šolskih po~itnic je potekalo v Mariboru mladinsko državno prvenstvo v šahu. V konkurenci deklet do 12 let je nastopila u~enka OŠ Gorišnica in ~lanica ŠD Gorišnica Barbara [umenjak. Z zrelo igro je potrdila, da lanski naslov državne prvakinje v konkurenci do 10 let ni bil slu~ajen. Osvojila je namre~ drugo mesto in to z enakim številom to~k kot zmagovalka Miša Hreni~ (ŠD Jesenice). S tem uspehom si je pridobila pravico nastopa v Gr-~iji, kjer bo letos potekalo evropsko prvenstvo.
Ivan Voršič
SPORT
rokomet
Gorenie - Velika Nedelja 25:20 /15:7//
1. A SRL - MOŠKI
Rezultati 15. kroga: Gorenje - Velika Nedelja 25:20 /15:7/, Mobitel Prule 67 - Dobova 33:24 /18:14/, Prevent - Slovan 40:29 /19:13/, Termo -Inles 25:27 /9:16/, Celje Pivovarna La{ko - Trimo Trebnje 38:28 /22:13/, Avtomikoli~ Rudar - Pivka Perutninarstvo 38:26 /19:13/
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	15	14	1	0	524:374	29
2. MOBITEL PRULE 67	15	12	2	1	441:350	26
3. PREVENT	15	11	1	3	434:377	23
4. GORENJE	15	11	1	3	417:363	23
5. AVTOMIKOLIČ RUDAR	15	8	2	5	431:421	18
6. VELIKA NEDELJA	15	8	0	7	371:384	16
7. TRIMO TREBNJE	15	6	2	7	407:406	16
8. RMO	15	4	3	8	388:470	8
9. SLOVAN	15	3	2	10	384:470	8
10. INLES RIKO	15	3	0	12	351:431	6
11. DOBOVA	15	1	3	11	376:419	5
12. PIVKA PERUTNINARSTVO	15	0	1	14	356:496	1
GORENJE - VELIKA NEDELJA 25:20 /15:7/
VELIKA NEDELJA: Marcen 1, Trofenik, Cvetko 1, Poto~njak, Bezjak 5, [o{tari~, Planinc 5, Poje 1, [truc 5, Okre{a 1, Podpe~an, Kokol, Me-sarec 1.
Robi Bezjak in Davorin Planino
Rokometa{i Velike Nedelje so v Velenju proti doma~emu Gorenju, ~ertouvr{~eni ekipi prve slovenske mo{ke rokometne lige, doživeli svoj sedmi poraz. Velenj~ani imajo v tem trenutku zelo mo~no ekipo in le najve~ji optimisti so potihoma upali na ugoden izid. Veliko izku{enej{a doma~a ekipa si je odlo~ilno prednost osem zadetkov nabrala v prvem pol~asu. To je bilo dovolj, da so do-ma~i lahko zaigrali bolj spro{~eno, saj je tak{no prednost zelo težko nadoknaditi. Po vseh nev{e~-nostih v prvem pol~asu pa so gostje iz Velike Nedelje zelo resno zapretili, saj so se jim v zadnjih minutah igre dvakrat uspeli približati na samo dva zadetka. Izku{nje doma~ih in prevelika želja gostov, da bi izvlekli ugoden izid, pri tem pa so delali napake, so bile klju~ do uspeha za doma~e rokometa{e, ki so si na koncu priigrali zmago s petimi zadetki prednosti.
1. B SRL MO^KI
Rezultati 16. kroga: Preddvor - Gori{nica 0:10 b.b., Mitol Pro-Mak Sežana - Ormož 28:18 /12:7/, Krog Bakovci - Izola 28:28, [martno - Chio Kranj 28:22 /16:12/, Dol TKI Hrastnik - Nova
Gorica 24:19 /15:12/, Cimos Koper - Sevnica 26:29 /13:15/.
1. SEVNICA	16	13	0	3 26 točk	
2. NOVA GORICA	16	12	0	4	24
3. IZOLA	16	11	2	3	24
4. DOL TKI HRASTNIK	16	9	0	7	18
5. MITOL PRO-MAK SEŽANA	16	8	2	6	18
6. CIMOS KOPER	16	7	2	7	16
7. KROG- BAKOVCI	16	7	2	7	16
8. ORtŠNICA	16	7	1	8	15
9. AŠRTMNO	16	6	1	9	13
10. ORŽ M	16	5	1	10	11
11. CHIO KRANJ	16	4	1	11	9
12. DWDR	16	1	0	15	2
MITOL PRO MAK - ORMO@ 28:18 /12:7/
ORMO@: Ivanu{a 3, Grabovac, Prapotnik, Pu-~ko, Kiri~ 4, M. Hanželi~ 1, Kava{ 2, Hrnjadovi~, Jur{i~ 3, Horvat 4, T. Hanželi~, Smodek 1, Dok{a, Rajh.
Rokometa{i Ormoža so v Sežani sicer visoko izgubili, vendar pa bi lahko bilo tudi druga~e, saj so predvsem v napadu zapravili veliko priložnosti, saj podatek, da je doma~i vratar, izku{eni Mitja Valen~i~, "zbral" kar 33 obramb, prakti~no pove vse. Sežanci so si na za~etku priigrali prednost {tirih zadetkov /5:1/, vendar se jim je nato Ormož približal na samo dva zadetka /7:5/, toda ob odhodu na odmor so doma~i imeli pet zadetkov prednosti. Ko so v 35. minuti rokometa{i Mitola povedli s 17:8, pa je bilo sre~anje prakti~no odlo-~eno in zmaga je ostala doma.
1. B SRL @ENSKE
Rezultati 14. kroga: [kocjan - Ptuj 30:21 /14:8/, Polje - Zagorje 20:18 /10:7/, Novo mesto -VIAS [entjernej 20:27 /8:14/, PUV Nivo Celje -Keting 38:21 /19:15/.
1. ŠKOCJAN	14	13	0	1	26
2. PUV NIVO CELJE	14	12	0	2	24
3. ŽRK PTUJ	11	7	0	4	14
4. POLJE /-1/	13	7	0	6	13
5. AGOZRJE	13	4	1	8	9
6. VIAS ŠENTJERNEJ	13	3	2	8	8
7. ETINKG	12	3	1	8	7
8. NOVO MESTO	14	1	0	13	2
[KOCJAN - @RK PTUJ 30:21 /14:8/
@RK PTUJ: A. Poto~nik, Bojeva, N. Poto~nik 2, [ijan~eva 3, Pu~kova 5, Majeri~eva 1, Mikoli-~eva, Molnarjeva, Mara~i~eva 2, Vidovi~eva, Sre-brnjakova 7, Podvr{kova 1, Kelen~eva.
Ptuj~anke so na gostovanju pri ekipi [kocjana, ki si je v tem prvenstvu priborila naslov prvakinj v 1. B SRL in tako postala ~lanica 1. A SRL, doživela {e drugi zaporedni poraz. Tako so se jim doma~e rokometa{ice revan{irale za edini poraz, ki so ga v tem prvenstvu doživele. Pred sre~an-jem so gostje ~estitale doma~im rokometa{icam ob osvojitvi prvega mesta.
V sre~anju so bile bolj{e rokometa{ice [kocjana, ki so igrale povsem spro{~eno ter izkoristile nekaj napak gostij iz Ptuja in si po prvem pol~a-su priigrale {est zadetkov prednosti. Zmaga do-ma~ink je zaslužena in so tako na najbolj{i možni na~in skupaj s svojimi {tevilnimi navija~i proslavile uvrstitev v 1. SRL. Pri gostjah se je z dvajsetimi obrambami izkazala vratarka Katja Kelenc.
Danilo Kla^-nšek
MARIBOR / "noc bojevnikov" kung-fu kluba ptuj
D. Marhold za naslov evropskega prvaka
Ptujski Kung-fu klub bo v petek, 23. marca, ob 19.30 uri v mariborski {portni dvorani Tabor organiziral {portno prireditev "No~ bojevnikov", ki bo potekala pod pokroviteljstvom Kung-fu zveze Slovenije. Ljubitelji borilnih ve{~in bodo lahko videli sedem dvobojev: v full kontaku, ženskem profesionalnem boksu, thai kick boksu in low kick boksu.
Največ pozornosti bo vsekakor namenjene Danijelu Mar-holdu, profesionalnem prvaku Evrope po verziji WAKO PRO v kickboxingu, ki se bo v desetih rundah po dve minuti pomeril z biv{im svetovnim {ampionom Mohamedom Fahrom iz Egipta. Zmagovalec dvoboja bo postal evropski prvak v low kicku. Danijel se marljivo pripravlja za ta dvoboj, saj se mu ponuja lepa priložnost za {e en laskavi naslov.
Prvič se bosta v uvodnih bojih pomerili tudi svetovna /Ivana Derdič / in evropska prvakinja v profesionalnem boksu za ženske. Nastopili pa bodo izku{eni borci iz Slovenije, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Avstrije in Egipta.
Full contact: Robi Kolarič (Slovenija) - Lajo{ Fori{ (Madžarska), Marko Zidarič (Slovenija) - Arnold Molivar (Madžarska); ženski profesionalni boks: Ivana Derdič (Hrva{ka)
Dani Marhold se bo boril za naslov evropskega prvaka v low kicku
- Aleksandra Krugel (Nemčija), Suzana Sunja (Hrva{ka( - Filke Sorte (Avstrija); thai kick box: Mladen Krajnčec (Hrva{ka) -Jurgen Glatscher (Avstrija); low kick boxing: Damir Hasanagič (Bosna in Hercegovina) - Gerhard Holcweber (Nemčija), Danilo Marhold (Slovenija) -Mohamed Fahr (Egipt).
Danilo Klajnšek
KEGLJANJE / kk drava ptuj
Za njimi je uspe{no leto
Kegljači ptujske Drave so v minulem letu bili opazni s svojimi rezultati in delom, saj so bili blizu osvojitve prvega mesta v 1. ligi OKZ Maribor, kar bi jim omogo~ilo igranje v tretjeliga{ki konkurenci. Sedaj pa so na dobri poti, da končno osvojijo prvo mesto, vendar bodo s tem samo pridobili možnosti za nastop v kvalifikacijah za popolnitev tretje keglja{ke lige.
O delu v letu 2000 nam je predsednik KK Drava Ptuj Boris Premzl povedal: "Mislim, da je v glavnem vse {lo po planih. Rezultati so bili dokaj ugodni tako v mo{ki kakor tudi ženski konkurenci. Prva ekipa je bila na drugem mestu, od prvega mesta sta nas ločili samo dve točki. Druga ekipa, ki nastopa v me{ani sestavi, je bila srednje uspe{na, posebej pa je potrebno pohvaliti ženske, ki so bile v ženski ligi dokaj uspe{ne. Rezultati sicer niso bili najbolj{i, vendar pa smo veliko naredili, da smo se približali ekipam iz te regije. Lani so Ptujčani bili dolgo časa v dobri formi, vendar so na koncu malce popustili in osvojili nehvaležno drugo mesto. Letos je povsem drugače, saj premagujejo svoje nasprotnike in so na dobri poti, da postanejo prvaki 1. lige OKZ Maribor.
Pred pričetkom leto{nje sezone smo si kot cilj oziroma željo
STRELSTVO
Juršinci odlični na regijskem prvenstvu
Strelsko dru{tvo IMPOL in SD FLV iz Hotinje vasi sta v Slovenski Bistrici organizirala regijsko prvenstvo v streljanju z zra-~nim orožjem. V pi{tolskih disciplinah so imeli najve~ uspeha ~lani SD Jur{inci. Ekipno so v ~lanski konferenci zasedli tretje mesto s 1647 krogi. Posamezno je Mirko Moleh zasedel drugo mesto s 570 krogi. Zlatko Kostanjevec je dosegel 546 krogov, Janko Berlak pa 531.
V konkurenci ~lanic je slavila Majda Ra-u{l z odli~nimi 365 krogi. V konkurenci mlaj{ih mladincev je zmagal Simon Simo-ni~ s 361 krogi, Simon Druzovic pa je na-steljal 318 krogov in zasedel ~etrto mesto. Med mlaj{imi mladinkami je zmaga pripadla Sta{ki Benko s 349 krogi, tretja je bila z 274 krogi Sa{a Cafuta, ~etrta pa Nina Pavlin z 242 krogi. Ekipa mlaj{ih mladink je zmagala tudi v ekipni konkurenci z 865 krogi.
Simon Simonič zmagovalec državne lige
V Ljubljani je SD Tolmin organiziral zadnji krog državne lige za mlaj{e kategorije. Ekipno je SD Jur{inci zasedla tretje mesto s 1012 krogi. Posamezno je med mlaj{imi mladinci Simon Simoni~ nastreljal 358 krogov in zasedel 2. mesto, Simon Druzovi~ je dosegel 323 krogov in zasedel 15. mesto. Simon Simoni~ je tako postal že drugi~ zapored prvak lige in dokazal, da trenutno med mlaj{imi mladinci v Sloveniji nima konkurenta. Med dekleti je Sta{ka Benko nastre-ljala 331 krogov in v skupni razvrstitvi lige zasedla odli~no 4. mesto, Sa{a Cafuta je na-streljala 272 krogov, Nina Pavlin pa 243.
Miklavž premagal Juršince
SD Jur{inci je v sedmem krogu tretje državne lige v streljanju gostila ekipo SD Jože Keren~i~ iz Miklavža in izgubila s 1569:1606. Najbolj{i rezultat je dosegel Jur-{in~an Zlatko Kostanjevec - 558 krogov, Janko Berlak je nastreljal 508 krogov, mladinka Sta{ka Benko pa 503 kroge. Pri go-
stih je bil najbolj{i Miran Miholi~ s 554 krogi, Sandi Ciglari~ je nasteljal 550 krogov, Toni Novak pa 502 kroga.
P.D.
Odlični Ptujčani v finalu
V Ljubljani je bil 3. marca polfinale v 12. invalidski dopisni ligi. Na njen so dosegli zelo dobre rezultate in se uvrstili v finale 14. aprila tudi ptujski strelci, ki si bili v streljanju z zra~no pu{ko ekipno prvi, med posamezniki pa 1. Ludvik P{ajd ml. in 4. Ludvik P{ajd st. S pi{tolo je bil L. P{ajd ml. prvi, Slavko Ivanovic pa 4.
Zmaga kidričevskih strelcev
Tekmovanje so nadaljevali tudi strelci iz SD Kidri~evo. V 8. krogu 3. strelske lige z zra~no pi{tolo so gostili ekipo SD Lendava in zmagali z rezultatom 1645:1473. Po-sami~ni izidi tekmovalcev SD Kidri~evo: Simon Simoni~ 564, Bo{tjan Simoni~ 569, Kristjan Koro{ak 512.
Danilo Klajnšek
Boris Premzl, predsednik KK Drava Ptuj
postavili cilj, da osvojimo prvo mesto. Ni pa to zahteva, ni nobene prisile in na{ih tekmovalcev ne obremenjujemo s tem. Ce bo rezultat pokazal, da smo na dobri poti, potem bomo seveda to z veseljem sprejeli. Smo vodeče mo{tvo, vendar so razlike majhne. Trudili se bomo, da ostanemo na vrhu. Ce pa bi nam uspelo biti prvi, potem bo to zagotovo eden največjih uspehov v klubu. Prvo mesto ne
pomeni direktne uvrstitve v tretjo keglja{ko ligo, ampak nas čakajo kvalifikacije. Zavedamo se, da je ob morebitni uvrstitv v vi{ji rang tekmovanja enosta vno potrebno več denarja, več resnega dela, menim pa, da b bili to sposobni izpeljati tako po finančni kot organizacijski plati. Manjka nam strokovno vodenje ekipe in bi bila potrebna pomoč, da nam kdo pomaga z nasveti."
Večna tema keglja{tva je prihod mladih. Je pa v kegljanju drugače kot pri drugih {portih, saj je tekmovalno obdobje lahko veliko dalj{e. Boris Premzl je o tem dejal: "Na splo{no imamo priliv. Pred kratkim smo registrirali mladega fanta, 17-letnega Marka Godca, ki ima izredno voljo, rad igra in kaže nadarjenost v tem {portu. Upam pa, da {e bomo koga pridobili. Tudi v drugo ekipo smo vključili dva člana. Razmi{ljamo, da bi vključili {e Bera in Serdin{ka, ki sta se izkazala na občinskem prvenstvu, zraven tega je v drugi ekipi izredno napredoval Dani Kozoderc. S tem bi bila konkurenca tudi večja. Ce bi pri{li v tretjeliga{ko konkurenco, bi morali raz{iriti krog igralcev za prvo ekipo in potem bi res nastopilo osem najbolj{ih."
Kegljači ptujske Drave se polagoma in vztrajno vzpenjajo. Uvrstitev v tretjeliga{ko konkurenco bi bila krona nekega us-pe{nega obdobja v {portu, kjer smo Slovenci v samem svetovnem vrhu.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
KUNG - FU / 1
PRVENSTVA
KOLO DRŽAVNEGA
Zanimi^vi ^^oboji
Kung fu zveza Slovenije je na Ptuju v sodelovanju z domačim klubom izvedla prvi krog državnega prvenstva. Najuspešnejši so bili ptujski tekmovalci, saj so kar štirikrat stali na najvišjih stopničkah.
REZULTATI: do 57 kg: 1. Darko Kau~i~, Ptuj, 2. Bogdan Raki~, Murska Sobota; do 63 kg: 1. Andrej Kavec, Ljubljana, 2. Danilo Korotaj, Ormož; do 65 kg: 1. Iztok Skok, Ljubljana, 2. Bo{tjan Ga{ljevi~, Ptuj; do 71 kg: 1. Marko Zidari~, Ormož, 2. Denis Maksut, Ljubljana; do 75 kg: 1. Robi Kolari~, Ptuj, 2. Robi Duler, Dravograd; do 81 kg: 1. Bo{tjan Kralj, Ptuj, 2. David Rutnik, Slovenj Gradec; do 86 kg:1. Goran Zdravko-vi~, Ljubljana, 2. Janez Temnikar, Dravograd; plus 91 kg: 1. Peter Makovec, Ptuj, 2. Sini{a Sira~evski, Ptuj.
Danilo Klajnšek
SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
kikboks
Prvi turnir za DP
V Murski Soboti je v organizaciji domačega kikboks kluba Power Kick potekal prvi turnir za državno prvenstvo v disciplinah light in semi kontakt. Nastopilo je 120 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 slovenskih klubov. Uspešni so bili tudi športniki iz klubov, ki prihajajo z našega področja.
Rezultati semi kontakt: dečki do 145 cm: 1. Jaka Štefancic, Ormož, 3. Peter Leskovar, Majš-perk, 4. Matjaž Kaluža, Ormož; de~ki do 155 cm: 2. Denis Sam-perl, Ptuj, 6. David Zakelšek, 7. Leon Serbak, oba Majšperk, 9.-10. Matej Stegar, Ptuj; de~ki do 165 cm: 3. Mitja Soba, 4. Kristjan Purg, oba Majšerk; de-~ki nad 165 cm: Tom Peinki-her, Majšperk; deklice do 145 cm: 2. Adriana Korez, Ptuj, 3. Tajda Penkiher, 4. Sara Peinki-
her, obe Majšperk; deklice nad 155 cm: 1. Desa Repic, Ptuj.
Light kontakt: mladinci: do 48 kg: 1. Denis Jug, Majšperk; do 56 kg: 1. Mitja Rozman, Ormož; clani: do 63 kg: 3. Danilo Korotaj, Ormož; do 74 kg: 6.-11. Marko Zidaric, Ormož; do 79 kg: 1. Damijan Filipcic, KBV Ormož; do 84 kg: 1. Smil-jan Lukman, KBV Ormož, 3.-4. Ninoslav Gospic, Majšperk; ~la-nice: do 55 kg: 2. Mateja Erlac.
Danilo Klajnšek
judo
Tanii Zuran zmaga na mednarodnem prvenstvu
V soboto, 10. marca, je bilo v Mariboru člansko mednarodno prvenstvo v judu za Baumgartnov pas. Prvenstva se je udeležilo blizu 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 4 držav.
Tanja Žuran-Putura je v kategoriji nad 78 kg gladko zmagala. V finalni borbi je z 10:0 premagala Čemužarjevo iz Judo kluba Šiška. Tanja je nastopila tudi v absolutni kategoriji, kjer je klonila šele v finalu proti Janji Lamut iz ljubljanjskega Bežigrada in tako osvojila drugo mesto. Pred tem je z 10:0 premagala Draganicevo iz mariborskega Branika Brokerja in Čopovo iz ljubljanskega Golov-
[PORT MLADIH
ROKOMET / Velik uspeh OŠ Ormož
Znano je, da v Ormožu dobro delajo z mladimi rokometaši, in to že vrsto let potrjujejo na vseh tekmovanjih. Dobro delov RK Ormož in na osnovni šoli Ormož je njihove učence in učenke ponovno postavilo v ospredje. Dosegli so enkratni uspeh, s katerim se lahko pohvalijo zelo redke šole, saj so se tako učenci kot učenke uvrstili v finale tekmovanja osnovnih šol v konkurenci sedmih in osmih razredov.
V Litiji so nastopali ucenci. Ormožani so prepričljivo premagali nasprotnike iz krajev, kjer imajo bogato rokometno tradicijo - učence iz Slovenj Gradca, Celja in Smartna.
Rezultati: Ormož - Slovenj Gradec 17:14, Ormož - Salek 15:8, Ormož - Smartno 17:6. Vrstni red: 1. OS Ormož, 2. OS Smartno, 3. OS Salek, 4. OS Slovenj Gradec. Najboljši strelec je bil Marko Bezjak.
Postava OS Ormož: Blaž Cvetko, Samo Per-ger, Nino Miličič, Borut Zidarič, Samo Kores, Davorin Stabuc, Jani Horvat,Rok Zidarič, Sašo Kores, Davifd Bogadi, Sebastijan Piberšek. Matej Hebar, Rok Vaupotič, Jernej Geč, Aljaž Kovačič. Trener ekipe : Sašo Prapotnik, športni pedagog Vlado Hebar.
Prav tako so bile uspešne učenke OS iz Ormoža, ki so prav tako osvojile prvo mesto in se uvrstile v finale tega šolskega tekmovanja. Rezultati učenk OS Ormož: Ormož - OS Toneta Okrogarja Zagorje 11:10, OS Ormož - OS dr. Franceta Prešerna Črenšovci 11:5, OS Savo Kladnik Sevnica -OS Ormož 7:12. Vrstni red: 1. OS Ormož, 2. OS Dr. Franceta Prešerna Črenšovci, 3. OS Toneta Okrogarja Zagorje, 4. OS Savo Kladnik. Najboljša strelka je bila Sanja Potočnjak, najboljša vra-tarka pa Andreja Kaučič, obe iz OS Ormož.
Postava OS Ormož: Andreja Kaučič, Irena Kristofič, Urška Sovič, Karlinka Hernja, Jožica Trstenjak, Petra Kontraček, Katja Hebar, Barbara Rebolj, Nastja Prapotnik, Sanja Potočnjak, Urška Serec, Anja Kandrič.
ROKOMET / Corišniiankam ni uspelo
Osnovna šola Gorišnica je bila gostitelj tekmovanja polfinalne rokometne skupine za učenke sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Kot vedno, so se na OS Gorišnici, kjer so v letošnjem šolskem letu izvedli številna tekmovanja, zelo potrudili. Zal njihovim dekletom ni uspelo priti v finale.
Rezultati: OS Gorišnica - OS Petrovče 4:11, OS Sveti Jurij - V. OS Celje 9:5, OS Petrovče -IV. OS Celje 12:10, OS Gorišnica - OS Sveti Jurij 6:11, OS Sveti Jurij - OS Petrovče 13:13, IV. OS
Celje - OS Gorišnica 10:9. Vrstni red: OS Petrov-če, 2. OS Sveti Jurij, 3. IV OS Celje, 4. OS Gori-šnica.
Postava OŠ Gori{nica: Liljana Vaupotič, Ina Sok, Mateja Kelenc, Nataša Janžekovič, Valentina Brumen, Tamara Janžekovič, Saška Emeršič, Tamara Kelenc, Petra Pignar, Barbara Milošič, Tadeja Bratuša, Tamara Fistravec, Eva Kokot. Ekipo je vodil športni pedagog Zlatko Marčič.
ROKOMET / Gorišniiani drugi
V Selnici so na rokometnem polfinalu nastopili učenci OS Gorišnice. Prvo mesto je osvojila ekipa OS Dol pri Hrastniku, ki je v odločilnem srečanju premagala vrstnike iz Gorišnice.
Rezultati: OS Sevnica - OS Dol pri Hrastniku 11:12, OS Gorišnica - OS Slovenj Gradec 16:0, OS Dol pri Hrastniku - OS Slovenj Gradec 16:18, OS Sevnica - OS Gorišnica 11:16, OS Gorišnica -OS Dol pri Hrastniku 12:19, OS Slovenj Gradec
-	OS Sevnica 11:14.
Vrstni red: OS Dol pri Hrastniku, 2. OS Gori-šnica, 3. OS Sevnica, 4. OS Slovenj Gradec.
postava oŠ goriŠnica: Denis Zuran, Rok Zuran, Jakob Lozinšek, Leon Mar, Drago Golob, Simon Vincek, Franjo Vincek, Tadej Majcenovič, Alen Kosar, Tomi Matjašič. Trener ekipe Branko Bratuša, športni pedagog Zlatko Marčič.
Ivo Kornik
KOŠARKA / O. MEGUČ najboljša
Zmagovalci medobčinskega prvenstva OS v košarki za učence 5. in 6. razredov so po 25 odigranih srečanjih pričakovano igralci Olge Meglič Ptuj, ki so v finalni skupini prepričljivo premagali Gorišnico in mestnega rivala Ljudski vrt.
Izidi — finale: Olga Meglič — Gorišnica 75: 37, Ljudski vrt — Videm 38:24; za 3. mesto: Gorišnica — Videm 33:24, za 1. mesto: Olge Meglič
—	Ljudski vrt 70:20
Zmagovalna vrsta: Bien, Marčič, Sajko, Rus, Lubaj, Andrič, Kelenc, Kokot, Anja Pravdič, Be-denik, Došen, Denis Đalapa. Trener: Dušan Lu-baj
Ivo Kornik
NOGOMET / Šola nogometa NK Rogoznica
Nogometni klub Rogoznica bo organiziral šolo nogometa za mlade nogometaše od 6. do 11. leta. Pričetek vadbe bo v soboto, 17. marca, ob 11. uri na nogometnem igrišču v Rogoznici. Treninge bo vodil trener Branko Zgeč.
Danilo Klajnšek
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.iílB€LCONTiCrir
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
POSLOVNA SKUPINA
iř^r
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZmSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
Energijsko varčna okna Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo našili oken ste upravičeni do državne subvencije
DANA BESEDA OBVEZUJE
GALA VPISUJE V i
TEČAJE RAČUNALNIŠTVA ď
V ponedeljek 26.3.2001	^ od16.00 do 18.00
-	MS Windows	|
-	MS Word	I
-	MS Excel	1
-	Internet in E-mail	|
-	MS Power Point	|
-	MS Project _ -MS Outlook
Jadranska 18, Ptuj
(vhod iz Vošnjakove)	_ Tel: 031/290-399,02/749-3412 s
Pri članih so se s petimi mesti izkazali Miran Plošinjak v absolutni kategoriji, Nikola Senčič v kategoriji do 90 kg in Marko Plajnšek v kategoriji do 60 kg.
Evropski pokal za kadete
Na prvi tekmi za evropski pokal kadetov je v soboto in nedeljo v avstrijskem Vocklabrucku nastopilo več kot 400 judoistov in judoistk.
Iz ptujske Drave so nastopili Mitja Horvat v kategoriji do 55 kg, Luka Gajšek in Nejc Murko v kategoriji do 60 kg in Vinko Ervin v kategoriji do 73 kg. V konkurenci blizu 40 tekmovalcev v posamezni kategoriji sta se najbolje odrezala Luka Gajšek in Mitja Horvat s 13. mestom.
Ksenja Majerhofer
MALI NOGOMET 2. SLMN - VZHOD
Rezultati 18. kroga: Slovenske gorice - Draža vas 8:12, Murska Sobota - Oplo-tnica 11:7, Vitomarci - Pu-šenci 9:8, Dobovec - Mak Cola 6:10, Dolane - Križevci 3:3, Napoli Pernica - Le-skovec 4:6.
Vrstni red: Napoli 49, Dobovec 42, Leskovec 31, Draža vas 30, Mak Cola 28, Murska Sobota 28, Oplot-nica 27, Vitomarci 21, Slovenske gorice 19, Križevci 14, Pušenci 12, Dolane 12.
Uroš Krstić
STRELJANJE -TRAP
Zmagovalca Maiek in Slemenšek
Na prenovljenem olimpijskem strelišču za trap v Ormožu je Trap klub Ormož 11. marca organiziral vsakoletno tradicionalno strelsko tekmovanje v trapu za nagrado Ormoža v članski in mladinski konkurenci.
Člani so v rednem delu tekmovanja streljali na 50 letečih tarč. Tekmovalci, ki so se uvrstili v prvo polovico, so streljali še po eno serijo, nakar se je prvih šest uvrstilo v finalno serijo. Po izvedeni finalni seriji sta imela izenačen rezultat Boštjan Maček (Stefan Kovač) iz Murske Sobote in Alojz Potisk (Central Ptuj) s 94 zadetki, v končnici pa je bil uspešnejši Maček in je zmagal pred Potiskom in tretjeuvrščenim Mirom Lešnikom (SD Kamnik) z 90 zadetki.
Mladinci so streljali v rednem delu 50 tarč, sledila pa je finalna serija. Prepričljivo najboljši je bil Marko Slemenšek (Rudar Globoko), drugi je bil domačin Tine Niedorfer (SD Ormož) 62 zadetkov, na tretje mesto se je uvrstil Urban Giovani (S. Kovač) z 61 zadetki itd.
Ekipno so zmagovalci strelci Stefan Kovača I. iz Murske Sobote pred SD Dolenjske Toplice in ekipo Stefana Kovača II. itd.
Mirko Slemenšek
Zakaj ne bi imeli Econa doma?
TISKALNIK EPSON StylusColormSXU
LoflJIvost Izpisa: 720dpl HltKst tiska:
Barvno
Prikljjčitev:
TRON Econo AMD 800
Duron 800 MHz / 128I(B, 64 MB RAM PC 133, VGA Riva lNr2 M64 32MB AGP, Hi disK 20,4 GB 7200o/in CD-ROM 521, disketnik 1,44 MB, zvočna iiartica stereo, mi^ s podiogo, tipkovnica, zvočniki 120W Pmermska oprema;
-Windows ME Slo CD, Žali Fritz 4.0 OEM SLO
157.900,-" I
doplačilo za modem 56k V.90 = 4.990,- SIT
CD Rewritable LeCD-neerier8/4/^
Vmesnik: IDE Hitrost pisanja: 8X Hitrost prepisovanja: 4X Hitrost branja: 32X Pomnilnik: 2MB Dostopni čas: 100 ms«
' Tig Svoinde S, tsl.: 02/2523-008, nipnil«ixntini.sl
Ca||a - Mariborska 86, M.: 03/490 02 20, cetaintron Ji MuiskaSobota-Skim»wal7,tel.:02/53711S0,ms«nmtranji Mnll»F4iprava/|iiodala- T^ 21, tel.: 02/3003 500, ixmtnint Pridržujemo si pravico do spremembe c«n in konfiguracij.

29.990,g'|
ycomu^on
NAPREDNA RAČUNALNIKA TEHN0L06UA
Cene vključujte DDV In velj^o do konca uleg ob gotovlnskem plačilu.
ŽMIBOC
y
SALON
POHIŠTVA
Spuhlja 79a, PTUJ
Telefon: 02/ 775 41 01
•	regali, sedežne garniture
•	spalnice, otroške sobe
•	kuhinje, jedilnice
•	pisarniški program
Možnost plačila s plačilnimi karticami. Do 35% popusti pri gotovinskem plačilu! Plačilo tudi na obroke!
PREJELI SMO
Kaj bo dobrega?
Zvečer 22. februarja okrog 21.30 ure si je sin pri igri poškodoval roko oziroma ramo. Nič nama ni preostalo drugega, kot da se odpraviva k dežurnemu zdravniku v Zdravstveni dom Ptuj, ki bo odločil o nadaljnjem postopku s poškodbo.
Lepo sta naju sprejela dežurni zdravnik dr. Rajko Brglez in njegov pomočnik. Napisal je napotnico za kirurgijo in recept proti bolečinam.
Ura se je že nagibala proti 22. uri, ko sva pozvonila na kirurški ambulanti. Ni bilo nobenega pacienta, vendar se je takoj prikazala sestra in naju s prijaznim nasmehom "Kaj bo dobrega?" povabila naprej. Pogovorili smo se o poškodbi in ni minilo pet minut, ko se je po telefonskem klicu dežurne sestre zbrala celotna dežurna ekipa. Ta večer je delo dežurnega zdravnika opravljal dr. Darko Jazbec. Prijaznemu pozdravu je sledil pregled, nato slikanje in po ogledu slik je stopil zdravnik do naju s sinom na hodnik. Povedal nama je, kakšna je poškodba (zlom ključnice) in kakšno zdravljenje priporoča. Prijazno, natančno profesional-
no ... Ni bilo nič življenjsko nevarnega, samo boleče in neprijetno za sina. Pred vrati je bil pust in naslednji teden zimske počitnice in njegovi načrti, kako bo preživel te brezskrbne dni, so splavali po vodi ...
V nadaljevanju se dr. Jazbec še ni odločil za operacijo, ampak naju je naslednji dan naročil za ponovno slikanje in pregled. Ta večer so mu imobi-lizirali ključnico in s prijaznim "Lahko noč" smo se poslovili.
Točno ob dogovorjeni uri je naslednji dan dr. Jazbec z oddelka prišel v ambulanto, kjer je sledilo ponovno slikanje in odločitev za nadaljnje zdravljenje.
In zakaj sploh pišem vse to? Velikokrat berem o neprijaznosti zdravstvenega osebja, o čakanju in malomarnem zdravljenju. Tokrat res ne morem mimo tega, da ne pohvalim celotne dežurne ekipe kirurške ambulante 22. februarja z dr. Jazbecem na čelu.
Upam, da bo moj sedemnajst-letnik dobro okreval, da je pred njim še veliko dni, ko bo lahko sproščal odvečno energijo ...
S hvaležnostjo
Francka Cartl,
Zgornja Hajdina 53
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
petovi^n^
Ruj, Ormoška cesta 23; Tel: ca / 749 35 48; www.petovia-avto.si
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV
Datum	7.30 do 12.30	13.00 do 14.30
26. 3.	Gerecja vas	Šikole
27. 3.	Cirkovce	Zg. Hajdina
28. 3.	Destrnik	Selci
29. 3.	Markovci	Zavrč
30. 3.	Moškanjci	Formin
2. 4.	Majšperk	Žetale
3. 4.	Ormož	Središče
4. 4.	Lovrenc na Dr. polju	Podlehnik
5. 4.	Trnovska vas	Levanjci
6. 4.	Jurovci	Grajena
9. 4.	Juršinci	Polenšak
10. 4.	Leskovec	Cirkulane
11. 4.	Vitomarci	Sp. Velovlek
12. 4.	Podgorci	Dornava
^ Ford focus letnik 2000: popust 300.000 SIT
V salonu že novi Ford mondeo.
Pooblaščeni servis za vozila Ford
Ford Hvaleč trgovina servis Franc Hvaieo s.p. ^ Mariborska c. 68, PTUJ 02 788 54 00
DIREKTNA PRODAJA
PORSCHE
MARIBOR
nik^ tako
A TigoAvto.
W Gume: SAVA: -20% PNEUMANT: Plačaš 3 dobiš 4 Kolesa ROG: Na gotovino 10% popust
^ Vrtna kosilnica: Castel Garden S472 39.990,-
(2 taktna, motor Tecumsen, stranski izmet, 3.7KI\^, rez 46cm) W Pralci pod pritiskom: LAVOR WASH od 19.990,-^ Sl<uterji PIAGGIO in GILERA ^ Rezervni deli in dodatna oprema za Vaš avto. Plačilo na obroke s čeki ali plačilnimi karticami
Priporoča se: Avlovald.o.o., Maistrova 1, Ruj tel.: 776-33-31 T^g0awl0d.d, Hardel< 44d, Ormo? tei: 740-25-17 _ïïgoavtPd.d, Trg osvoboditve 14, Lenart, tei: 72^22-34
FASADE DEMIT
STYROFAX-ROFK izolacija - stiropor -voina - piuta zai<iiueni omet -siiiiot putz - edi, putz beii - ban/ni aiu vogainild - beie obrobe - barvanje fasad vsa druga siil<oplesi«irsl(a deia
IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarsivo In fasadersivo «041 646 067 ali 062 754 4010.
AKTAL, d.o.o.
ElRdustrijsl(a14 2325 Kidričevo
— Telefon - faks: 02 796-9211 Proizvodnja PVC vrata okna zimski vrtovi senčila montaža kletna okna
Mali oglasi
PO UGODNI ceni prodam 6 m dimnika Schiedel f 20. Telefon 772-76-81, zve~er.
PRODAM krmno peso (1000 kg) in srednje velik gumi voz z vso opremo. Telefon 02 745-88-91.
POCENI PRODAM malo rabljen regal z mizico ter moped avtoma-tik. Telefon 02 755-51-71.
PRODAM 3 bikce, stare od 3 mesece. Martin Rogina, Pobrežje 81 D, Videm pri Ptuju.
OPOZARJAM sina Fran~ka Goloba, Brstje 29/b, šoferja, da ne širi raznih laži in ne napada mene, doma~ih in drugih, ~e kdo pride k meni. Mama Ana Golob, Brstje 9, Ptuj.
NESNICE, rjave, cepljene, hisex, stare 14 tednov, prodam po 500 sit, dostava na dom. Mar~i~, Sta-rošince 39, Cirkovce, telefon 792-35-71.
PRODAM mo~nejši motokultiva-tor s frezo, transporter in belo vino. Telefon 041 936-157.
NAJNIŽJE CENE GOSPODINJSKIH	APARATOV! Candy*Miele*Blanco. V sodelovanju s Tehnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy od 1. 3. do 15. 3. 2001 akcija - Candy - vgra-dni pomivalni stroj A 9007, hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE, vgradni štedilnik ter stekloker. ploš~o PVD 605 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CG 434 (400 vrlj./min.), PS CE 1049 T (1000 vrtlj./min.) ter pralno-sušilni stroj Alise 085. 15 % popust na pralni stroj CE 650 TR tempo (600 vrtlj./min.), možnost pla~ila na 6 obrokov - ~eke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Dobrodošli v naši trgovini.
PRODAM rde~o peso - jedilno. Marija Forštnari~, Stojnci 151, Mar-kovci.
VZAMEM njivo v najem, cca 50 ar, v k.o. Dornava ali sosednjih k.o. Telefon 041 824-639.
VINSKA KLET - vikend s 700 trsi, voda, elektrika, možnost telefona, prodam. Telefon 02 33-23-484.
PRODAMO tri tedne staro teli~-ko simentalko. Telefon 719-51-49.
PRODAM telico, staro 18 mesecev. Bezjak, Kicar 42, telefon 746-08-31.
PRODAM bukova drva, dostava na dom. Telefon 030 885-154. Franc Zajšek, Dobrina 62/A, Žeta-le.
PRODAMO semenski krompir in za hrano praši~ev. Jože Peršuh, Lovrenc 51/a, telefon 790-54-21.
ODDAM novejše neopremljeno stanovanje za 44.000 sit na mesec. Najemnina ne vklju~uje stroškov. Telefon 040 27-26-80.
GSM aparati, hifi stolpi, TV aparati, videorekorderji. Dodatna oprema za GSM aparate, SIM kartice, video in avdio-kasete, radioure, fotofilmi, fotoaparati, baterije, av-diokabli in še ve~. Možen nakup na 6 ali 12 obrokov! Super cene in akcije! MEDIA-SHOP; Osojniko-va 9, I. nadstropje, 2250 Ptuj. Telefon: 02/ 7481-888.
ZAZIDLJIVO zemljiš~e v Goriš-nici, 25 arov, travnik 5, cesta, možnost delitve, vsi priklju~ki prodam. Telefon 041 805-800.
PRODAM diatoni~no harmoniko, telefon 041 840-545.
anaaimiPíTwůE©
Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910
UGODNO PRODAMO:
APPUVUSE 1.6X-1991 - 450.000,-PUNTO 55S5V-1999-1.200.000,-MB260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000,-THEIMA 2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.6 JX-1991 -550.000,-MONDED 2.0 GHIA -1993 -1.099.000,-U\DA NIVA 1.6 4x4 -1994 - 450.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,-ŠKODA PICKUP 135 -1993 - 250.000,-CLIO 1.4 RT 3V-1994-750.000,-TIPO 1.6 scioneri 5V -1995 - 850.000,-UNO 45-1991 -280.000,-CLI01.2 RN 3V-1994-720.000.-U\DA SAIMARA1300 -1996 - 400.000,-
Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3A, Ruj
PRODAM 180-kilogramskega prašiča. Telefon 755-57-41.
AVTO-RAK, ugodno prodamo: daewoo nexia 1.5 GLE, 1997, daihatsu applause 1.6 LI, 1990, lantra 1.6 GLSI, 1995, matiz, 1998, me-gane 1.6 E RT, 1996, mondeo 2.0 ghia, 1993, daihatsu coupe, 1990, passat 1.9 TDI karavan 1998, bravo 1.4 S, 1998, honda civic 1.4 HB, 1999, marea 1.8 weekend, 1999, polo CL, 1991, tempra 1.6 IE SX, 1996, audi 100 2.3, 1992, audi A6 2.8 E quattro, 1994, kia sephia 1.6 GTX, 1996, WV transporter 2.4 D, 1992, cordoba 1.4 CLX, 1996, astra 1.6 I, 1992, orion 1.4 CLX, 1991, tempra 1.6 SW karavan, 1993, kadet 1.3 S, 1988, polo 55, 1995, mazda 323 F 1.6 I, 1994, favorit GLX, 1994, rover 214 SI, 1995, peugeot 306 SR, 1995, ford KA, 1999 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Ke-kec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, telefon 02 78-00-550.
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjo zaradi selitve. Telefon 02 773-34-51.
PRODAMO: stanovanja: 1-sob. Gorišnica, novo; 2-sob. Gorišnica, novo; 2-sob. takoj vseljivo Volk-merjeva; 2,5-sob. Rimska pl. pritličje; 4-sob. Rimska pl. I. nadst.; 4-sob. Ul. 5. prekomorske, takoj vseljivo, mansarda; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske; 5-sob. Potrčeva I. nadstropje, takoj vseljivo. Hiše: Ptuj, Maistrova 1-druž. z večjo parcelo, lep razgled in mirna lokacija; Majšperk, Lešje 2-druž. z večjim zemljiščem; Moškanjci novejša; Bukovci starejša; Rogoznica ob glavni cesti; Draženci novejša; Cir-kovce; Malečnik; Cirkulane, Pristava manjša; Jiršovci; Jurovci; Vitomarci: V. Nedelja; Drbetinci; Biš, novejša; Tibolci; Strjanci; Podgorci; Placar; Prerad; Kicar; Zg. Leskovec; Bolečka vas; Stogo-vci; Loperšice; Tavčarjeva, Ptuj takoj vseljiva; Gromova; Langusova; KLepova; Ptuj, Avgusta Hlupiča; Šercerjeva; Juršinci itd. Vikendi: Kicar; Zamušani; Cirkulane; Hra-stovec; Vareja itd. Parcele: Rogo-znica; Panorama cca 3.000 m2; Gorišnica itd. Agencija Vikend, Biš 8 b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, Domino 02 748-1013, fax 02 748-1014 GSM 041 955-402. Delovni čas vsak dan od 8. do 15. v sredo od 8. do 17., sobota od 8. do 12. ure.
mizarski servis
Miran Hameršak s.p.
Gubčeva ul. 4 ■ 2251 Ptuj ■ GSM: 041 757-311
UGODNO PRODAM APN 6 s povrco in vgrajeno peto prestavo in gumi voz, lesen, s platonarjem in gumami 16 col. Telefon 032 789-520.
ŠTIRISOBNO stanovanje, dve kopalnici, 103 m2, tretje nadstropje, centralna kurjava, prodam. Stanovanje je v centru Ptuja nad prodajalno Mladinska knjiga, cena 121.000 sit za m2. Telefon 748-14-30.
DVOINPOLSOBNO pritlično stanovanje na Ptuju prodam. Telefon 02 78-70-801, 041 628-923.
PRODAM krompir za sajenje sorta desire - lanski uvoz elite. Telefon 792-09-11, po 16. uri. Anton Pernat, Cirkovce 1/c.
PRODAM domače mešano vino kvinton, jurka, gemaj, 200 litrov. Telefon 283-63-61.
IŠČEM varstvo za 22-mesečnega fantka, lahko na vašem domu. Informacije na telefon 774-21-91.
BUČNICE, golice in dobro ohranjen traktor kupim. Telefon 041 200-804.
PRODAM krmno peso. Telefon 773-12-61.
PRODAM 500 kg tehtnico. Telefon 041 810-604.
PRODAM nemško ovčarko, staro 8 tednov, brez rodovnika, odličnih rodovniških staršev. Telefon 041 767-512.
PRODAM parcelo, sončna lega, ob Dravi, 15 arov, voda, telefon, elektrika do parcele, lep dostop. Telefon 751-37-11.
1,5-SOBNO STANOVANJE, 42 m2, 1. nadstropje, centralna prodam. Telefon 041 992-562.
PRODAM domače race ali menjam za suho luščeno koruzo ali pšenico. Telefon 753-14-31.
PRODAM gradbeno parcelo oziroma menjam za stanovanje z doplačilom. Informacije na telefon 041 513-624.
SUHA GRADNJA - Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokličite telefon 02 78-83-110, GSM 041 675-972. Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
PRODAM ali dam v najem stanovanje z uporabnim dovoljenjem za poslovne prostore v centru Ptuja. GSM 031 302-758.
BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 5 kg. Naročila sprejemam po telefonu 02 688-13-81, Rešek, Starše 23.
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v lokalu. Telefon 031 271-275. Bar Bounty, posredništvo Damijan Širovnik, s.p., Dravinjski Vrh 1, Videm pri Ptuju.
UGODNO PRODAM 4 termopan okna z zlatimi križi 90 x 80 cm. Telefon 763-23-01.
PRODAM 3 ha zemljišča s hišno številko z možnostjo gradnje nadomestne hiše in hleva ali po parcelah. Telefon 770-06-61.
PRODAM spalnico ter samsko posteljo. Telefon 745-71-41.
STAREJŠO hišo, primerno za stanovanje, dam v najem. Informacije na telefon 719-83-24.
PRODAM diatonično harmoniko B Es As, novo, možna menjava. Telefon 041 579-714.
PRODAM jabolka idared po 700 sit zaboj. Bešan, Mestni Vrh 117, telefon 751-03-71 ali 33-19-157.
PARKETARSTVO PODEKS
Stanislav Petrovič, s.p., Ob Rogoznici 12, Ptuj (Budina), teiefon: 02 748 16 00; telefax: 02 748 16 01 GSM 041 656-155.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) - 17.marca: Jadranko Kusanovic, dr. stom.,
Cvetkov trg
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
DELNICE
ZLATA MONETA, INFOND, NFD, KREKOVA, KMEČKI SKLAD, ATENA, TRIGLAV, KMETIJSKI KOMBINST IN DRUGE ... OSOJNIKOVA 3, PTUJ tei.: 776 - 05 11 Azur-Papotnik, k.d.
VEDEŽEVANJE TANJA
090-4351
veo&VANje
POGOTORIV STISKI, SREČNE ŠT.. SANIE
090-^-22
UUBEZEN, DELO. DENAR. POSL ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠETANni TEŽAV PARTNERSTVO. STIKL POKUČITE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIiM IN PRIZNANIM.
Ideal ».p._NON-STOP 185 SIT/mm
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznili gospodinjsidh aparatov. Zelo ugodne cene! 78-24-981
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga siikopieskarska deia
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tei.: 041 226-204 02 766 90 91.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj » 02 771 -40-91, 041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
petovia^
Ruj, Ormoška cesta 23; Tel: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
meiiuoff
Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61
Pohištvo za Gotovinski otroši(esobe
"MALI PRINC" -25%
Samo do 16.3.2001!
ZELO UGODNOl
Vabljeni na dneve odprtih vrat
v petek 16. marca in v soboto 17. marca 2001, med 8. in 18. uro. Pripravili smo predstavitev MOVE LAGUNE iti testne vožnje.
Z MOVO LAGUMO pa prihaja za Vas veliko ugodnosH:
•	brezplačni preventivni tehnični pregled,
•	brezplačna svetovanja o potrebnih popravilih na Vašem vozilu,
•	brezplačno poliranje manjših prask na Vašem vozilu.
in določene storitve po ZNAMTO NIŽJIH CENAH:
•	retuširanje vozila - samo 700,-sit,
•	zunanje pranje vozila - samo 500,- sit,
•	menjava olja (z oljem) - že od 4.100,-sit,
•	menjava zavornih ploščic - že od 4.850,-sit,
•	menjava zavornih diskov - že od 6.350,- sit,
•	menjava izpušnih loncev - že od 6.750,-sit,
•	menjava brisalcev - že od 1.450,- sit,
•	15% popust pri nakupu, montaži in uravnoteženju pnevmatik.
Posebnost dnevov odprtih vrat:
•	tekmovanje v spretnostni vožnji z RENAULT CLIO,
•	1. nagrada je vikend z NOVO LAGUNO.
Vzetnite si čas in nas obiščite. Veseli bomo Vašega obiska.

Ruj, Ormoška cesta 23; Tel: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si

miTALNimO-STUDIOA UOKVIKJANJE PREDMETOV g 02/78 78 600 ^
I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografijamtcHone-sp.si
V MARCU
k» Y ■ M »'^VTDALARMI
AVTDAKUSTIKA
EL. POMIKI STEKEL CENT. ZAKLEPANJA RAČUNALNIKI MIRON
slil
t^^Enr Super ugodnoL
« - Jr^Hir Računalniki
^{^^raX-Tislcalnilci ^ ^HJ il U-^	" CD-R, DVD t^l
- Kampanente^^.' F'Potrošni 'material
Nudimo kvaliteterr in hiter servis* -ix.




STROJTRG			. Novo na Ptuju - Yr^ovjurj DfiODJ Za obrtnike, podjetja in hoby dejavnost! •	strojno orodje BOSCH, ISKRA, ARTEC • varilna tehnika •	ročno orodje UNIOR, GEDORE, REMS • merila •	obdelovalni stroji za kovine • vpenjalne priprave BISON •	rezalno orodje PROJAHN • dvigala •	brusni materiali • ostalo tehnično blago
^ lin	i s C '-i" -'"i-	ll	
-.1			PTUJ 2250, Rogaška cesta 1 ,tel.: 02/788-93-42, Delovni čas: 7.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00, Sobota 8.00 do 12.00
BOSCH
ORIGINALNI IN REZERVNI DELI
-	vžigalne in ogrevalne svečke
-	črpalke goriva -vbrizgalnešobe
-	brisalci 1win
-	akumulatorji silver -klinasti in zobati jermeni -vsi ostali rezervni deli BOSCH
Pri gotovinskem plačilu nudimo 5% popust! Trgovina: PC Dravo, Osojnikovo 9
PTUJ, tel.: 774^16-71 Veleprodajo: Belšakova 76, PTUJ tel.: 748-14-90
Jercator
C[]Đp©[H]msQ[?Ds©G PGddS
Ormožka cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V MARCU 2001
VMhiitn,17.3.Dh10.Brl
- LUMPIJADA
Zabavna prireditev za otroke, skriti gost, ustvarjalna delavnica in tekmovalna igra.
Si Mercator,
! IMAMO JIH 6 ! OBROKOV NAMREČ
Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 02/780 61 20 ter na vseh prodajnih mestih kurilnega olja. Naročite ga lahko tudi po internetu:	^ ^^^^^ petrol si
	OGLASI IN OBJAVE
	
Mali oglasi
POPRAVILO tv aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{il-nih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-49-61, GSM 041
631-571._
PRILO@NOST za osamljene! Spoznamo vas s primerno osebo za prijateljstvo ali resno zvezo. Posredovalnica AZUR, telefon 041
688-433._
POZOR, vinogradniki ! Sidra, objemke, natezalnike, dobite pri Ko-vinarstvu Metli~ar vsak dan od 7. do 19. ure, Potr~eva 28, Ptuj, telefon^_
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
POSREDOVANJE vseh vrst kreditov in finan~no svetovanje. SVIT, s.p., Dobravska 15, Maribor, telefon 041 672-449._
ODKUP DELNIC: Telekom, Perutnina, Talum, Atena, Infond, Medaljon, Moneta, Zvon, Triglav, Kme~ke in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stro{ki pri prodaji. Agencija Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, telefon 02 748-14-56.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Telefon 745-08-51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.
PREVOZI premoga iz Velenja zelo ugodno. Možnost pla~ila na ~eke. Telefon 629-10-95, Prevoz-ni{tvo Vladimir Pernek, s.p. Sed-la{ek 91, Podlehnik._
KLIC V SILI: super bogato nagrado dobi, kdor nudi pomo~ -nasvet - posredovanje za mojo nepokretno ženo Zofijo, ki je po deveti kapi izgubila tudi dar govora. Telefon - Ptuj 78-07-365, vsak dan po 20. uri zve~er. Rudi Ko{ir, Ptuj, Dom upokojencev, Volkmer-
jeva 10, Ptuj._
KUPIMO bu~nice, golice. Telefon 796-72-71. Stanko Skledar,
Apa~e 123._
PRODAM obra~alnik pajek - 2 vreteni, malo rabljen, plug 10 col, Oltov, in krave po izbiri ali menjam za brejo kobilo. Telefon
769-28-71._
KVALITETNO belo vino sort zeleni silvanec, la{ki rizling, prodamo rajon Mestni Vrh pri Ptuju. Pokli~ite na telefon 774-97-91, Ko-
va~i~, Re{eva 22, Ptuj._
PRODAM pra{i~e, cca 140 kg, 2 kosa, doma~e reje, in krompir: beli, rumeni ali rde~i in krmno peso. Telefon 02 766-35-71 ali 041 868-612._
PRODAM dve svinji doma~e reje od 120 kg do 130 kg. Telefon
797-36-51._
KUPIMO bu~nice golice. Telefon 796-72-71, Stanko Skledar,
Apa~e 123._
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohi{tvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, NON - STOPI
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Elizabete Tuš
rojene Štebih
IZ BRATISLAVCEV 62 PRI POLENSAKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Golob in Miklič za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede in podjetju MIR za opravljene storitve.
Žalujoče: hčerke z družinami
Svet Zavoda za informiranje Ormož
razpisuje na podlagi 17. in 18. člena Statuta delovno mesto
odgovornega urednika Zavoda za informiranje Ormož.
Razpisni pogoji:
-	visoko- ali višješolska izobrazba novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti javnega obveščanja
-	poslovna sposobnost
-	ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega obveščanja
-	zaželen vozniški izpit kategorije B
Mandat odgovornega urednika traja 4 leta. Po preteku navedene dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana.
Prijave kandidatov se sprejemajo deset dni po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo z odločitvijo Sveta o izbiri obveščeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa. Ni reelekcija!
Prijave pošljite s priporočeno pošto na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož, s pripisom za RAZPIS.
LEPO zazidljivo parcelo 11,5 ara v urejenem okolišu na Zg. Hajdini prodamo. Telefon 778-01-51.
ČISTIMO poslovne prostore, vhode stanovanjskih blokov ter stanovanja in hiše. Telefon 041 510-945, Milan Rihtar, Cesta 8. avgusta 17, Ptuj.
NA PTUJU prodamo 4-sobno (83 m2) in 2,5-sobno (54 m2) stanovanje. Plačilo po dogovoru. Telefon 02 771-84-91._
PRODAM seno. Telefon 751-40-31, Franc Marušič, Krčevina 20, Ptuj._
PRODAM dve mladi visoko breji kravi in kupim kabino za 60 ursus. Telefon 753-45-91._
BIKCE simentalce kupim. Telefon 041 825-057._
PRODAM sedežno garnituro. Kličite popoldan na telefon 78-00-993.
PRODAM 18 arov parcele, je tudi za gradnjo. Telefon 041 554-883.
PRODAM enoinpolsobno stanovanje na Zadružnem trgu v Ptuju. Telefon 041 202-988.
SADNO DREVJE - jablane nove sorte, stare sorte: london peping, rdeči boskop, jonathan, bobovec, krivopecelj itd.; hruške različnih sort, češnje, breskve, kutina, slive vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci, telefon 02 758-08-91._
NA PTUJU PRODAMO 3-sobno stanovanje, 82 m2, kuhinja z jedilnico, dnevna soba, spalnica, 2 otroška kabineta, kopalnica, WC, hodnik, balkon, klet, CK, CTV, telefon. Po 17. uri na telefon 777-26-71._
UGODNO PRODAM gradbene parcele z dokupom obdelovalne zemlje ob asfaltni cesti Vitomarci, oddaljeno od Ptuja 14 km, obdelava strojna. Maks Golob, Strma pot 8, Lenart v Slovenskih goricah, po 15. uri, ali telefon 02 720-73-10.
ZAHVALA
Ob boleči smrti očeta
Borisa Gorupa
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na zadnji poti, za ustno in pismeno izražena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem in vsakomur posebej.
H~erka Alenka
SPOMIN
13. marca sta minili dve leti od smrti dragega moža, očeta in dedija
Hinka Vidoviča
IZ ZAGOJIĆEV 5, GORISNICA
Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ali mu poklanjate cvetje in lepe misli. Z žalostjo v srcu in hvaležnostjo se ga spominjajo vsi
njegovi
Kdo ve,
ali diši po trobenticah ali po maku, diši po plavici ali po izgubljenem?
(Pavček)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, tašče in tete
Ivanke Somer
IZ KICARJA 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in kakorkoli sodelovali v pogrebnem sprevodu.
Žalujoči: vsi njeni
Pomladi pride cvetje,
ptice kakor lani,
samo Tebe več ne bo med nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice in praprababice
Matilde Vidovi~
rojene Gerečnik
IZ HAJDOS 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala družinam Sagadin, Gerečnik, Murko, Matjašič, Lipavšek, Filipaja, Rogina, Vidovič, Zupanič, Vilčnik, Bezjak, Zajšek. Hvala gospodu župniku in njegovemu pomočniku za opravljen obred in sveto mašo. Hvala PGD Hajdoše, pevcem moškega zbora PGD Hajdoše za odpete žalostinke, zborovodju Jožetu Dernikoviču, govorniku Franciju Mlakarju za lepe poslovilne besede in podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Ostalo grenko je spoznanje, da to je resnica, niso sanje, da nazaj te več ne bo, ker vzel za vedno si slovo. Ljubi oče, mirno spi, za vse stokrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Vuka st.
1. 4. 1924 - 6. 3. 2001 IZ CVETKOVCEV 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter izrekli ustno in pisno sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. dekanu za opravljen cerkveni obred, govorniku za lepe poslovilne besede, godbeniku in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem ter nosilcem praporov.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Stanko in Franc z družinama, hčerka Jožica z družino ter pravnuka Špela in Boris z mamico
Radi si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Nekje v tebi je skrita bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom - močnejši sem, pa vendar, žal, ni bilo tako.
SPOMIN
14. marca je minilo eno leto žalosti, odkar si tako hitro odšel od nas, dragi mož, ati, sin, brat
Jože Predikaka
IZ GRAJENE 30 A
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in z dobro mislijo postojite pri njegovem grobu.
Tvoji: žena Katica, hčerka Viktorija, sin Sandi
JUROVCI, LANCOVA VAS / NOVI SVETLOBNI ZNAKI
Bo pomagalo?
Nevarna križišča z magistralno cesto Hajdina - Macelj v Jurovcih in Lancovi vasi so opremljena s vetlobno signalizacijo, ki od torka že deluje. Na nevarno križišče nas ob približevanju hitri cesti opozori svetlobni STOP znak, poleg tega pa sta ponoči križišči razsvetljeni.
Čas bo pokazal, ali bosta križišči zaradi te opreme varnejši. Po izkušnjah s hajdinskega križišča je svetlovna signalizacija učinkovita, saj tam vse od njene postavitve ni bilo hujših prometnih nesreč. Uporabniki križišč
v Jurovcih in Lancovi vasi so nekoliko razočarani, ker na nevarno križišče kakšna utripajoča luč ne opozarja tudi tistih, ki vozijo po magistralki in velikokrat ne upoštevajo omejitve hitrosti na 60 kilometrov na uro.
LJUBLJANA / OCENJEVANJE MESNIH IZDELKOV
Priznanja Fekonji in Žeraku
Katedra za tehnologijo mesa oddelka za živilstvo biotehniške fakultete v Ljubljani v okviru pospeševalno -svetovalnega dela vsako leto izvede senzorično ocenjevanje mesnih izdelkov zasebnih mesnopredelovalnih obratov. V skrbi za boljšo kakovost mesnih izdelkov strokovnjaki proizvajalce opozorijo na morebitne pomanjkljivosti in jim svetujejo, kako jih odpraviti, najboljše izdelke pa nagradijo s priznanji.
Letos je na ocenjevanje prispelo 117 izdelkov iz vse Slovenije. Proizvajalci pošljejo svoje najboljše izdelke, zato ne preseneča dejstvo, da je komisija več kot polovici izdelkov podelila 19 zlatih, 20 srebrnih in 25 bronastih priznanj. Komisija emninentnih strokovnjakov je za ocenjevanje uporabila 20-točkovni sejemski senzorično test, po katerem ocenjujejo mesne izdelke tudi na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Med prejemniki letošnjih priznanj sta tudi dva zasebna me-snopredelovalna obrata z našega območja: Mesarija Henrika Fekonja, s.p., je prejela srebrno priznanje za klobaso za pečenje - pečenico in bronasto priznanje za meso iz tunke, podjetje Meso-izdelki Žerak Podlehnik pa je prejelo zlati priznanji za pepi piščančjo pašteto in tlačenko, srebrna priznanja za pečeno prato, sendvič klobaso, hrenovko in pepi piščančjo klobaso, bronasta priznanja pa za pepi piščančjo hrenovko, kuhano vratovino, dravsko klobaso, slaninsko klobaso in mesni sir.
JB
Vozniki, ki prečkajo magistralno cesto, so morali že doslej ustaviti pri znaku "ustavi" in se prepričati, ali je prehod varen. V mnogih primerih se to ni zgodilo ali pa so zaradi hitre vožnje napačno ocenili oddaljenost bližajočega se vozila. Nevarnost divje vožnje na ravnem delu magistralke obstaja tudi v naprej, zato je vprašanje, ali bo postavljena signalizacija, predvsem podnevi, sploh učinkovita.
JB
2. - 23. marca: razstava fotografij ptujskega fotografa Stanislava Zeb-ca
15. marca ob 20. uri: Literarni večer s ptujskim pesnikom Davidom Bedračem
17. marca 21.00- 03.00: KolnŽur
23.	marca ob 20. uri: otvoritev razstave ptujskega fotografa Matije To-nejca
24.	marca ob 20.00: koncert jazz zasedbe DOXI
Napoved vremena za Slovenijo
če je lepo vreme na jožefovo, veselo bo srce kmetovo.
LENART / Interles utrjuje svoj položaj
Lenarški Interles naj bi po pisanju glasila Območne obrtne zbornice Lenart v prihodnjih letih utrdil vodilno mesto na področju proizvodnje in montaže stavbnega pohištva iz PVC, lesa in aluminija. O tem, da v tem podjetju, ki ga vodi lenarški župan Ivan Vogrin, mislijo resno, priča tudi podatek, da je podjetje doslej prejelo že drugi znak kakovosti za najboljše dosežke na področju graditeljstva v državi. Gradbeni inštitut Slovenije je namreč Interlesu pred časom podelil znak kakovosti za storitve na področju montaže stavbnega pohištva. Podjetje, ki zaposluje 48 ljudi, je lani ustvarilo 5,2 milijona nemških mark prometa, najbolje pa trgovalo na domačem trgu. (ak)
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, občasno zmerno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 4, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem okoli 14 stopinj Celzija.
Obeti
V petek bo začel pihati jugozahodni veter, zato se bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije pooblačilo. Drugod bo še pretežno jasno. V soboto od zahoda postopno poslabšanje vremena s padavinami. Pihal bo jugozahodnih, ob morju jugo.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v četrtek, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole Karola Pahorja Ptuj koncert pianista Vatroslava Tomca, študenta Pedagoške fakultete v Mariboru. Izvajal bo dela Bacha, Chopina, Rahmaninova, Debussyja, Liszta in Gershwina. Vstop prost. PTUJ * Društvo Univerzalno življenje vabi danes (v četrtek) ob 19. uri v Jadransko 13 na prakri-stjansko zdravljenje. PTUJ * V okviru projekta "Beremo z Manco Košir"" bo jutri, 16. marca, ob 16. uri na Ljudski univerzi Ptuj pogovor z aforistom Rudijem Ringbauerjem. PTUJ * Klub ptujskih študentov v sodelovanju s plesno družino Gea vabi na tečaj orientalskega plesa pod strokovnim vodstvom Jasne Knez, ki bo v soboto, 17. marca, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 18. marca, od 10. do 13. ure (uvodni tečaj afriškega plesa) v Narodnem domu. CIRKULANE * Tamburaši KPD F Kozela bodo v soboto ob 19. uri v domači dvorani predstavili kaseto in zgoščenko z naslovom 100 let. Na prireditvi bodo sodelovali še Mladi veseljaki, ljudski pevci iz Cirkulan ter Hanzek in Micika.
JUROVSKI DOL * V dvorani v Jurovskem Dolu bo v soboto, 17. marca, ob 19. uri nastopila dramska skupina KUD Vitomarci z veseloigro Micki je treba moža. ORMOŽ * V soboto, 17. marca, ob 19. uri bo v domu kulture koncert Ormoškega okteta pod vodstvom Mirka Preloga. Kot gostje nastopajo Kogovski dekliški kvartet in Ljutomerski oktet. VIDEM * Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma se je zaradi velikega zanimanja za komedijo Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni odločila za predstavo še to soboto, 17. marca, ob 19. uri, prav tako pa ostane v programu že napovedana predstava 24. marca.
DRAŽENCI * Dramska sekcija KD Draženci bo v nedeljo, 18. marca, ob 15. uri v domu vaš-čanov premierno uprizorila Burko o jezičnem dohtarju, prirejeno po francoski farsi, v režiji Alojza Matjašiča.
ZAVRČ * V nedeljo, 18. marca, bo 15. uri v kulturni dvorani v Za-vrču gostovalo KUD Skorba z veseloigro Vdova Rošlinka. VOLIČINA * V kulturnem domu bo v nedeljo, 18. marca, ob 18. uri na ogled komedija Vaja zbora v režiji Srečka Centriha. Gostuje gledališka skupina KD Ivan Kau-čič iz Ljutomera.
ZGORNJA VELKA * V dvorani v Zgornji Velki bo v nedeljo, 18. marca, ob 18. uri gostovala dramska skupina KUD Vitoamrci z veseloigro Micki je treba moža. BUKOVCI * Dramska skupina KPD Hajdina bo v nedeljo, 18. marca, ob 19. uri zaigrala burko Moža je zatajila v dvorani v Bukovcih.
VITOMARCI * V ponedeljek, 19. marca, bo v kulturnem domu v Vitomarcih območno srečanje otroških gledaliških skupin. Nastopile bodo
LENART * V domu kulture v torek, 20. marca, ob 19. uri gostuje Mojca Partljič z monokomedijo Toneta Partljiča Čistilka Marija. MARKOVCI * V torek, 20. marca, bo v OS 42. območna revija otroških pevskih zborov. Prvi del, na katerem bodo nastopili zbori iz šol dr. L. Pivka, Žetale, Hajdina, Podlehnik, Destrnik, Ljudski vrt, Dornava in Mladika, bo ob 16.30, drugi del z nastopom zborov šol Vitomarci, Zavrč, Jur-šinci, Trnovska vas, Cirkulane, Majšperk, Markovci, Leskovec in Gorišnica, pa ob 18.30. SPODNJE PODRAVJE * Od 23. do 25. marca bo območno srečanje odraslih gledaliških skupin. Program srečanja je na strani 8. VURBERK * V dvorani na Vur-berku bo v nedeljo, 18. marca, ob 15. uri gostovala otroška skupina KUD Vitomarci s predstavo Sneguljčica.
KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. uri ogledate film Dajmo, punce, ob 20. pa Plesalke v temi. Prihodnji teden bo ob 18. uri na ogled film Dobre mrhe, ob 20. pa Celica.
CRNA KRONIKA
NEZNANI »OBISKOVALEC«
Med 13. februarjem in 9. marcem je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Mali vasi v občini Gorišnica. Iz hiše je odnesel satelitsko anteno, krzneni plašč in in več umetniških slik v skupni vrednosti 300.000 tolarjev.
OKRADEL GOSTILNO IN TRGOVINO
V noči s 7. na 8. marec je neznani storilec prišel do stanovanjsko-poslovnega objekta v kraju Pušenci, kjer sta gostinski lokal in trgovina. Iz gostinskega lokala je odnesel nekaj cigaret, približno 15 CD-jev in manjšo vsoto menjalnega denarja, iz trgovine pa bundo, kavbojke in srajco, cigarete, dva brivska aparata ter več suhomesnih izdelkov. Lastnik M.K. je oškodovan za okrog 250.000 tolarjev.
POŽAR ZARADI DIMNIKA
10. marca okrog 23.00 ure je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v Zg. Gruškovju, last J.J. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi pregretja dimnika centralne kurjave na trdo gorivo. Na delu, kjer se dimnik dotika strehe, je zagorel leseni opaž, s katerim je obita kmečka soba. Ogenj se je nato razširil po celotnem ostrešju kmečke sobe in na del stanovanjske hiše. Škoda znaša po nestrokovni oceni 1.500.000 SIT


DOSTAVA IN VGRADITEV
BETONOV
tel 02/744 21 50 gsm 041 331 944
OSEBNA KRONIKA
Rodile so - čestitamo: Olga Mikulec, Podvinci 99/a, Ptuj
-	Vida; Nataša Žižek, Gomila 3, Destrnik - Tilna; Erika Novak, Senčak 34, Juršinci
-	Urško; Nataša Ciglarič, Vinski Vrh 72, Miklavž -Roka; Marijana Pevec, Kog 25/b, Ormož - dečka; Stanka Gačnik, Prešernova 10, Ptuj - Krištofa; Vida Šestanj, Zamušani 21, Gorišnica -Ines; Brigita Štrucl, Kun-gota 8, Kidričevo - Natalijo; Mihaela Pustoslemšek, Fram 168, Rače - Nicole; Simona Glaser, Sp. Jablane 51, Kidričevo - Janjo; Tatjana Gojkošek, Dražen-ci 76/c, Hajdina - dečka. Umrli so: Ivana Somer, rojena Cvetko, Kicar 7, rojena 1921, umrla 4. marca 2001; Mihael Gobec, Rimska pl. 5, Ptuj, rojena 1927, umrl 4. marca 2001; Helena Me-sarič Fic, rojena Rep, Vol-kmerjeva c. 10, Ptuj, rojena 1912, umrla 5. marca 2001; Katarina Menhart, Ormoška c. 9, Ptuj, rojena 1912, umrla 6. marca 2001, Felicita Furman, rojena Švagan, Majšperk 6, rojena 1931, umrla 4. marca 2001; Ivana Golob, Cunkovci 1/a, rojena 1923, umrla 7. marca 2001; Katarina Gral, rojena Kikl, Hardek 19, rojena 1924, umrla 8. marca 2001; Marija Brec, rojena Kosi, Stojnci 147, rojena 1941, umrla 8. marca 2001; Roza Sakelšek, rojena Režek, Sta-nošina 39, rojena 1919, umrla 9. marca 2001; Jožefa Rep, Gorca 33, rojena 1941, umrla 9. marca 2001; Franc Slana, Rucmanci 27, rojen 1935, umrla 8. marca 2001.
gHRCKER^
DELNICE
po uradnih borznih conah
tel.: 78-78-190
PC DOMINO, TMenlakovo 5,2250 Phij
PDAT pwraïï©
NAJCENEJE IN NAJHITREJE
Avto Prstec d.o.o. DO AVTOMOBILA
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj	SW^^ĚW
Tel./fax.: 02/782-3001	gmmmïï'WmW