ljudska knjižnica 6A2Qo TRŽIČ 4 Depo (908TRŽIČ TRžIšKI teks 1972 658(497.12 J J085.3) 4001640,9 COBISS e LETO XIII Številka 9 OKTOBER 1972 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ ko okrnjena proizvodnja grobih številk. Med mesecem je bila porabljena precejšnja količina vlaken, ki so bila v podjetju že dalj časa in jih pred tem nismo uspeli vključiti v predelavo (različne vrste poliestra). Z zamenjavo rumene mešanice, v katero je bil vključen ruski bombaž II. vrste, se je zaradi nečistosti le-tega občutno zmanjšala ker se nekatere dvojnike šele priučujejo in ker smo predelovali pretežno prejo na manjšem formatu (230 mm). c) tkalnica: Oskrba z osnovnim reprodukcijskim materialom (potrebnimi količinami preje) je bila zadovoljiva in ni povzro- Na tradicionalni »ŠIJŠTARSKI NEDELJI« v Tržiču je na sejmu prodajalo svoje izdelke tudi naše podjetje. Zanimanje za naše proizvode je bilo izredno veliko, saj so že ob pol enajstih razprodali vse artikle in so jih morali ponovno pripeljati, pa tudi teh je čez dve uri že zmanjkalo. Poleg ostankov blaga smo prodajali tudi kapne, blazine in rjuhe ter garniture iz koplona in sicer »Sabino« in »Brigito«, poleg teh pa še garnituro Astrid, za katero smo prejeli na sejmu mode 72 tudi najvišje priznanje, »LJUBLJANSKEGA ZMAJA«. Skupno smo prodali za preko 9 milijonov S din, kar znova dokazuje, da so naši izdelki res cenjeni in da kupci radi segajo ptfhijih. — (Foto: J. Furlan) Problematika proizvodnje v mesecu avgustu 1972 I. Osnovni material a) predilnica: Oskrba z reprodukcijskim materialom (bombažem in drugimi vlakni) je bila v avgustu zadovoljiva in ni povzročala zastojev v proizvodnji. Ker pri predelavi nastajajoče odpadke, ki jih ponovno uporabljamo za zeleno mešanico, tudi prodajamo, so se zaloge le-teh zmanjšale na minimum oz. je bila zaradi pomanjkanja teh celo nekoli- produktivnost BD — 200 pre-dilnikov (zaradi povečanega števila pretrgov), medtem ko na izkoriščanje klasičnih pre-dilnikov to ni bistveno vplivale. b) sukalnica: Še vedno zadovoljive zaloge enonitne preje so omogočale nemoteno predelavo v sukal-nici. Malenkostni zastoji na mikalnikih so bili posledica pomanjkanja dvojene preje, čala izpadov proizvodnje. Zaradi že omenjenega zmanjšanja proizvodnosti BD predil-nikov so sé zaloge nekaterih vrst preje občutno zmanjšale, vendar zastojev v tkalnici to še ni povzročalo. Ker se kakovost preje ni bistveno spremenila, so problemi kakovosti ostali v glavnem isti kot so bili v prejšnjih mesecih (nop-kavost, krotovičenje in težave pri previjanju iz mehkih cevk). V avgustu se je pojavilo občutno pomanjkanje krompirjevega škroba, namesto katerega smo začeli za škroblje-nje osnov uporabljati modifi- cirani koruzni škrob, čigar škrobilni učinek pa je slabši. d) oplemenitilnica: Zaradi kolektivnega izkoriščanja letnih dopustov (po ena izmena od 17. julija do 12. avgusta), so se zaloge surovih tkanin za dodelavo ponovno precej povečale, kar je omogočalo normalno obratovanje. Razen tega je bilo med mesecem precejšnje povpraševanje tudi po storitvah beljenja drugim podjetjem, ki pa smo jih opravljali le toliko, kolikor so nam to dopuščale domače potrebe. Pomanjkanje krompirjevega škroba kot apreturnega sred- stva je povzročalo podobne težave kot v tkalnici in se odraža predvsem na kakovosti (otipu) oplemenitenih tkanin in konfekcioniranih izdelkov. e) konfekcija: Oskrba z domačim reprodukcijskim materialom (potrebnimi količinami oplemenitenih tkanin) je bila zadovoljiva in ni povzročala izpadov proizvodnje. Nekaterih vrst tkanin (kot tiskanih Ko-plonov za »ASTRID« garniture) je bilo celo preveč in povzročajo precejšnjo zasedbo skladiščnih prostorov. Slabša je bila oskrba z uvoženim reprod. materialom (vezenimi trakovi), zlasti še, ker pošiljke, ki prihajajo, v večini primerov ne vsebujejo celotnega potrebnega asortimenta in ker se v barvah pojavlja po več različnih nians, kar povzroča težave zlasti pri sestavljanju garnitur. (Nadaljevamje na 2. strani) Na razpis delovnih mest direktorjev sektorjev, objavljen v Delu 4. 8. 1972 so se prijavili le dotedanji direktorji sektorjev. Odbor za kadre je na svoji 8. redni seji dne 28. 8. 1972 ugotovil, da vsi prijavljeni izpolnjujejo razpisane pogoje ter sklenil, da se jih imenuje na ta delovna mesta tudi za naslednjo mandatno dobo (od 1. 9. 1972 do 1. 9. 1976). Delavski svet podjetja je na svoji 5. redni seji dne 7 . 9. 1972 obravnaval in potrdil predložen finančni plan za leto 1972 ter sprejel tudi predlog ukrepov za saniranje v finančnem planu predvidenih poslovnih izgub. Predlagano mu je bilo tudi, naj bi razpravljali o morebitnem izplačilu »ozimnice«. Ker DS ni dobil še nobenega predloga v tem smislu, ne od strokovnih služb Sklepi samoupravnih organov niti od odbora za delitev OD in organizacijo dela, je sklenil, da strokovne službe po periodičnem obračunu za III. tromesečje to temeljito proučijo in skupaj z odborom za delitev OD pripravijo DS ustrezen predlog. Na isti seji DS je bil sprejet predlog KDS, da se 62. člen pravilnika o izobraževanju spremeni in sicer naj se na novo glasi: »V študijski dopust se upošteva ves čas, ki ga član kolektiva porabi zaradi študija, vključno odhajanje iz podjetja pred koncem rednega delovnega časa zaradi študija«. Do sedaj pa je namreč citirani člen določal, da se predčasni odhodi iz podjetja vštejejo v študijski dopust s polovičnim časom. DS je končno sprejel tudi sklep, da se za namen pomagati prizadetim območjem v severovzhodni Sloveniji, zlasti Pomurju, izplača 2 °/o neto julijskih OD. Dobra prodaja naših izdelkov na sustarski nedelji » »■.«slu?» Problematika proizvodnje... (Nadaljevanje s 1. strani) II. Proizvodnja julij avgust a) predilnica; — izvrš. plana: v ef. kg 92,76 % 95,80 % v baz. kg 90,13 % 93,90 % — izkor. strojev 43,60 % 55,37 % — produktivnost: baz. g/vrh (prst) 9,03 11,4 baz. g/pr. m./h (BD) 40,08 50,— HOK ure 18,30 14,48 b) sukalnica: — izvrš. plana pri 0 Nm 10 133,48 % 158,39 % — izkor. strojev 35,50 % 51,97 % — produktivnost: g/vrh 55,62 97,78 HOK ure 11,44 11,30 c) tkalnica: — izvrš. plana: v m2 105,63 % 102,4 % v votkih 101,06 % 101,6 % — izkor. strojev: na pog. statv. ure 93,90 % 93,— % na ef.. statv. ure 96,90 % 96,2 % — produktivnost: enot/del. uro 44,37 43,77 d) oplemenitilnica: — izvrš. plana v m2 133,92 % 110,55 % e) konfekcija: — izvrš. plana: v m2 96,03 % 110,98 % v enotah 101,51 % 113,06 % — izkor. strojev 59,50 % 78,1 % — produktivnost: ur/100 enot 100,07 93,61 Po končanem koriščenju letnih kolektivnih dopustov po izmenah se je proizvodnja ponovno normalizirala. Obrat predilnice proizvodnega plana ne dosega več, ker smo zaradi občutnega zmanjšanja števila zaposlenih v predilnici zavestno močno okrnili obratovanje v nočni izmeni. Po končanih kolektivnih dopustih je obratovanje v treh izmenah ostalo samo še na BD — predilnikih ter 300-vre-tenskih »Krušik« in »Zinser« prstančnih predilnikih. Sukalnica je ponovno začela obratovati v treh izmenah in je proizvajala samo sukance Nm 34/2. Prikazano izkoriščanje strojev je kljub temu sorazmerno nizko, ker so za izračun upoštevana tudi vretena cord-sukalnih strojev, ki pa že dalj časa ne obratujejo. Kazalniki proizvodnih rezultatov tkalnice v avgustu se bistveno ne razlikujejo od julijskih, vendar se nanašajo III. Delovna sila —■ izostanki julij avgust — predilnica 35,5 % 23,5 % — sukalnica 54,5 % 16,7 % — tkalnica 40,1 % 24,6 % — oplemenitilnica 35,9 % 23,4 % — konfekcija 37,3 % 20,6 % Veliko znižanje izostankov v vseh osnovnih obratih po vrsti je posledica zmanjšanja izostankov zaradi končanih letnih dopustov, kar se predvideva tudi v septembru. V tkalnici se je skupno število zaposlenih zmanjšalo v avgustu na 423 oseb. Zlasti problematično je stanje v čistilni koloni, pri natikalkah in pri že omenjenem previjanju preje. Zaradi čedalje večjega števila instaliranih šivalnih strojev in vse večje proizvodnje konfekcije ter pogostih okvar krojilnega stroja je pri krojenju nastalo proizvodno grlo, kar obrat zaenkrat rešuje še z uvajanjem nadurnega dela na tej fazi, ker nima dovolj ljudi, usposobljenih za to delo. IV. Vzdrževanje strojev in opreme V predilnici so se tudi v avgustu opravljala razna čistilna, vzdrževalna in preventivna dela na strojni opremi, vendar zaradi dopustov v zmanjšanem obsegu. Rekonstrukcij in montiranja nove opreme v avgustu ni bilo. V tkalnici se je nadaljeval remont ozkih statev, vendar je zaradi pomanjkanja čistilcev strojev prihajalo do občasnih prekinitev. Zaradi nujnih del na dveh »Avtoconer-jih« je bil začasno prekinjen remont »Avtocopserjev« (vot-kovnih previjalnih strojev), vendar se bo le-ta čez kak mesec nadaljeval. Problematično je bilo stanje strehe nad pregledovalnico tkanin, ki ob nalivih pušča in zaradi tega obstoja nevarnost pred poškodbami tamkajšnjih medfaznih zalog surovih tkanin, kar velja posebno v času, ko ni nikogar v obratu. V oplemenitilnici so bila v avgustu v teku samo razna tekoča vzdrževalna dela, potrebna za normalno obratovanje strojnega parka. Rekonstrukcij, prestavitev strojev in montiranje strojev ni bilo. Na zastoje pri belilnem agre- gatu in obeh razpenjalnih sušilnikih je poleg ostalih popravil vplivalo tudi pomanjkanje pare. V obratu konfekcije so v avgustu potekala le najnujnejša vzdrževalna dela in po- ’ pravila, ker starejši vzdrževalec (od dveh v tukajšnjem obratu) še boluje. Za odpravo raznih napak na novih strojih za sestavljanje izdelkov je bil pozvan mehanik iz Zagreba. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov še vedno ne obratuje eden od vezilnih avtomatov. Modernizacija, pogoj za napredek podjetja na večjo proizvodnjo, kot je bila v juliju, kar pa je bilo upoštevano tudi v planu. Ponovno znižanje števila zaposlenih in še zlasti visok odstotek bolezenskih izostankov med previjalkami preje, je povzročilo občutno zmanjšanje medfaznih zalog v pripravi, zaradi česar so nam pretili zastoji na statvah zaradi pomanjkanja osnov, kar je vodstvo obrata povzročilo z uvajanjem občasnega nadurnega dela v navij alnici. Sorazmerno visoko je bil presežen proizvodni plan tudi v oplemenitilnici in konfekciji. V šivalnici »Hrib« je bila tudi v avgustu problematična oskrba z električno energijo, ker nam večkrat krajše prekinitve električnega toka povzročajo zastoje v proizvodnji. Delno v tem obratu vpliva na zastoje tudi opravljanje transportnih del, kot razkladanje in nakladanje avtomobilov, za kar tam nimamo posebnih delavcev. živimo v času, ko znanost in tehnika izredno hitro napredujeta, istočasno s tem pa se razvijajo tudi novi tehnološki postopki, novi načini dela, modernizacija, ali se obnavljajo stari klasični načini proizvodnje; skratka, razvoj gre nezadržno naprej. Podjetja, ki hočejo iti v korak s časom in želijo, da bi bili njihovi izdelki konkurenčni na domačem in tujem trgu, morajo težiti za tem, da dvigajo produktivnost, izboljšujejo kvaliteto in uvajajo najboljšo organizacijo dela, kajti le s tem znižujejo stroške proizvodnje. Seveda to ni mogoče s starimi stroji, pač pa le z modernimi stroji in postopki. Tudi naše podjetje je začelo pred leti z modernizacijo strojev in strojne opreme. Vsi veste, da smo v preteklih letih nabavili precej novih strojev za osnovne obrate v podjetju. Ce gremo po tehnološkem vrstnem redu, potem se moramo najprej ustaviti v obratu predilnice, kjer je marsikaj novega, saj so nekatere stare in iztrošene »mašine« zamenjali novi in moderni stroji: V oddelku čistilnice obratuje poleg starega še nov čistilni agregat z direktnim dovajanjem prediva mikalnikom. Medtem, ko se po starem načinu predivo še odvaja iz rahljalnice v mešalne celice in od tod preko raznih čistilnih strojev na otepalnike, kjer se izdelajo svitki, je po novem načinu transport bombaža avtomatski vse od novega rahljalnika bal pa do polnilnih naprav na mikalnikih, ki so tudi novejše izdelave. S tem načinom je odpadlo precej ročnega dela, predvsem pa klasičnega transporta iz pa so se tudi pogoji dela. Vsi stroji v sestavi tega agregata vključno z mikalniki, so firme PLATT. Poleg teh strojev smo nabavili tudi visoko produktivne raztezalke z avtomatsko regulacijo, ki so nekako nadaljevanje modernega tehnološkega sistema te firme. Imamo pa še nove viso-koproduktivne raztezalke italijanske firme Vouk. Seveda to še ni vse, kar je novega v Novi rahljalnik bal Platt čistilnice do mikalnikov. Povečala se je produktivnost in obseg posluževanja, izboljšali Raztezali» VOUK predilnici. Treba je omeniti še brezvretenske predilnike BD — 200. Pri predenju preje na teh strojih odpade ena izmed faz klasičnega predenja, to je faza dela na krilnih strojih, ker se BD — 200 strojem predloži »kot predpreja«, kar promene v loncih direktno iz raztezalk. Spredena preja se navije neposredno v križni navitek, s tem pa v nadaljnji obdelavi odpade križno previjanje. Preja, izdelana na teh strojih, je bolj enakomerna od klasične, spredene na prstančnem stroju, trdnost pa ni dosti slabša, medtem ko je produktivnost v gramih/vret. uro kar trikrat večja. Novi stroji v predilnici so tudi previjalnd stroj Met-tler in dva sukalna stroja (Nadaljevanje na 3. strani) M odernizaci ja. Zopet se je začelo novo šolsko pogoj... (Nadaljevanje z 2. strani) Hammel. Previjalni stroj je moderne izvedbe z večjo produktivnostjo, posluževanje je nekoliko bolj zahtevno, toda kvaliteta previjanja je občutno boljša. Navitki tega stroja se predložijo novima sukalni-ma strojema, ki po produk- tivnosti presegata stare sukal-ne stroje. Poleg modernizacije strojnega parka v predilnici smo nabavili precej novih strojev tudi za ostale obrate, o katerih bomo pisali v naslednjih številkah našega glasila. Z. N. V mesecu septembru in oktobru se je začelo novo šolsko leto za vse učence, dijake in študente. Med njimi je tudi določeno število naših štipendistov ali tistih, katerim je bilo s strani podjetja odobreno študijsko posojilo. S tem člankom želimo seznaniti člane delovnega kolektiva o tem, koliko imamo štipendistov oz. kreditirancev ter kakšne pogoje za študij jim nudimo. Na rednih srednjih šolah imamo skupno 14 štipendistov, od tega na Tehnični tekstilni šoli v Kranju devet: 2 dijaka v drugem letniku — kemijska smer, 1 dijaka v tretjem letniku — kemijska smer, 1 dijaka v tretjem letniku — konfekcijska smer, 1 dijaka v četrtem letniku — predilska smer, 1 dijaka v četrtem letniku — tkalska smer, 2 dijaka v četrtem letniku — konfekcijska smer, 1 dijaka v četrtem letniku — kemijska smer. Na Ekonomski srednji šoli imamo 5 štipendistov in sicer, dva v prvem letniku, dva v tretjem letniku in enega v četrtem letniku. Vsi ti dijaki prejemajo redno mesečno štipendijo po pravilniku za izobraževanje, ki določa višino za posamezni letnik. Tako prejemajo dijaki prvih letnikov 380 din, drugih 410 din, tretjih 450 din in četrtih letnikov 500 din. Poleg dijakov na srednjih šolah imamo štipendiste tudi na višjih in visokih šolah: 1 študenta v prvem letniku VŠOD Kranj, 1 študenta v drugem letniku FNT — kemijska tehnologija, 1 študenta v drugem letniku Strojne fakultete, 1 študenta v četrtem letniku Filozofske fakultete, 1 absolventa na drugi stopnji FNT — tekstilne tehnologija, 1 absolventa na prvi stopnji Ekonomske fakultete — poslovna smer. študentje višjih in visokih šol prejemajo štipendijo: v prvem letniku 570 din, v drugem 620 din, v tretjem 680 din, v četrtem letniku in v absolventskem stažu pa 750 din. Razen štipendij dodeljuje podjetje tudi študijska posojila. V tem šolskem letu prejema študijsko posojilo 7 dijakov srednjih šol, od tega trije na Tehnični tekstilni šoli v Kranju (dva v tretjem in eden v četrtem letniku), na Srednji tehnični šoli — strojni oddelek prejema študijsko posojilo samo en dijak četrtega letnika; na dvoletni administrativni šoli v prvem letniku eden, na Srednji gradbeni pa po en v prvem in po en v drugem letniku. Viši. na študijskega posojila se giblje ne glede na letnik med 350 do 500 din, odvisno od dohodkov, ki pride na posameznega člana družine. Članom kolektiva, ki želijo izpopolniti svoje znanje ali dokončati šolo med zaposlitvijo z izrednim študijem omogoča podjetje šolanje s tem, da krije stroške šolanja in v skladu s pravilnikom za izobraževanje odobri določeno število dni študijskega dopusta. O tem, katere stroške krije podjetje za posameznika, odloča odbor za izobraževanje na podlagi prošnje, ki jo vloži član kolektiva, ki se želi šolati. Tako plačuje podjetje nekaterim celotne stroške šolanja, drugim samo šolnino ali stroške v zvezi z literaturo, nekateri želijo le študijski dopust. V šolskem letu 1972/73 tako izredno študira 23 članov našega podjetja, od tega 13 na srednjih šolah, 9 na višjih ali visokih šolah, eden pa opravlja podiplomski študij. Srednje šole: 1 dijak na Srednji tehnični elektro šoli — prvi letnik, 1 dijak na Tehniški tekstilni šoli—kmetijski oddelek — tretji letnik, 1 dijak na TSŠ — strojni oddelek — drugi letnik, 1 dijak na dvoletni administrativni šoli — drugi letnik, 3 dijaki na ESŠ — tretji letnik, 1 dijak na ESŠ — četrti letnik, 5 di- leto jakov na delovodski šoli pri DU Tršič in dopisni DU Ljubljana. Višje in visoke šole: 1 študent na Višji tehniški šoli Maribor — stroj. odd. — drugi letnik, 1 študent na Višji tehniški šoli Maribor — odd. za tekstil, teh. — prvi letnik, 1 študent na Višji konfekcijski šoli v Zagrebu — prvi letnik, 1 študent na VEKŠ Maribor — prvi letnik, 2 absolventa VŠOD Kranj — organizacijsko proizvodna smer, 1 absolvent na Višji varnostni šoli v Ljubljani 1 absolvent na prvi stopnji Ekonomske fakultete — poslovna smer, i absolvent na drugi stopnji Ekonomske fakultete — oddelek za blagovni promet. Podjetje ima v tem šolskem letu tudi 8 vajencev. Za strojne ključavničarje se učijo: eden v prvem letniku, dva v drugem letniku, za avtomehanika se uči eden v prvem letniku, elektro stroka — jaki tok, eden v prvem in eden v drugem letniku, elektro stroka — šibki tok, eden v drugem in eden v tretjem letniku Vajenci prejemajo nagrado od 380 do 600 din mesečno, odvisno od letnika in prizadevanja v šoli in pri praktičnem delu. Z. N. Sodelujte v Tržiškem tekstilcu Izvleček OD različnih delovnih mest za avgust Navajamo vam OD nekaterih delovnih mest v podjetju za mesec avgust 1972. Za vsako od teh delovnih mest smo vzeli najvišji, najnižji in poprečni OD. Upoštevali smo le delavce s polnimi urami (192 ur). Delavce, ki so bili v bolniškem staležu, ki so delali nadure, ali vsled drugih vzrokov niso imeli 192 ur, nismo upoštevali. Delovno mesto najvišji OD v din najnižji OD v din poprečni OD v din Predica 1.577 1.303 1.402 Tkalka 1.682 1.371 1.495 Zlagalka kom. v oplemenitilnici 1.392 1.348 1.366 šivilja 1.634 1.215 1.379 Vzdrževalec str. I (starejši mehanik) 2.095 1.882 1.977 Vzdrževalec str. II (mlajši mehanik) 1.738. 1.718 1.727 Finančni ali obratovni knjigovodja 1.798 1.710 1.752 A. R. Brezvretenski prediini stroj BD — 200 Previjalni stroj Mettler Sukalni stroj Hammel Motivacija in delo Človekova aktivnost ne izvira sama od sebe. Da pride do aktivnosti, so potrebne notranje pobude in določeni zunanji vplivi. Vse, kar privede do aktivnosti, kar aktivnost usmerja in ji daje določeno intenzivnost, imenujemo motivacija. Potrebe človeka (v najširšem smislu) vzbujajo notranje pobude za aktivnost, cilji, ki se s to aktivnostjo dosegajo, pa so glavni zunanji vplivi. Zato je razumljivo, da motivacija pomembno vpliva na učinek dela. Obstojajo pa individualne razlike v motivaciji, ki je osnova za delovno storilnost ljudi. Kljub temu pa poznamo niz situacij, ki bolj ali manj vplivajo na motivacijo pri večini ljudi. To so predvsem: — pohvale in graje — konfliktne situacije — tekmovanje — sodelovanje — plača Pohvale in graje imajo izredno velik vpliv na delavčevo motivacijo. Vemo, da imajo zunanji vplivi lahko pozitivno ali negativno valenco. Aktivnost človeka je usmerjena na doseganje ciljev, ki so ugodni, istočasno pa se izogiba neprijetnih situacij. Raziskovanje, kako vplivajo na motivacijo delavca pohvale (nagrade) iz ene strani in graje (kazni) iz druge strani so pokazala, da predstavljajo nagrade zelo močan vpliv na neko aktivnost, medtem, ko kazni (razen nekaj redkih izjem) zmanjšujejo delovno storilnost. Dajanje priznanj v obliki pohvale ali nagrade spodbuja ljudi k večji storilnosti zato, ker se s pohvalo zadovolji zelo močna potreba po afirmaciji. Maier pravi, da je nagrada zelo uspešen motivacijski vpliv zato, ker direktno usmerja aktivnost proti vsem določenim ciljem. Nasprotno pa kazen ne vpliva direktno na aktivnost, ampak povzroča, da pride do neke aktivnosti indirektno Javna pohvala graja na samem javna graja zasmehovanje na samem javno zasmehovanje sarkazem na samem javni sarkazem (da se izognemo kazni), ali pa sili človeka na delo, ki samo po sebi ne daje zadovoljstva. Kazen privede človeka v situacijo, da izbira med dvema neugodnima motivoma, kar lahko povzroči neadekvatno obnašanje. Lahko pride do krhanja odnosov med ljudmi in s tem do nadaljnega slabljenja motivacije. Končno kazen v mnogih primerih negativno deluje na motivacijo zato, ker je v nasprotju z že omenjeno potrebo človeka, da afirmira svojo osebnost. Kazni rešuje položaj človeka v njegovi družbeni skupnosti, predstavljajo napad na potrebo po samospoštovanju in s tem pogosto izzivajo za delo in za osebe samo zelo neugodne obrambne reakcije. 87,5 12,0 0,5 66,3 23,0 10,7 34,7 26,7 38,7 32,5 33,0 34,5 17,0 35,7 47,3 27,9 27,5 44,7 11,9 23,0 65,1 % delavcev boljši isti slabši rezultat rezultat rezultat Finančno poslovanje v I. polletju 1972 Iz poročila o finančnem poslovanju za I. polletje 1.1. povzemamo nekatere rezultate poslovanja. Prodaja gotovih izdelkov je bila vrednostno v I. polletju presežena za 7 % od predvidene s finančnim planom, s katerim je določen celotni dohodek v višini 113 milijonov din letno. Poslovni stroški so bili nekoliko nižji kakor pa so bili planirani, predvsem zaradi zalog osnovnega in pomožnega materiala iz leta 1971. ter nekaterih dobav v začetku t. L, ko so veljale še stare — nižje nabavne cene. Določeno pozitivno znižanje od planiranih vrednosti je vidno tudi pri naslednjih grupah stroškov: proizvodne in neproizvodne storitve, OD kot materialni stroški in drugi materialni stroški. Stroški amortizacije so bili vkalkulirani v višini obveznih predpisanih stopenj ter delno iznad neobvezne amortizacije na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja. V I. polletju je podjetje doseglo 1.6 milijona din ostanka dohodka. Ob upoštevanju težjih pogojev poslovanja v primerjavi s preteklim letom (višje nabavne cene osnovnega in pomožnega materiala, nižje prodajne cene od zahtevanih, pomanjkanje delovne sile) smatramo, da je ostanek dohodka vseeno, kljub večjim po- trebam po vnosu v sklade podjetja, zadovoljiv. Od elementov dohodka so pogodbene m zakonske obveznosti v primerjavi s preteklim letom realizirane v povprečju v enaki višini, medtem ko izplačilo osebnih dohodkov od izplačila v preteklem letu precej odstopa navzgor. Osebni dohodki so se v letu 1972 od januarja do junija povečali v povprečju za 16 %, kar je rezultat izplačila posebne delitve OD in zvišanja vrednosti točke (vrednost točke januar in februar 1.25, marec 1.30, maj-junij 1.35). Nadaljnje zvišanje osebnih dohodkov je bilo izvedeno z mesecem julijem (vnos 20 °/o vrednosti točke v osnovno tarifno postavko ob vrednosti točke 1.25). Izplačila poprečnih mesečnih netto osebnih dohodkov so bila: januar 1.318,50 februar 1.764,80 marec 1.389,40 april 1.452,20 maj 1.504,40 junij 1.456,40 julij 1.663,60 avgust 1.660,60 Zaloge osnovnega materiala in ostalih pomožnih materialov so vrednostno, kakor tudi količinsko, primerljive s stanji v preteklem času ter v glavnem zadostujejo za nemo- teno proizvodnjo. Pri zalogah gotovih izdelkov je vidno zmanjšanje metražnega blaga, saj so se zaloge te grupe v primerjavi s preteklim letom znižale za preko 950.000 m2. Znižanje zalog vsekakor pozitivno vpliva na stanje obratnih sredstev glede kritja, istočasno pa se tudi kaže pomanjkanje izbire oz. asortimenta pri prodaji blaga našim odjemalcem. Realizacija izvoza poteka na osnovi sklenjenih pogodb z inozemskimi kupci. V I. polletju je bilo izvoženo v dolarjih 45 % od letno predvidenega izvoza. Čeprav pri izvozu v primerjavi z domačim trgom ne dosegamo cen, oz. izvažamo z izgubo, je izvoz nujen, predvsem zaradi ustvarjanja lastnih deviz — retencije, s katerimi plačujemo skoraj vse nabave investicij, to je strojev iz konvertibilnega valutnega področja. Še vedno močno aktualno je plačevanje prodanih izdelkov našim kupcem. Slabi plačnik je trgovina, predvsem na prodajnem območju Srbije. Zaradi velike ponudbe s strani naših konkurentov — proizvajalcev se naj strožjih ukrepov, to je izterjatve preko sodišča, pogosto ne poslužujemo. Stanje terjatev od kupcev spričo pomanjkanja lastnih obratnih sredstev, predstavlja precejšnje težave pri finančnem poslovanju. R. B. Sledeča tabela prikazuje stvo, če pa je nad nivojem vpliv kazni oziroma pohvale na delovno storilnost: (glej tabelo). Plača je prav gotovo eden •izmed najbolj uspešnih zunanjih vplivov na delavčevo aktivnost. Denar deluje kot motivacijsko sredstvo zato, ker prav z njim lahko zadovoljimo zelo različne potrebe —• od osnovnih bioloških do kulturno izobraževalnih. Vroom je v svoji knjigi Work and Motivation poudaril, da lahko govorimo o motivacijskih in nemotivacij-skih determinantah človekovega dela. Govori o vzajemnem učinkovanju med človekovo sposobnostjo za delo in njegovo motivacijo, da ni to delo opravljal. Učinki, ki jih ima motivacijski porast na človekovo delo, so pri ljudeh z nizkimi sposobnostmi neznatni, pri ljudeh z visokimi sposobnostmi pa pozitivni. Podobno se odnos med sposobnostjo in delom spreminja s stopnjo motivacije pri slabo motiviranih neznatno, pri ljudeh s precejšnjo motivacijo pa pozitivno. Nivo delavčevega dela je odvisen od tega, v kolikšni meri je to delo sredstvo za dosego višje plače, napredovanja in odobravanja njegovih sodelavcev. Delovna raven se direktno spreminja z intenziteto posameznikove potrebe po dovršenosti s tem, kaj meni o svoji plači, s povratnimi informacijami, ki jih dobiva in s možnostjo njegovega odločanja pri svojem delu. Plača sicer učinkuje kot spodbuda za delo, vendar imamo poleg tega še obsežno kategorijo problemov o tem, kako prejemnik gleda na svojo plačo in o vprašanjih, ki zadevajo socialno primerjavo (kakšna je moja plača v primerjavi s tem ali tem?). S kom različne skupine primerjajo svoje plače? Katere skupine pomenijo standard? Če je plača prenizka, je lahko razlog za nezadovolj- zadovoljstva, je včasih videti, da so njene zasluge razmeroma maj Ime. Če človek napreduje zato, ker dobro dela, meni pa (ali pa drugi 'menijo), da gre to preprosto na račun velikega povpraševanja po delovni sili iz njegove stroke — kaj se zgodi z aktivnostjo? Marsikateri delavec sčasoma spozna, da je na določeni življenjski krivulji, ki se strmo dviga, se počasi dviga, ali pa se sploh ne dviga. Delavci, ki so plačani na uro, in so jim vcepili občutek, da so preveč plačani, dosegajo proizvodne rezultate kot delavci, ki so prejemali enako plačo, vendar z občutkom, da prejemajo ustrezno plačo. Arrowood je izvedel eksperiment, v 'katerem so na uro plačane osebe delale nekatere z -občutkom, da so preveč plačane, druge z občutkom, da so plačane pravično. Nekatere so delo vršile javno, druge privatno. Ko je šlo za javnost so osebe izvršeno delo osebno predajale eksperimentatorju, medtem, ko so mu ga, ko je šlo za privatnost, pošiljale. Delavci, ki so menili, da so preveč plačani, so proizvajali več, tako v privatnih kot v javnih okoliščinah. Če delavci čutijo, da so plačani več, kot sicer zaslužijo, in če nimajo pri roki ničesar, s čemer bi to neskladje lahko opravičili, bodo proizvajali več kot kontrolne osebe z enakimi plačami. Če pa mislijo, da so plačani premalo, bodo delali manj kot kontrolne osebe. Videti je, da skušajo ljudje omenjeno neskladje zmanjšati tako, da izboljšajo kvaliteto svojega dela. V nekaterih okoliščinah posamezniki ravnajo tako, kot da bi ob večjem trudu hoteli manj zaslužiti. Ta ugotovitev je v nasprotju z domnevo, na katero sem in tja naletimo, češ da delavci ravnajo tako, da bi ob minimalnem trudu največ zaslužili. Nesreče pri delu V mesecu juliju in avgustu so se pripetile v našem podjetju naslednje obratne nezgode, kakor tudi nezgode na poti na delo ter z dela: 1. JOSIP KRNJAK, delavec v obratu oplemenitilnice, sl je pri strižno-čistilnem stroju urezal prst leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 2. MARJAN MALI, zaposlen v obratu predilnice, si je na predilnem stroju poškodoval prst leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 3. TONČKA KALIŠNIK, zaposlena v obratu tkalnice v oddelku navijalnice, se je pri rezanju preje urezala z nožem v laket leve roke. Vzrok: Naglica pri delu. 4. BRANKO MEGLIČ, zaposlen v tkalnici v oddelku škrobilnice, si je pri nameščanju valja priščipnil palec desne roke. Vzrok: Slaba poučenost delavca. 5. JANEZ MEGLIČ, zaposlen v mehanični delavnici kot strojni ključavničar — strugar, si je pri padcu na mopedu na poti na delo poškodoval prste desne roke. Vzrok: Slaba pot iz Brezij pri Tržiču. 6. LUCIJA MARIČ, zaposlena v konfekciji, si je na poti na delo poškodoval desno nogo. Vzrok: Ni znan. 7. PETER ZAPLOTNIK, iz obrata tkalnice kot mojster, si je pri popravilu tkalskega stroja poškodoval drugi prst desne roke. Vzrok: Nevaren način dela. VARUJMO SE NEZGOD Eno vprašanje — šest odgovorov Za današnjo številko smo izbrali pogovor z nekaterimi delavci, ki so odšli iz naše delovne organizacije in se nato ponovno zaposlili pri nas. Niso nas zanimali podrobni vzroki, zaradi katerih so zapustili naše podjetje, temveč smo želeli od njih dobiti primerjavo z drugimi delovnimi organizacijami in našo. Prihajanje in odhajanje delavcev je za vsako delovno organizacijo normalen pojav. Vsi, ki pridejo, imajo svoje delovne dolžnosti in pravice, ki jih predpisuje Pravilnik o delovnih razmerjih. V poglavju o prenehanju dela loči pravilnik: prenehanje dela po enostranski volji delavca, samovoljno prenehanje dela, prenehanje dela po sklepu delovne skupnosti brez privolitve delavca in prenehanje dela neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti. Pravilnik o delovnih razmerjih podrobno informira delavce o vstopu na delo, o razporejanju delavca na delovno mesto, o delovnem času, nočnem, skrajšanem ter podaljšanem delovnem času. V drugih poglavjih govori o dolžini in organizaciji odmora in počitka ter uveljavljanju pravic po delu in z dela ter posebne določbe. Najprej smo se pogovarjali z Mirjano Savič, 18-letno delavko iz okolice Banja Luke. Takole nam je povedala: »Vozim se z Jesenic z avtobusom. Pred desetimi meseci sem za- Savič Mirjana, natikalka v tkalnici čela delati v navijalnici. Ko mi je pred kratkim zbolela mama, sem odšla domov in naročila prijateljici, naj obvesti mojstra oz. podjetje o tem in naj mi pišejo dopust. Dopusta mi niso odobrili, temveč so mi pisali neopravičen izostanek, ter me po treh dneh odjavili. Kasneje sem ponovno zaprosila za službo in bila sem ponovno sprejeta v navijalnico vendar s pogojem ponovnega poskusnega dela, kar pa me malo moti,« je zaključila Mirjana. Grgič Martin, podmojster v tkalnici nam je povedal: »Od 21. sep. 1957 sem delal skoraj na vseh fazah dela v tkalnici, nato pa v belilnici. Ko sem naredil izpit za podmojstra, sem delal v tkalnici, nekaj časa na starih, nato pa na novih ELITEX tkalskih strojih. Pred približno dvema letoma in pol sem odpovedal delovno razmerje, vzel kovčke in se odpeljal čez dve meji v Nemčijo. Delal sem pri nemških železnicah in bil zelo zadovoljen, tako z odnosi kot tudi z zaslužkom. V BPT Grgič Martin, podmojster v tkalnici sem se vrnil zato, ker imam v Tržiču stanovanje, ki je last BPT in v katerega sem vložil precej sredstev za adaptacijo.« Jernej Zlodej, čistilec tovarniškega območja: »Vse bi dal za stanovanje,« nam je dejal Jernej, ki ima tri otroke. Z ženo, ki je prav tako za. poslena v BPT, stanujeta v Jelendolu. »Ja, prekinil sem, odšel v Tovarno kos in srpov, delal na dve izmeni, pešačil do doma, plača pa ni bila ravno najboljša. Zato sem se vrnil nazaj, zaslužek imam večji, delam pa samo dopoldne. Veste, če bi bilo v tovarni slabo, se ne bi vrnil. Delo Zlodej Jernej, vzdrževalni obrati mi odgovarja in prepričan sem, da mi ne bo nikoli več treba poiskati druge službe, posebno takrat ne, če dobiva z ženo stanovanje, ki je najin cilj, želja, potreba in nujnost.« Jože Tišler, mizar: »V podjetje sem prišel leta 1953 in se izučil za mizarja. Lani sem odšel iz podjetja v ZLIT, kjer sem dobil delo v zabojarni. Pogoji so bili slabši kot v BPT, zato sem odšel delat v šolo Križe, kjer prav tako ni- Tišler Jože, mizarska delavnica sem bil zadovoljen in sem se zaradi, tega ponovno zaposlil v mizarski delavnici BPT. Sedaj sem zadovoljen z delom, pa tudi zaslužek ni tako slab.« Adolf Božič, pletilec košar: »Leta 1947, ko sem prišel v Tržič, sem se najprej zaposlil v Pilami, kjer sem delal do leta 1963. Nato sem bil devet Glavna značilnost na trgu pa je bilo neenakomerno povpraševanje tako da je živelo precej milijonov prebivalcev Indije, Egipta, Sudana, Ugande, Brazilije in nekaterih drugih držav v razvoju, ki goje bombaž, nenehno v negotovosti, saj je po eni plati grozila nevarnost, da bo povpraševanje po bombažu upadlo, po drugi pa, da bo zatajila letina. V zadnjih treh letih pa so se razmere naglo spremenile. Cene surovega bombaža so poskočile sredi leta 1969 za 50 odst., pa tudi v začetku letošnjega leta, kar je posledica velikega povpraševanja, ki ga ni bilo moč zadovoljiti s precej manjšo proizvodnjo bombaža. Hkrati pa se je spremenilo tudi mnenje o bombažu, ki je poprej veljal za tekstilno surovino z omenjenimi možnostmi uporabe. Bombaž je danes postal izredno iskan proizvod, po katerem je zlasti med mladimi vse večje povpraševanje. Opozoriti moramo,, da ta podoba ni naključna, ker je medna- mesecev doma, zatem pa sem prišel v BPT. Delo mi gre gladko od rok, saj sem ga vajen že od prej. V tovarni smo zaposleni žena, sin in jaz. V letošnjem letu sem bil od meseca februarja do avgusta doma, od avgusta naprej pa delam po štiri ure. V podjetju sem doživel marsikaj grenkega, pa tudi dosti veselih ur je bilo. Mnogi so mi nesebično pomagali, da sedaj Božič Adolf, pletilec košar lahko delam. Življenje je pač tako, vsega po malem je v njem, dobro in hudo.« rodni inštitut za bombaž od svoje ustanovitve leta 1967 nenehno opozarjal porabnike na izredne zdravstvene prednosti bombažnih izdelkov. Bombažne tkanine so zdrave Leta 1970 je poraba bombaža nehala padati, tako, da je delež tega vlakna v celotni porabi v zahodni Evropi in na Japonskem znašal približno 37 odstotkov. Leta 1971 se je pokazalo, da je bombaž ohranil svoj položaj na tržišču in da je povpraševanje začelo rasti v enakem tempu kot pri drugih tekstilnih vlaknih. Nekateri strokovnjaki menijo, da je bombaž začel spet osvajati tržišče. Že dvakrat zapored države pridelovalke bombaža niso mogle zadovoljiti potreb večjega povpraševanja na svetovnem tržišču. Tako je celotna svetovna proizvodnja leta 1960—70 znašala 51,9 milijona bal bombaža, leta 1970—71 pa le 51,4 milijona. V tem času je bila poraba precej večja, leta 1969—70 je znašala 53,5 Janez Ahačič, strojni ključavničar: »V podjetju sem že od 1951. leta, ko sem se začel Ahačič Janez, strojni ključavničar učiti v mehanični delavnici za strojnega ključavničarja. Leta 1969 sem za nekaj časa prekinil delovno razmerje, odšel delat na bencinsko črpalko, kjer pa pogoji dela zame niso bili najbolj primerni, zato sem prišel nazaj. V kolektivu se dobro počutim, dela sem vajen, tako, da nimam težav.« milijona bombažnih bal, v letu 1970—71 pa 54,1 milijona bal. Države, pridelovalke bombaža si sicer zelo prizadevajo da bi povečale proizvodnjo, težko pa bi bilo napovedati, kdaj bodo vremenske in politične razmere take, da bo proizvodnja presegla 54 milijonov bal. Umetna vlakna bodo dražja Ne glede na to, kakšna bo proizvodnja, pa se bodo prav gotovo precej spremenile cene poliesterskih in bombažnih vlaken. Te cene so se od leta 1950, ko so taka vlakna začeli proizvajati, nenehno zniževale. Prav gotovo pa se to ne bo nadaljevalo dolgo, saj je težko pričakovati, da bi tehnološke izpopolnitve, še vnaprej omogočale, da bi se po-liesterska vlakna še pocenila. Prej bi se lahko zgodilo, da bi se v prihodnje zaradi nenehnega naraščanja cen in stroškov v svetu celo podražile. V Evropi pa bi bilo pričakovati zvišanje cen poliesterskih vlaken zaradi manjše ponudbe. Take napovedi se že uresničujejo, ker so ameriški proizvajalci že napovedali, da bodo septembra zvišali cene poliesterskih vlaken na 3 cente, za 38 centov pri libri, tako da bo 454 gramov takih vlaken za 0,51 dinarja dražje in bo stalo 6,46 dinarja. PO DELU Bombažni izdelki še vedno v čislih Nekaj časa je kazalo, da bodo umetna vlakna izrinila uporabo bombažnih — zdaj se bombaž zopet uveljavlja — Vlaken iz umetnih snovi pa ne cenijo. Na tržišču z bombažem je zadnja desetletja opaziti precejšnje spremembe, kot kaže, pa se je poraba bombaža ustalila in si je v prihodnje obetati stabilnejšo prodajo, Svetovno povpraševanje po bombažu se je okoli leta 1950 povečalo, leta 1960 pa je bilo zanimanje zanj nekoliko slabše. Tudi gibanje cen je bilo v skladu s povpraševanjem na svetovnem trgu. Naši upokojenci Angela Janc iz Žiganje vasi Deževalo je. Bil je čemeren, pust dan, ko sem skozi roso in gozd hitel v reber nad Ži-ganjo vasjo. Gručasta Žiganja vas z nekaj sto prebivalcev, s postarano lipo, staro baročno cerkvico in bifejem se stiska pod zadnje obronke prostranega in skrivnostnega Udin Boršta. Vas, pretežno kmetije, so dobile svoj prostor med nasadi sliv in jabolk. Vaška pot z drobcenim ostrim kamenjem se pri začetku vzpona na »Novine«, kjer kraljuje nekaj hiš, močno poslabša, ostro kamenje, skoraj kolovoz je do hiše, ki jo bom obi- skal. Še ovinek in zagledal sem prijazno hišico na sami rebri, skrito očem iz vasi. Položna potka skozi sadovnjak in vrt in že vstopam, plašno in radovedno hkrati, k Jan-čevima. Poznajo ju ljudje, on Janez z »Novin« in ona, njegova žena Angela, sta bila moja sogovornika. Žena Angela je upokojenka tovarne B. P. T. Začel sem pogovor, sedeč na »pručki«. V skromni kuhinji stoji v kotu štedilnik, med njim in mizo je sedel Janez in vlekel cigareto, ter se hudomušno nasmihal v brk. Angela je sedela tako, da je lahko gledala kletke s ptiči, ki so nekaj časa žvrgoleli bolj ostro, kot bi vedeli, da sem zanje vsiljivec. Močan pes Tarzan je za drvarnico nekajkrat zalajal, deževati je počasi ponehalo, po strehi so se zlivale kapljice v žleb, pogovor je počasi stekel. Začela je Angela: »Nisem Žigovka, rodila sem se 1901 pri Sv. Joštu blizu Kranja. Doma nas je bilo sedem otrok. Z 12 leti sem odšla služit v Strahinj in ostala tam 10 let. Nato sem 1928. leta v hudi zimi začela delati v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Prišla sem k sestri v Žiganjo vas. Tu sva se dobila z Janezom (on se nasmehne in ji pomižikne). Rada sva se imela, zato sva se 1931. leta vzela. V tovarni sem delala kot tkalka in nato leta 1932., leto dni po poroki odšla delat v Kranj. Delala sem v sedanjem Tekstilindu-su. Decembra 1946 sem prišla ponovno nazaj v »Voie«. V tkalnici sem nato delala na dva »šihta« vse do avgusta 1952. Po tridesetih letih dela sem odšla v pokoj. Še prej, leta 1949 sem opravila izpit za kvalificirano tkalko. Leta 1950 sem bila odlikovana za udarniško delo z redom dela tretje stopnje. Vedno se z veseljem spomnim dela v tovarni. Največkrat sem hodila peš — spomladi, ko so ob progi cvetela jabolka, poleti — ko sem poslušala zgodaj zjutraj ptičje petje, jeseni — ko se je našel kakšen zrel plod za malico in pozimi — ko sem v Janezovih pumperi-cah gazila globok sneg in pihala v premražene roke. Sedaj, ko imava z Janezom veliko časa, izpolnjujeva dneve z delom, tako, da nama ni nikoli dolgčas. Skoraj vsak dan odhajava v gozd po gobe, zelišča, brusnice, jagode in ostalo. Največkrat pa delava butare, tako, po naročilu.« Tekoče, z dobrim spominom, je pripovedovala Ange- la. Čez obraz ima vrezane gube, vendar je pogled sivo-rjavih oči zelo živahen, včasih kar nagajiv. Trde, poštene, zgarane dlani so ji med pogovorom počivale na delovnem predpasniku. Angela in njen mož Janez pa sta še zdrava in vesela in tudi mi želimo, da bi jima bilo v njunem domu na Novi-ni še dolgo prijetno in lepo. Kaj dela mladina? Verjetno se je že kdo od mladih spraševal v podjetju, kaj dela mladinska organizacija pri nas v zadnjem času. Dopusti so mimo in tovarniški komite se je sestal na seji, kjer pa so lahko samo ugotovili, da je za uspešen pristop k nalogam, ki jih čakajo, potrebno vodstvo organizacije kadrovsko izpolniti TK. Od nekdanjih članov komiteja jih je ostala le peščica, ki ne bi bila kos vsem nalogam. Zato je bila izbrana komisija, ki dela na tem, da pripravi predloge mladincev, ki bi bili primerni za delo v vodstvu mladinske organizacije. Seveda, to ni ravno lahko, saj vemo, da bo treba dobiti le take mladince, ki bodo pripravljeni delati v komiteju celotno obdobje in ne samo mesec ali dva kot je bil običaj doslej. Kadre bo treba iskati predvsem iz vrst mladih komunistov, zato smo se domenili za sodelovanje z organizacijo ZK v podjetju. Upamo, da bomo našli primerne mladince in da bo delo organizacije ZMS steklo tako kot je treba in sicer po zelo obširnem programu, ki ga je sprejela ko- misija za družbeno ekonomske odnose pri občinski konferenci ZMS Tržič. Program dela za obdobje september 72 — avgust 73 je naslednji: SEPTEMBER 72 1. Izdelava in potrditev programa (konferenca). 2. Formiranje aktivov v delovnih organizacijah, kjer so za to možnosti. 3. Obravnava programa po aktivih in dopolnjevanje s pripombami. 4. Posvet s predsedniki aktivov in predsedniki komisij za DEO o akciji (razširjena seja komisije za DEO pri OK ZMS). 5. Urejevanje kadrovskih problemov po aktivih. OKTOBER 72 1. Dvodnevni seminar za vodstvo aktivov, sodelujočih v akciji: — namen akcije, kratek opis AKCIJE 75, — dogovori o nalogah v okviru akcije, — obravnavanje delavskih amandmajev TOZD, ZOZD, aktiv ZMS v TOZD, — priprave za volitve 73, evidentiranje, — aktiv ZMS v delovnih organizacijah — predpriprave na problemsko konferenco. NOVEMBER 72 1. Posvet s predstavniki aktivov in komisij za DEO o poteku akcije oz. o začetku akcije. 2. Problemska konferenca ■— aktiv ZMS v DO, pogoji dela, problemi, boljša aktivnost. 3. Obravnavanje po aktivih. — kadrovska politika, — interno usposabljanje — predavanje, razgovori, lahko tudi seminar za člane aktiva. DECEMBER 72 1. štipendiranje 2. Stanovanjska politika. 3. Redni mesečni posvet. JANUAR 73 1. Dvodnevni seminar za udeležence akcije — delitev dohodka v DO — samoupravljanje v DO — družbeno-politični sistem in predvidena sprememba — ZK kot avantgarda — SZDL danes 2. Redni mesečni posvet FEBRUAR 73 1. Delo po aktivih (obravnava!) — razvojni načrt — telesna kultura in rekreacija — mladi v drugih političnih organizacijah 2. Redni mesečni posvet MAREC 73 1. Obiski vseh aktivov, ki bodo sodelovali v akciji — razgovor z vodstvom podjetja in DPO ter predsedstvom aktiva 2. Redni mesečni posvet APRIL 73 1. Dvodnevni seminar — zaključek akcije — predavanja, razgovori itd. — ugotovitve o poteku in uspehu akcije — dogovori oz. predlogi za sodelovanje vnaprej MAJ 73 1. Redni mesečni posvet predsednikov aktivov 2. Podelitev priznanj najboljšemu aktivu na slavnostni akademiji od Dnevu mladosti JUNIJ — AVGUST 73 1.Izdelava programa za naslednje obdobje Kot vidimo, je dela ogromno in naša organizacija bo morala z vso resnostjo pristopiti k navedenim akcijam. Poleg teh pa bodo v programu dela našega aktiva tudi druge dejavnosti pot npr. organizacija oddaje »Mladina pred mikrofonom« ter še nadaljnje sodelovanje z aktivi Gorenjskih občin. Z. N. Sodbe in obsodbe Škoti so skopi. Tašče so zle. Ženske so klepetave. Židov se ne da prenašati. Hrvati bi se radi razširili na račun drugih. Srbi ne morejo pozabiti, da so dolgo vladali. Slovenci so šleve. Če natančneje pogledamo gornje stavke, bomo videli, da je vsem skupna neka splošna (ob)sodba, da je ta sodba vse drugo kot dobrohotna, pozitivna. Poleg tega so gornje sodbe stereotipne. Se pravi: naj je že njihovo izhodišče takšno ali drugačno, delno resnično, ali neresnično, stereotipno absolutizirajo neko resničnost ali dozdevno značilnost skupine ljudi. Govoriti o stereotipih je kajpak hudobno. Nič ni treba misliti, o ničemer dvomiti, napenjanje možganov odpade. Sodbe so tu, enkrat za vselej. In če se resničnost ne prilega tem sodbam — tem slabše za resničnost. Take stereotipne sodbe pa so tudi nevarne. Tem nevarnejše, čim večjo količino sovraštva, nenaklonjenosti, odklonilnosti vsebujejo. Ker so hudobna in ker utegnejo biti nevarna, so stereotipna mnenja zadeva, s katero bi se morali dan za dnem ubadati. Najprej sami. Zadnjič sem bil na izletu. Srečal sem na deželi znance. Beseda je dala besedo. In potlej je padla tista: »Pri Bradačevih imajo pa bolhe!« Bradačeve poznam od daleč, ne posebno dobro. A sem le napravil ovinek, ko bi moral iti mimo tiste hiše. Nazaj grede sem premišljeval nekako takole: Kaj če je to neugodno sodbo začel raznašati nekdo, ki je Bradačevim gorak? Lahko da so se pri hiši zaredile bolhe, pa so jih medtem pregnali. Toda: Bradačevi imajo pečat, in naj se še tako otepajo ta pečat jim bo še dolgo ostal. In tako se tako rekoč dan na dan zarečemo s kako stereotipno ali pavšalno sodbo: Tone je idiot, Tine je zoprn, Mica je nesposobna, Francka lahkomiselna! Da bi bilo še huje, kajpak takih sodb ne izrekamo vpričo ljudi, ki jih sodimo. To je vedno sodba in absentia, v odsotnosti »obtoženega«. Zato prizadeti ne more dokazati svoje nedolžnosti ali le delne krivde. Priziv ni mogoč. Sodba se oznani, šepetaje, na uho. Rekli boste, to so stare nadloge, na svetu so, odkar svet stoji. Toda zakaj bi se morali z njimi kar tako sprijazniti? (Objavo dovolil Jože Šircelj) Test: Ste bistroumni Sposojene misli — Opazovati življenje skozi črna očala ni nič manj nevarno kot gledati skozi rožnata. — Mlajša generacija misli, da z njo prihaja lepši svet, a stara generacija ima občutek, da lepši svet odhaja z njo vred. — Vino zmoči grlo, a izsuši denarnico. — Vsega nihče ne ve, premalo pa marsikdo! — človek mora biti vedno trdno prepričan, da bo dosegel svoj cilj, potem ga tudi doseže. — Najhuje laja pes, s katerim se ravna po pasje! — Za uspešno poslovanje so predpogoj dobri to-variški odnosi — nikakor pa ne pretesna prijateljstva! — Rad poslušam ljudi, ki govorijo o sebi. Takrat slišim samo dobro. — S kariero je podobno kot v kinu. Običajno ti je napoti kakšna glava. — Nekateri ljudje so podobni cigareti. Vedno jih nekdo drži v rokah, aa koncu pa odvrže. — Kdo se prepusti slučaju, naredi iz svojega življenja pravo loterijo. — Kdor sam tekmuje, je vedno prvi. šale - šale - šale IZKUŠNJA V malih oglasih našega dnevnega tiska je bili objavljen taile oglas: »Mlada, srečno poročena žena išče izkušeno žensko, ki bi jd razlložilla, kako naj se spre z možem, da bo dobila novo obldko.« KDO JE OCE? »Mama, zdi se mi, da bom dobila otroka,« je rekila materi sedemnajstletna hči... »In kdo je oče?« »Odkod naj to vem? Mar mi nisi prepovedala, da bi dolgo hodila z enim mladeničem?« Pri marsikaterem avtomobilu ne veš, kaj je bolj nevarno: konji v motorju ali osel za volanom! PREVEC DOBESEDNO Profesor hoče pred izpitom opogumiti študenta: »Na izpitu je kakor v gledališču in vi ste kakor igralec.« »Sijajno, torej pokličem še-petalca!« VOZNIŠKA »S,i Slišal, Janez, bencin se bo podražil.« »To meni nič mar, jaz tan-kam vedno za pet jurjev.« ONA NADALJUJE »Kaj rečeš ženi, kadar se pozno vrneš domov?« »Rečem ji samo ,dober večer’. Naprej govori ona ...« V šoli »Stopnujte, prosim, pridevnik bogat.« »Bogat, bolj bogat, lopov!« Kdo je bistroumen, bo nemara kdo vprašal. Bistroumen je človek, ki je prodornega razuma, ki zna logično misliti in spretno kombinirati, ki je duhovit in ki brž ve, kam pes taco mold. Če bi radi dognali, kako bistroumni ste, odgovorite na vprašanja v tem testu — čisto po resnici, seveda. 1. Se vam večkrat dozdeva, da so tuji otroci ijubkejši, lepše razviti in bistrejši od vaših? 2. Ali zmerom natanko veste, koliko so vredni komplimenti vašega plesalca? 3. Ali se zavedate, da obleke, ki vaši prijateljici tako lepo pristajajo, na vas ne bi bile tako čedne? 4. Morate pogosto spreminjati sodbo o svojih znancih in prijateljih? 5. Vas prizadene, če vam kdo reče, da se vam tokrat delo, načrt ali torta ni tako posrečila kakor po navadi? 6. Se vam zdi stanovanje, v katerem živite že nekaj let, dolgočasno? 7. Ali tudi pri človeku, ki ga ljubite, slišite, da nima posluha in opazite, da mu je slovnica deveta skrb? 8. Prijatelje povabite k sebi. Vsi vam zatrjujejo, kako prijetno je bilo. Ali kljub temu veste, kdaj se vam večer ni posrečil? 9. Se zavedate, da ste nadležni, kadar se kar naprej nad čim pritožujete? 10. AlLi čakate, da vas bodo ljudje, ki so v službi uspešnejši kakor vi; prvi povabili? 11. Ali se skoraj zmerom prebijete skozi mesec z denarjem, ki ga imate? 12. Se ogibate temu, da bi komurkoli pripovedovali, kako neomajno zvest vam je mož, tudi če ste o tem trdno prepričani? Rešitev testa: 10 do 12 — da: Vam že nihče ne bo mogel metati peska v oči. Preslepiti vas skoraj ni mogoče. Grenka kapljica: res ste zelo bistroumni, a malo klljub temu trpite zaradi kompleksov. 6 do 10 — da: Za norca vas ljudje ne morejo imeti, bistroumni ste ravno do prave Ljudje ji kratko rečejo kar goba in vedno več jih je, ki posegajo po njej. Nikjer je ni mogoče kupiti, vendar je že tako razširjena, da jo ni težko dobiti, saj se sama neprestano razmnožuje. Je snežno bela in po obliki podobna neenakomerni debelejši ribani kaši. Kefir je prav za-prav bakterija, ki raste v mleku pod določenimi pogoji in kjer pod temi pogoji povzroči kislo vrenje. Doma je iz Kavkaza, kjer ga ljudje pijejo že od otroških let in zdravi dočakajo visoko starost. Je nekako vsesplošno sredstvo za zdravljenje in preprečevanje različnih bolezni. Poleg tega ni samo zdravilna, ampak tudi okusna, osvežujoča, nasitljiva in nere-dilna pijača. Okus ima približno tak kot jogurt, vendar ostrejši, prijetnejši. Človek bi naj ga, ko je zdrav, popil 1/21 dnevno, kadar je bolan pa 11 ali več. Pri 12-urnem zorenju je odvajalno sredstvo, pri 48 urah zapira. Ljudje iz Kavkaza ga kot zdravilo pijejo pri sledečih obolenjih: ledvičnih, žolčnih, jetrnih, črevesnih, živčnih, kožnih (ekcem!), rani na želodcu, visokem krvnem pritisku, zaprtosti, nespečnosti, sklerozi, celo pri obolenju dihal, bronhijev, astmi, pri ženskih boleznih, bruhanju med nosečnostjo itd. Skratka, škodovati ne more nikjer, le ljudje mere. Ne premalo in ne preveč. 0 do 5 — da: Ali ne jemljete življenja preveč z lahke strani? Prepogosto se radi zaupate ljudem, ki vašega zaupanja niso vredni. s premalo kisline naj pijejo kefir večkrat po malem, ker jim sicer povzroči težave v istem smislu kot jogurt, kadar ga pojedo preveč naenkrat. Priprava kefirja je enostavna: v Weckov kozarec, ki ima dobro gumico in sponko, vlijemo 1/21 mleka, dodamo 2 žlici gobe, hermetično zapremo in na sobni temperaturi pustimo zoreti 12, 24 ali 48 ur. Mleko mora biti prevreto in ohlajeno, kozarec pa tako velik, da ostane v njem še za tri prste prostora. Po preteku časa, ki smo ga za zorenje določili z ozirom na našo prebavo, kozarec odpremo in mleko precedimo skozi luknjičavo cedilo (pe-novko). Pomagamo si lahko z žlico, da se hitreje cedi. Gobo v cedilki nato močno pre-plaknemo pod curkom mrzle vode, 1-krat tedensko pa pod toplo vodo, ker je sicer mleko prekislo. Odcejeno mleko se premeša in že je pripravljeno za pitje. Vso posodo vedno sproti dobro pomije-mo. Predolgo ne smemo pustiti gobe brez mleka. Kadar pa se nam že preveč razraste, jo pač nekaj odstranimo. Otrokom včasih ne prija kisel okus — mirne duše lahko serviran kefir osladkamo. Ne smemo pa pozabiti, da mnogim otrokom kisline primanjkuje in bo zato morda najbolje, če ga pijejo po večerji. J. Z. Iz domačega zdravilstva Kefir ali mlečna goba Vitka linija Velja za moške in ženske Z leti se nabirajo tudi kilogrami. To pa ne bi smelo biti pravilo, z malo skrbi bi lahko vsi ohranili lepo in mladostno linijo. Resnici na ljubo povedano, to ne bo več linija 20-letne mladenke, bo pa vseeno vitka linija. Zdravniki priporočajo za dobro zdravje po 35. letu paziti na prehrano. Skrb o prehrani pa vpliva tudi na vitkost. Vsaj enkrat tedensko naj bi se držali diete. To seveda ne pomeni, da tega dne ne smete ničesar pojesti, vendar bo malo zelenjave, sadja in solate, skupaj s sadnimi sokovi, samo pomagalo prečistiti organizem in obenem obdržati določeno težo. Zelo priporočljiva je tudi telovadba, za katero pa največkrat ni časa ali pa volje ni. Vendar bi moral vsaj hoditi čim več peš. Če se vam ne mudi, če je vreme lepo, zakaj bi se drenjali po avtobusih. Stopite raje peš! Pa še to: namesto, da se nestrpno in nejevoljno prestopate pred dvigalom, ki ga ni od nikoder, stopite peš! Prehoditi nadstropje ali dve peš, ter se pri tem držati pokonci, samo pomaga k lepi drži in liniji. Kdor si to lahko privošči vsaj dva do štirikrat dnevno, naj bo prepričan, da z debe-lušnostjo ne bo imel veliko opraviti. '?o TäLO iBBHflllBBBIBBHaRR0RIIBBB8IBIBBIBBBBBIHBIIBIMIIR!g!BUIfll9IIIIBH| Nagradna križanka * Prišli - odšli V mesecu avgustu 1972 so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci: V predilnico: Božič Adolf, Stritih Srečko, Mušinovič Vii-han; v tkalnico: Mašinovič Rasim, Islamovič Mejra, Savič Mirjana, ćehić Fehret, Štikič Marica; v konfekcijo: Tišiler Brigita, Lameševič Anda, Logar Ivana; v obrat šivalnice Hrib: Starc Stanislava, Bertol Danila, Ješelnik Darinka, Poje Marta, Knavs Zdenka, Marjanovič Marija; v vzdrževalne obrate: Zlodej Jernej; v upravo: Šajnič Cirila; Iz podjetja pa so> odšli naslednji: samovoljno: Hozjan Drago, Jakopin Franc, Čerketa Slobodan, Koželj Jožefa, Tajč-man Olga, Semič Pavel, Kališnik Cvetama, Okjan Zdravko, Borštnar Marija, Mornčilovič VuJkosava, Ahačič Andreja; pravilna odpoved: Pogačnik Marija, Bezjak Silva, Vesel Malči; odpoved podjetja: Đorđevič Ksenija; v pokoj: Korpič Marija; invalidsko upokojena: Dečman Marija; v JLA: Japelj Zoran, Vuče-novič Cedo, Dolinar Stanko, Novak Franjo, Markovič Anton. ü ■ BPT TRŽIČ Glavno mesto Norveški Igralec Ryan 0' žreti, pet žreti (v sestav= liankah) Pestner Polmer Dan v tednu Zavit srbohrv : -:;v - L:.: ,K> 1 r vga .... .-s - . » . f F, ' ' Španski FIAT Znamke ital. vili = čarja Gr. črka ZnarP0? trener "ss*~ ; plovni Ištevnik 1 C«sta P* PijačaSt. Slovanov igralka Gardner Hčerin. mož 3,14 Renij Del sobe Običaj Vrsta Datme Mivka Delati nemir Br.ezalk pijača Vse vre= dulam., Pijača iz tropin nekdanji irz Dravr ik Meter mala sokola kem.prv litij Perzij. denar. enota Predpla: čilo Pekarna Revija ZMS -Trop živali Cade nekdqnj^ dirkač Žveplo ITALIJA Dekle Enako= glasje zabava^ alasbi a 1 Pintar oksi = qen Drystvo in z.in tet Fantič AVSTRh JA nekdanji dnevni Živko Pregl Farrow vrstatuj ciqaret pogani zasluže Rimska ena nočno zabav. Češka reka Del voza EDO Ignac Bicikelj Tanks tkanina Artikel Mesto v Alžiru sosed. država Indijci avt.ozn. začetek abecede Naš od = ličen ko: šarkar Katran neran = 1|IV Sestavil Z. N. Industrij rastlina Janez Ahačič Napel ja= va 1000 kg hrv.moš. ime Kobalt mer. en. zn zlato Som bor Medmet bolečine pritrdiln. (domač* 1 avt.ozn. Kube Kalij Onassis %? Jobljeni zdolgotr. & Hrv.jlust revna Tone Martinč» 3taqov.v I iubliani M. ime raziskav Doktor Tekst.tov v Kranju Meter Veža, hodnik Hrvaški veznik ospbnj zaimek 10.črka abecede Polmer Mangan K(?mbjn ari pokn 1 NIČ Izvr.odh sindik. Kradlji = vec LUIS Ljudski oabor avt.ozn. Spanile Avtom. oznaka Livna Premaz (čr. barve Alumini : Ljubkov m.irpe : Konci polotoku Rdečikri Sloven. moški potom» Bedaki, trapi provoca rezzastt inošl nka Kisik East Plač Tut Značaj Enaka Jože Turk Neznan v mat. a Kem.zm za iod k Ples (nemške ) -k Izgubljer Ti .pevski glas Znana opera Avstral. medved Začetn. imena ig Severja začet.čr sos. dri jia Belgija Lorger Reka inpeCap žene Kem.zn. za barij Tvar Romu = niia Naša reka Avtom. oznaka Torina Športnik v rinqu osebni zaimek osmero (kotnik Ž.ime Zvok poljea. orodje Liter Nekdanji tekmov. v, motokr. Novi Sad Sedala Vrsta vrhe Nemčija Pamet 100 m Osebni zaimek Moško Vrč, Izrastek na alavi 5. trka abecede Vzhod Amper Bor Krat. za menato Moško ime Mesna jed Lump Ibel) Naše mamice Kužat Justina 14.7 1972 deček štefe Ivana 15.7.1972 deček Hodič Ifeta 13.8.1972 deček Elezovič Rasima 21.8.1972 deklica Jolič Pera 22.8.1972 deklica Dolžan Ivana 23.8.1972 deček Mihajlovič Mirka 29.8.1972 deklica Ahačič Jožica 31.8.1972 deklica Blažič Frančiška 5.9.1972 deklica Mamicam najlepše če- stitke, malčkom zdravja! pa obilo iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izžrebani reševalci miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Izmed 69 rešitev je bilo 50 pravilnih, od teh pa smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 40,— din prejme Mrak Tilka iz tkalnice 2. nagrado 30,— din prejme Košir Angela iz predilnice 3. nagrado 20,— din prejme Rozman Danilo iz mehanične delavnice 4. nagrado 10,— din prejme Koprivnik Milan iz tkalnice Nagrade izžrebani reševalci lahko prejmejo pri blagajni v upravnem poslopju. Rešitve iz 9. številke TT je treba oddati do 15. oktobra v nabiralnik TT (pri vratih okrepčevalnice)! I »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž- * ' ne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor | ! — Glavni in odgovorni urednik Janez Furlan — Naslov J I uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 90 — | ^ Tisk CP Gorenjski tisk Kranj v 1500 izvodih — Izhaja J * enkrat mesečno. — List dobijo člani delovno skupnosti . ' brezplačno. !________________________________________________ _