------122 ------ Dopisi. Iz Celovca 5. aprila. = Naše mesto spava. Včeraj je v mestni zbor volil tretji razred volivcev; število teh volivcev znaša 324 glav, — in koliko, mislite, da jih je prišlo volit? — — celih 18! Pravijo, da zaostali davki so te prikazni krivi, ker po postavi občinski ne more voliti, kdor je s kakim davkom na dolgu. Mi sicer nimamo davkarskih knjig pri roci, da bi za gotovo znali, je li to res ali ne; vendar mislimo, da je to bosa, da 300 in še več volivcev je tistih par goldinarjev na dolgi, ki jih plačuje ta razred. Pravo je menda le to, da Celovčanom ni dosti mar za to, kdo bode voljen. Slovenske stranke, ki bi kaj delala pri nas, žalibog! ni, in tako ni dveh kamnov, ki bi se trla med seboj in Issleib se celo povoda nima, da bi dramii „svoje ljudi" k volitvam. Celovec spava! Iz Vranskega na Staj. — Nemila smrt nam je po kratki bolezni za legarjem 28. marca vzela obče spoštovanega notarja gosp. And. Br atko viča, kije bil rodoljub z dušo in telesom; slovensko pravično reč je zadela velika zguba. Živel nam bode v nevenljivem spominu ! Iz Kranja 9. aprila. — Tudi naša čitalnica, vrla Gorenka, ni pozabila stradajočih svojih bratov Dolenčev; napravila je njim na korist včeraj ,,besedo" in jim naklonila lep darsk, sebi pa tudi priznanje čedalje večega napredka. Dvorana je bila lepo polna, Čeravno ni bilo nobenega kranjskega ,;gosta" in so bili samo le udje čitalničini; gostom je menda bil veči magnet tisti „Alpenkonig", ki so ga s vsemi copernijami vred v po« hlevni sobi igrali potujoči klasiki komedijanti, in si tedaj nišo dali kratiti onega „Kunstgenuss-a." „De gustibus non est disputandum" — pravi latinski pregovor. — „Beseda" čitalničina se je začela z lepim prologom, ki je živo opisal blagi poklic človeka, da je angeij milosti svojemu bližnjemu v potrebi. V zboru Ipavče-vem „Kdo je mar" je pevski zbor danes očitno poka-zal, da hvalevredno napreduje; toliko je bilo živahnega ploska po odpetem zboru, da ga bojo gospodje pevci še drugikrat morali na program postaviti, ker se dane& niso dali izprositi, da bi ga bili ponovili. — Posebno navdušenje je izbudila Koseskova „Slovenija pred prestolom avstrijskim", kteri 1. del je deklamoval rodoljuben gospod s tolikim čustvom, da je segel v srca vsem poslušalcem. Veličastna beseda te poezije je im-ponovala občinstvu tako, da smo gospodu govornika srčno hvaležni, da nas je ž njo razveselil, pa tudi dru-gim^čitalnicam pokazal, naj jo vzamejo v svoj program. — Subertova spevoigra „Advokata" sta zopet izbudila občno radost. — Po „besedi" se je igrala tombola na korist Dolencem, po tomboli pa se je mladi svet zasukal ves vesel, da je tudi kranjska čitalnica pomočnica revnim svojim bratom. Prav tako! Po dobrem delu pošteno veselje ni na napačnem mestu. V Senožečah 28. sušca. (Konec.) Ker se o prihodnji političini razdelitvi naše Vojvodine vse giblje in ziblje , in ker so že Razdrčanje, Pianinčanje in celo St. Peterčanje željo zarad okrajnega glavarstva izrekli, naj bode tudi nam dovoljeno, eno o-tem ziniti. »Kolikor glav, toliko misli." — Senožeče so zmiraj bile v osrčji 2 okrajev, namreč Ipave in Bistrice; ipavski okraj šteje na 4.0 štirjaških miljah 12.286 du& bistriški „ „ „ 3.5 „ „ 11.195 „ senožeški „ „ „ 3.3 „ „ 8.108 „ skupaj 31.589 duš* Temu okraju bi se zarad bližave rado podalo 16 vasi fare Košane, postonjskega okraja. — Do postonjskega okrajnega glavarstva zgubi Senožečan za pot tje in nazaj skorej 5 milj. Se več pa Ipavec in Bistričan. Slednja sta bila v odborovem sporočilu deželnega zbora letošnjega leta v 18. seji pod točko VII. omenjena;. Senožečanu pa se ni enaka milost skazala. Do seno-žeške okrajne uradnije se pripelje Ipavec po državni cesti v 2 urah; in če gre peš po stezi Čez gozd brda,. pride tudi lahko v 3 urah; Bistričan pride tudi na bližnjici po stari poti v 5 urah — če se mu ne ljubi voziti po drčni skupni reški cesti, za ktero je tudi naš okraj leta 1857. —1866. le zavoljo majhnega špička zemljišča krvavo zasluženih jezer goldinarjev potrošiti moral, če tudi je vedel, da ne bo nikdar priložnosti imel, te ceste rabiti. — To je res, da tukaj ni bil do zdaj sedež pravdosrednika ali bilježnika, pa okrajno glavarstvo bi gotovo vabilo tekmece za take imenitne službe. — Senožeče so slovele v trgovstvu že o začetku 13. stoletja, in po vsi pravici, ker a) lega kraja je dosti pripravna za občenje z bližnjimi deželami; b) stojijo na državni tržaško-dunajski cesti; c) ta cesta se sklene na Razdrtem z goriško cesto; č) čez Gabrče in Divače pelje ena cesta v Istrijo in Trst; d) v Divači je tudi postaja železne ceste; e) skupna cesta se sklene pri Vremifa (tukaj bi morebiti postaja železnična društvu učinila več dobička nego Ležeče) in pelje skozi Bistrico na Reko. — Od železnične postaje Divače (č-d) smo oddaljeni le 1 uro, in smo odtod pošto dobivali do konec leta 1863. sedaj pav — čez Postojno in Razdrto! Z Vrha pri Črnomlji. — »Kjer sila do vrha pri-kipi —- tam božja pomoč več daleč ni" stari ta pregovor se je tudi pri nas uresničil. Ubogi pogorelci prejeli smo zdatno podporo iz visocih rok. Presvitli cesar Ferdinand in presvitla njegova sopruga sta naši cerkvi poslala 400 goid. , presvitla cesarica Karolina Avgusta je v isti namen darovala 200 gold., 200 gold. pa po: ------ 123 ------ gorelcem. Bog stoterno plati blagim dobrotnikom njihove velikodušne darove. Šimon Zadnik, župnik v svojem in v imenu svojih faranov. Iz Ljubljane. (Iz mestnega zbora.) V poslednji seji je bilo odločeno, da nove volitve mestnih odbornikov bojo za 3. volitni razred 23. dne t. m., za 2. razred 24., za 1. razred pa 26., in sicer vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Ako pa ob prvi volitvi ne dobijo vsi izvoljeni postavno število glasov , voli se še enkrat, in sicer volijo volivci 3. volitvenega razreda 23. dne t. m. popoldne od 3. do 6. ure, volivci 2. razreda 25. dne t. m. od 8. do 12. ure dopoldne , volivci 1. razreda pa 27. dne t. m. tudi od 8. do 12. Za predsednika volitni komisii v 3. razredu je župan imenoval g. Vrhovca, v 2. razredu g. dr. Zupanca, v 1. razredu g. Sovana. — Da se zelo zmešana stara mestna registratura v red spravi, je po nasvetu finančnega odseka in sporočilu dr. Schoppel-a bila g. pl. Radič-u odločena remuneracija z 89 gold., ko bode vredil stare akte. — V imenu policijskega odseka je poročal dr. Blei-weis o potrebi, da se odpravijo kanali, ki strani-ščino (sekretno) gnojnico izlivajo v Ljubljanico , ker to zahteva zdravje meščanov in kmetijski blagor; zdaj pa, ko se bode Ljubljanici struga prenaredila, je pravi čas za to, ki ne pride več. Ker bo to sporočilo obširnejše tudi v našem listu natisnjeno , da vsi hišni gospodarji zvedo, kako in kaj , naj je za danes to naznanilo zadosti, da ima mestna gosposka pravico prepovedati te kanale, ki svinarijo vodo v Ljubljanici in jo nečedno in nezdravo delajo, v kužnih boleznih še posebno nevarno, pa tudi leto in dan okoli 15.000 gold. vrednosti gnoja v črno morje odpeljejo. — Včeraj je mestna gosposka prevzela lokalno policij s t v o. Gospod župan dr. Costa se v posebnem razglasu zaupljivo obrača do meščanov in prebivalcev vseh s prošnjo, da bi občinskim organom kakor dozdaj tako tudi zanaprej zaupanje skazovaii, pri vsaki priložnosti jih na vso moč podpirali in tako dokazali, da smo za ustavo in samoupravje (avtonomijo) zares dozoreli. Opravila, ktera je mestna občina, kakor smo ravno rekli, prevzela, 10. t. m., so sledeča: 1. skrb za varstvo oseb in lastnine; 2. cestno in poljsko policijo; 3. policijo, ki zadeva živež; 4. policijo zdravstveno ; 5. policijo, ki zadeva posle in delavce, in izvrševanje postave za posle; 6. policijo nravstveno; 7. policijo zastran stavb in ognja. Ker je mestnemu magistratu v Ljubljani izročena politična uravnava prve stopnje, toraj bo on 10. dan aprila 1.1. počemši izvrševal v celem obsegu lokalne policije kazensko in ekse-kutivno oblast na I. stopnji v obmestji, in prevzame sledeča politično-policijska opravila v izvrševanje na I. stopnji, ktera je dozdaj oskrbovalo v obmestji c. kr. policijsko vodstvo, namreč: a) mestni magistrat izreče, ktere osebe imajo priti v posilno delavnico; b) on oskrbuje uredska opravila lokalne policije po cesarskem ukazu od 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96, oziroma od 3. aprila 1855 drž. zak. št. 61; c) on izvršuje odločbe zastran policijske ure v zmislu ministerskega ukaza od 3. aprila 1855 drž. zak. št. 62; d) uredska opravila lokalne policije po ministerskem ukazu od 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198; e) predpise orožnega patenta od 24. oktobra 1852 drž. zak. št. 223, na koliko je to v področji političine gosposke I. stopnje; f) oglasit-vene zadeve po odločbah ministerskih ukazov od 15. februarja 1857 drž. zak. št. 33 in od 2. aprila 1858 drž. zak. št. 51; g) on daje mestjanom izkazna pisma in potne liste za domače dežele; h) on oskrbuje zadeve uradnega spremstva (tirateljstva, šuba). — Predsedstvo c. kr. deželne gosposke bo pa 10. dan aprila t. 1. počemši naravno oskrbovalo: 1. državno policijo v njenem celem obsegu; 2. nadzorstvo tiska, političnih društev in shod ov; 3. nadzorstvo vožnje po železnici; 4. bistvena opravila sodnijske policije, ako niso lokalne natore, tedaj vredništvo in razdajo policijskega oglasnika; 5. izvrševanje glediščinega reda. — (Beseda v gledišču. Konec.) Ako narodni društvi — čitalnica in „sokol" — stopite pred očitni svet v srcu Slovenije, treba je, da si izberete predmetov, ki jih tudi izvedenci morejo meriti z vatlom ostre kritike. Tako je storila tudi letos čitalnica in ž njo vred „južni sokol". Pevski zbor izbral si je dva zbora, polna velike muzikalne vrednosti, zato tedaj tudi težka, pa rešil ju je tudi, ako izvzamemo eno malo hibico, ki se tudi prvemu giediščinemu tenorju za zlo ne jemlje, od konca do kraja tako izvrstno, da tudi najčmernejši go-drnjač jima nič očitati ni mogel. Prvi zbor : Jenkovo ^Jadransko morje", kteremu je slavnoznani skladatelj „Slavske domovine" muziko zložil, je mojstersko delo, o vsaki sekirici prevdarjeno in v karakteristiki do-slednjo. Komur je Jenkova ta pesem znana, si je moral misliti, da je sicer vrlo pripravna za opis po godbi, a da za petje ni; in vendar kako genijalno je zložena pesem, ktera vedno na to vdarja, da morje to „bilo nekdaj je slovansko!" Ce tudi ne lahka v stavku in težka vmo-dulacijah, jo je zbor v vsem izvrstno pel in gospodičina Melanija Hohnova mu je tudi na glasoviru prav hvale vredno prilagala. — Drugi veliki kor: „Pohod (popotnica) Templarjev" iz češke opere ,,Templafi na Morave" od še celo mladega skladatelja Se bora je impozanten zbor, da maloktera opera ima tacega; tako nepopisljivo lepo se strinja tukaj pesem z godbo, da zgrabi ti srce ali hočeš ali nočeš. Tudi v tem zboru se je pokazal čitalničin zbor na visoki stopnji svoje izurjenosti in v glasih tak, da ga nobeno muzikalno ljubljansko društvo ne doseže. To pa je tudi mesto, da damo hvalo, komur hvala grč: to je pevovodju čitalničinemu gosp. J. Fab-janu; pa čmu besedi, kjer se dela tajiti ne dajo! V drugem zboru je imel celo trojno opravilo ob enem: vodil je zbor, vodil je godbo in pel je začetni samospev s svojim lepim in krepkim baritonom sam. — V ostalem muzikalnem oddelku radovali smo se zanimive pesmi iz opere 17. stoletja „Mirane", ktero je gospa Luiza Priikerjeva s prekrasnim svojim glasom in znano umetnostjo izvrstno pela, in pa dvospeva iz Verdijevega „Attila", v kterem sta gospoda Fr. Vidic in Viktor Coioretto z mogočnima svojima glasovoma napravila tisti veliki vtisek, ki občinstvu seže do živega. — Radovednost obilo zbranega občinstva segala pa je v današnji „besedi" najbolj v spevoigro Ipavčevo „Tičnik", kajti to je bilo prvikrat, da se je igrala opereta na odru očitnem. In ponašati se morejo vsi, gospodičini in gospodje , da se je od konca do kraja izvršila tako izvrstno. Da je gospodičina Roža Frolich-ova krasna zvezdica, okoli ktere se v tej spevoigri vse drugo suče, znano nam je bilo to že iz prejšnjih iger v čitalnici; tudi danes je tako bilo, in venec, ki ji je došel iz parterja, pričal je to priznanje očitno. Al tudi gospodičina Eliza Šrapekova, ki je danes prvikrat prevzela nalogo „hišine", rešila jo je v besedi in petji tako lepo, da ji moremo prav iz srca čestitati zarad občne pohvale, ki jo je prejela. In kaj hočemo o gosp. Jentel-u, ki je „Zelenkoviča", in o gosp. Vojt. Valenti, ki je „Poljanca" pel? Kaj druzega kot to, da tako „con amore" sta pela in igrala, da z zborom vred je tako srečen ensemble bil, da je vsakemu, komur je mar za čast domače umetnosti, srce veselja igralo. — „Konec pa delo hvali" ali »finis coronat opus" — to je, „južni sokol" je slavil „besedo" kakor lani tako letos. V 1. oddelku se je gosp. Tine Vidic skazoval res pravega Herkula; al ne, da bi bili ------ 124 ------ občudovali samo le njegovo moč, temuč tudi to, da najtežje produkcije je izvrševal z največo elegancijo. Ta elegancija pa je vladala tudi pri 16 sokolih, ki so moj-stersko predstavljali krasne arabske skupine; videla se je taka lahkota v vseh težavnih skupinah, kakor da bi se bili le igrali. In prav tako je bilo tudi v konečni predstavi. Da so doneli hvalni klici po gledišču o vseh sokolovih produkcijah , ni nam treba še posebno reči. — Kakor je tedaj bila „beseda" sijajna v vsem, kar ste dale narodni društvi danes občinstvu, tako pa je tudi občinstvo se skazalo radodarno, ker čisti dohodek, ki se je izročil si. vladnemu predsedništvu na pomoč Dolencem , znesel je 415 gold. 34 kr. Ne zabiti pa ne smemo javne zahvale vsem, ki so svojo umetnost žrto-vali blagemu namenu, pa tudi si. muzičini kapeli c. k. polka baron Gerstnerjevega , ki je brez plačila godla, in častiti papirnici v Vevčah, tiskarju gosp. Blazniku, gosp. Klemens-u, gosp. Jurečiču in gosp. Jerančiču, ki so brezplačilno pomogli milodarni besedi. — Dolencem je do konca preteklega meseca došlo milodarov 19.174 gold. 22 kr. — Pretekli petek dopoldne je c. kr. namestnik, prevzvišeni gosp. baron Bach, obiskal našo normalko, realko in ces. knjižnico, v saboto pa gimnazijo. Ker se je mogel v posameznih razredih takrat le malo časa muditi, nas misel obhaja, da jih bode vprihodnje natančneje preiskaval; to pa tudi želimo zlasti zato, da se sam prepriča, je li res , kar je po prejetih poročilih objavil deželnemu zboru, namreč, da se v nizih razredih slovenskim učencem v slovenskem jeziku pomaga tudi v predmetih, kterim je nemščina učni jezik. V ces. knjižnici je Njih ekscelencijo posebno zanimivala Kopitarjeva slovanska zapuščina. — Prihodnji teden pojde „Zgodovina Slovencev", po naročilu ljubljanskega društva spisal Trdina, ob Ma-tičinih stroških v natis; kmalu za njo tudi društveno „letno sporočilo"; Eebečeva prestava Erbenevega spisa še ni izgotovljena za natis. — Tudi kranjska kmetijska družba je prejela za oklic razpis moravskega deželnega odbora, po kte-rem se darilo od 600 gold. zagotovlja onemu, kdor do konca t. 1. spiše v slovanskem (češkem) jeziku bukve za poduk kmetijstva v pripravniških šolah moravskih. — Kakor ,,Sviet" piše, je naš rojak in hvaljeni pisatelj gosp. H. Penn prejel častno darilo v Zagrebu za žaloigro „Propast Metuluma" v hrvaškem jeziku. Slava! — Mehikanci so jeli že dohajati v Ljubljano, odkodar jih 1000 odrine 8. maja na morje. — Kdor želi semena turških svilnih črvičev, ga dobi pri gosp. Skale-tu na Poljanah po 5 gold. lot. — „Sokolov večer" v saboto, lepo vredjen po gosp. Orlu, se je odlikoval še posebno po petji praških kon-servatistov gosp. Gerbca in gosp. Heidrich-a. — Da vstrežeta čitalnica in „Sokol" množim željam, se napravi prihodnjo nedeljo zvečer še ena „beseda" v gledišču. Gotovo je, da se pojeta prekrasna zbora „Radostno potovanje" in „Popotnica Templarjev"; kaj pa še druzega, naznanil bo glediščini list. Igrala se bo burka „Kljukec je od smrti vstal", in „Sokoli" bojo kazali nove reči. Vstopnina ni povišana, ampak navadna; vstopnice se dobivajo v gosp. Vidi če vi štacuni v špitalskih ulicah.