Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UCIT0JSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „ Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Za razčišfenje političnih pojmov in gesel. Uvodnik v predzadnji številki obračuna S kulturnobojno frazeologijo one separati* stične struje med slovenskim učiteljstvom, ki še danes zastopa stališče, da radi načel* nih nasprotstev v kulturno*političnih nazi* ranjih ni mogoča skupna stanovska organi* zacija vsega slovenskega učiteljstva, zlasti ne organizacija s kulturnim programom. To stališče onih tesnih duhov, pri kate* rih je načelno samo to, kar se da označiti s politično etiko »napreden*klerikalen«, ki v svoji duševni revščini domnevajo, da se vse narodno kulturno in duhovno življenje da zajeti v ta dva tesna, vrhu tega vsebin* sko neopredeljena, nejasna pojma, ki vsak čas menjavata svojo vsebino. Kaka puščoba bi vladala v našem kul* turnem življenju, kako žalostno, brezpo, membno, prazno bi bilo, ako bi se izživljalo samo v teh dveh smereh! Kar je narod ve« likega, pomembnega ustvaril, je zrastlo iz drugih idejnih tal, kar je slovensko učitelj* stvo pozitivnega ustvarilo ni ustvarilo v znamenju kulturno*bojnih gesel, ampak iz čistega narodnega idealizma. Nič nam ni danes nujneje potrebno, kot čiščenje in kritična analiza onih poj* mov in gesel, ki obvladujejo naše javno živ* ljenje. Neverjetno velike zmede zanašajo vanje razna bojna gesla, ki jim ni nihče opredelil vsebine, ki to vsebino menjavajo po trenutni potrebi dnevne politike. Naprednost, svobodomiselnost, klerika« lizem, kulturni boj, svetovni nazor, narod* nost, narod, nacija, narodno in državno edinstvo — to so pojmi in gesla, ki jih dnev« no srečavamo v našem časopisju in javnem življenju, v kojih znamenju se bijejo srditi politični boji, ne da bi bila ta gesla vse* binsko jasno in točno opredeljena. Baš v tej nejasnosti, meglenosti, političnih bojnih gesel cveti in zori demagogiji pšenica, se razpaljajo strasti, ki nam odvajajo pogled od preprostih dejstev, od realnega življenja, njegovih nujnosti in zahtev. Ne vidimo tega. kar narod resnično te* ži in ga ogroža v njegovi eksistenci, ne vi* dimo skrbi našega malega človeka, propa* danja našega kmeta, razkroja družinskega življenja umevanja prave domačnosti, uso* de naše mladine, ki nima več mladosti, uso* de naše matere in žene. Kdo vodi račune o vsem tem? Ne moremo in ne maramo delati brez vodilnih idej, ki nam ogrevajo srca in nas usposabljajo za vztrajno, požrtvovalno de* lo, ki zbujajo, zbirajo in usmerjajo naše sile, a te ideje morajo biti izraz nezavestnih in podzavestnih teženj in stremljen naroda, njegovih življenskih potreb in nujnosti, mu morajo biti kažipot v lepšo bodočnost. Uči* telja morajo voditi k narodu, ne proč od njega. Zato ni v našem interesu, da bi izbego* vali pred načelnimi vprašanji. Oni, ki nam to očitajo in nas izzivajo, se hudo motijo. Ne bo bolela glava nas, ampak druge, ko bomo načenjali eno načelno vprašanje za drugim. Ne moremo in ne maramo učitelj* stva duhovno uniformirati, a najti hočemo in moramo skupna pota k narodu, k pozi* tivnemu udejstvovanju v službi njegovega resničnega napredka! kar je možno le, ako poznamo temelje njegove; moralne in go* spodarske sile. Brez jasnega obračuna s preteklostjo ne gre! Dvoje je, kar nas je v preteklosti pred* vsem oviralo, da se nismo zasidrali v narodu in se nismo zavedali svojih nalog. Vpliv nemške vzgoje in nemške kyl* ture je bil na slovensko inteligenco tako močen, da ni bila zmožna spraviti svojega idejnega življenja v organski odnos z živ* ljenskimi pogoji svojega malega, politično in gospodarsko zasužnjenega naroda. Po nemškem vzorcu smo prenašali k nam poli« tične ideologije, ki niso bile odraz in izraz življenskih nujnosti naroda, zato so te ide* ologije,, prenešene neorgansko, nekritično na naša tla, postale fraze in karikature, ki so bolj razkrajale kot dvigale naše nacio* nalne odporne sile. Tudi naš nacionalizem je bil poln tuje idejne primesi, nedosleden in slaboten. Ta balast tuje miselnosti nas teži še danes in mogoče one najbolj, ki ho» čejo patriotizem in nacionalizem vzeti v zakup. V drugo je potrebno, da si priznamo, da je slovensko učiteljstvo vse preveč sle« po, hlapčevsko sledilo drugi slovenski inte« ligenci, ko bi bila njegova naloga, ker živi v neposrednem stiku z narodom, da bi bilo nek protiutež tuji miselnosti, da bi dalo na* šemu političnemu življenju realno nacional« no smer. Slepo in nekritično je sprejemalo politična gesla od vodilne inteligence, se za« nje navduševalo, se zaganjalo v politični metež, se samo umetno izoliralo med naro« dom in s tem pomnoževalo število nasprot« nikov šole. Politični voditelji rabijo hitrih uspehov, ne polagajo glavne važnosti na solidno kul« turno delo učitelja med narodom, na delo, kojega sadovi sicer počasi zore, a so zato trajni, ampak želijo si predvsem takojšnjih strankarskih uspehov. Na drugi strani pa slišimo pogosto od iste strani hudo omalo« važujoče sodbe o učiteljstvu in očitke, da nima zaslombe in ugleda med narodom, vzroke pa iščejo povsod, le tam ne, kjer bi jih morali. Nič bolj se ne odtujuje učit. od naroda, kot ako mu usiljuje ideje in nazore, za ka« tere nima in ne more imeti razumevanja, ker nimajo nič opraviti z njegovimi živ« ljenskimi pogoji in težnjami. Ko najde uči« telj pravo smer svojemu delu, ko se po« globi z ljubeznijo v dušo in miselnost na« roda med katerim živi, ko bo sledil ide« jam. ki jih narod razume, ker prihajajo nasproti njegovim življenskim potrebam, bo njegovo delo imelo tudi uspeh in kljub sedanji svoji pomanjkljivi izobrazbi si bo priboril med narodom ugled, o katerem se mu danes niti ne sanja. Pogoj pa je, da se otrese vsakega duhovnega jerobstva, da ima pogum, sam iskati pravo pot, da ima pogum in ambicijo zamenjati vlogo stran« karskega priganjača z vlogo voditelja. Naloga organizacije je, da vzgaja član« stvo k politični zrelosti in samostojnemu mišljenju in udejstvovanju. Prvi korak k temu je, da začnemo s kritičnim čiščenjem pojmov in gesel, ki danes usmerjajo naše javno življenje in da se z organizirano sa« moizobrazbo pripravimo za javno delo. ANTON SKALA, Maribor: Program naše organizacije v bodočnosti. Nova pravila UJU. Minilo je že leto dni, ko je pozval Glavni odbor UJU vse učiteljstvo v drža* vi, da razpravlja o osnovi in glavnih prin« cipih, po katerih naj se upravlja v bodoč* nosti naša organizacija. Učiteljska društva v Sloveniji so se temu pozivu odzvala in na podlagi sklepov teh društev je sestavil predsednik mariborskega učiteljskega dru* štva referat, ki ga je prečital na pokra* jinsiki skupščini v Celju v juliju 1926 in v avgustu 1926 tudi na glavni skupščini v Beogradu. Na podlagi tega referata je bil v Beo* gradu storjen sklep: Izvršnemu odboru UJU v Beogradu se naroča, da takoj po glavni skupščini pozove vsa poverjeništva, da na temelju od glavne skupščine spreje* tih osnovnih idej in principov sestavijo načrt za izmeno pravil, ki ga v določenem roku predlože glavnemu odboru. Posebna anketa, sestoječa iz zastopnikov vseh po* verjeništev, sestavi v določenem roku eno* ten predlog izpremenjenih pravil, ki naj se objavi in ga obravnavajo vsa poverjeni* štva na prihodnjih pokrajinskih skupšči* nah in pride na dnevni red glavne skup* ščine UJU 1927. Do danes so poverjeništva že izdelala načrte glavnih pravil UJU in dne 29. aprila 1927 so zastopniki vseh poverjeništev na seji v Zagrebu sestavili enoten predlog iz* menjenih pravil. Zdaj čakamo, da bo ta enoten predlog za izmeno pravil natisnjen, nakar ga nošljejo poverjeništva svojim društvom v diskusijo in eventualno dopol* nitev in ga stavijo na dnevni red svoje po« krajinske skupščine. To pa v tem letu ne bo več mogoče. Nova pravila bomo sprejeli na glavni skup« ščini leta 1928. In to je prav, kajti vpraša* nje izmene pravil je za Udruženje življen* ske važnosti in jih je treba vsestransiko prerešetati pred sprejetjem. Istočasno, ko bodo sprejeta glavna pravila, pa bo treba izdelati tudi poslovnike za glavni odbor, poverjeništva in učiteljska društva. Zato je pravilno in tudi že nujno, da je letos glavni odbor pozval vsa društva in učitelj* stvo, da razpravlja o programu naše orga« nizacije v bodočnosti in izdelajo referate, od katerih najboljši pride v razpravo na letošnji glavni skupščini v Skoplju. Za strogo stanovsko in strokovno orien« tacijo učiteljskega stanu. Ko smo na lanski glavni skupščini v Beogradu razpravljali o izmeni pravil UJU, je prevladala ideja, da je treba prekiniti z dosedanjo smerjo Udruženja, po kateri je bila stanovska politika podrejena politiki poedinih strank, kar je moralo privesti do nesporazumljenja in nezaupanja v vrstah učiteljstva in do izpodkopavanja tal Udru« ženju kot rcprezentantu vsega učiteljstva. Storjen je bil soglasen in mnogo odobra« vani sklep, da bodi Udruženje le strokov* na organizacija; to je: Jugoslovensko uči« teljstvo razpravljaj na svojih zborovanjih in sikupščinah le o stanovski politiki in se izogiblji vsake razprave o vprašanjih iz dnevne politike strank, ki bi, če tudi so večkrat važna, radi neenotnosti nazorov v učiteljskih vrstah, morala privesti do na* petosti med pristaši istega stanu. Odmev nove orientacije po celi državi. To dvoje: izogibati se na zborovanjih in skupščinah razprav o vprašanjih iz dnev« ne politike in boriti se le za ugled in pra« vice integralnega učiteljskega stanu, je po« stavilo že v tem letu Udruženje na trdnejši temelj. Novo življenje je vstalo v učitelj« skih društvih, razgibale so se učiteljske vrste in pričelo se je debatirati o novi smeri UJU, o samo strokovnem reševanju stanovskih vprašanj. Ideja strokovnega udruženja jugoslovenskega učiteljstva pri« nešena iz Slovenije v naše središče Beo« grad, se je od tu razširila po Srbiji, Hrvat« ski, Vojvodini, Bosni, Dalmaciji in Črni gori. Učiteljstvo, ki dosedaj še ni bilo or« ganizirano v Udruženju, je v Sloveniji že vstopilo, na Hrvatskem pa se vrše pripra« ve za vstop vsega hrvatskega učiteljstva v UJU. Ujedinjenje vsega srbskega, hrvat* skega in slovenskega učiteljstva v enotno strokovno organizacijo bo gotovo eden najs večjih dogodkov v zgodovini jugosloven« skega učiteljstva in ako gledamo že tudi v bodočnost, krepak korak do največjega danes še idealnega dogodka, do Udruženja vsega jugoslovenskega učiteljstva: srbske« ga, hrvatskega, slovenskega in bolgarskega. Delovni program in cilj nove smeri stanov* ske politike. Z novo smerjo v stanovski politiki pa je nujno potrebno, da izdelamo delovni program, po katerem se bomo približali ci« Iju, ki ga hoče doseči naša strokovna or« ganizacija. Kateri pa je cilj strokovne organizacije učiteljstva? Cilj je trojen: 1. Udruženje hoče biti priljubljena in uvaževana strokovna organizacija vsega jugoslovenskega učiteljstva. 2. Udruženje hoče biti kot predstavnik vsega osnovnošolskega učiteljstva odločilen faktor v šolstvu... in 3. Udruženje hoče biti voditelj kultur« nega in socialnega pokreta med narodom. LISTEK. JOSIP LAPAJNE: Revolucije. Tekom mojega 28«letnega službovanja sem že naletel na mnogobrojne šolsko*di* daktične revolucije, ki so izbruhnile kar preko noči, brez vsakršne predpriprave in našle naše vrste domalega vedno nepriprav* Ijene. Bilo je za Hubadove dobe, da so se kresali duševni meči ob Herbertovih for« malnih stopnjah. (Bežek«Hubad), dočim so se tedanji starejši tovariši zbegano pehali za pedagoškimi knjigami, prirejali hospita« cije po formalnih predpisih, kar se je nam mlajšim, pravkar izšolanim učiteljem zdelo naravnost smešno. Pa se je le preboJelo, preživelo, pa prav nič ne preuredilo. In kako smo znali tedaj risati! Narav« nost užitek je bil, vleči črte od pike do pike in v težjih slučajih celo mimo njih do tretje črte. S kakim ponosom smo se z otroci radovali ob lepih zvezdicah in raznih ornamentih, ki so rasli pred nami kaikor gobe po dežju! Pa ti pade med nas bomba tam iz Ljubljane! »Proč s pikami! Na pra« zen papir!« In mi, zbegana rnasa, smo z otroci vred strmeli na prazno polje, obu« Pani kresali črte po Wernpfenigovih vzor« cih m goljufali s podkladki, da bi bile črte v enaki višini ter ne kazile lica gradbi, ki se nad njo spodtikalo nadzornikovo oko. riJIT^ v knjižnici mnoge predloge raznih risarskih avtorjev in v pravi užitek mi je, Winlk i,nes premišljujem o prirodnih bo* lecinan, ki nam jih je povzročala ta čudna umetniška novotarija. Ker ni bilo na šoli mlajšega od mene, da bi se mi porogljivo nasmihal, sem hitel k društvenim zborova* njem, da so me tamkaj božali pomilovalno pogledi našega naraščaja. Še danes, kadar mlajšim tovarišem pripovedujem svoje čudne doživljaje, vzbudim največ zabave, če opisujem naš nekdanji obup ob praznih listih. Revolucija je šla preko nas in revo* lucionira še danes. In ta nesrečna biološka metoda! Ko* liko skrbi in jeze, proučavanja in razprav« Ijanja je bilo, da smo se je naučili oprijeti. Mi srednjeletniki smo se sicer še kmalu oživeli v Schmeila, ne tako starejši tova* riši, ki jim je že minevalo zanimanje za novotarije. (Mačka je pač ohranila ostre kremplje, če tudi se tega ni utemeljevalo po biološkem opazovanju in utemeljitvi). Bilo je kratkočasne zabave, ko so na neki uradni konferenci zavračali referenta o biološki metodi, češ, da ni podal bistva te nove panoge. Ker se debaterji niso mo* gli zjediniti, so končno pozvali ¡predsed« nika. naj on raztolmači in razsodi biološko pravdo. In c. kr. nadzornik se je modro umaknil gordijskemu vozlu, češ, »bomo pa drugič o tem govorili!« Kaj bi se danes ne veselil ob teh spominih biološke revolucije. V šoli so nas naučili fabricirati krasne formulirane stavke, ki so bili dika vsem predmetom ter so v paradni uniformi defi« Iirali mimo učiteljevih ušes in se usidrali v šolskih zvezkih, odetih v fini ovojni papir. In zopet ti prasne strela z jasnega neba! »Proč s sponami!« »Prosto spisje!« Obu« pan sem slekcl lepo uniformo in predložil sem otrokom — zopet — prazen papir. Uspehi morajo biti kolosajlni, vsaj sem si nabavil Reifa, ki se je v uvodu skliceval, da so njegove ideje priplule tudi v Posavje, kjer smo tedaj že študirali Lichtenwalner* jevo »Prosto spisje«. Prva naloga — stra* šno razočaranje! Strmel sem v zmedeno štreno, brez konca, brez kraja, brez pre« sledkov, brez vsebine, brez smisla. Nad* zornik se mi je pojavil v fata morgani — sedečemu pri topli peči ob konglomeratu čudnih prostih spisov. Potipal sem si žilo, ki je burno utripala. »Sam si kriv«, sem vzdihnil v hladno sobo. Ne da bi jo hotel segreti, pač pa da ohladim sebe samega, sem treščil vse zvezke na plapolajoči plamen. Oprijel sem se predmeta s strašno lju* beznijo. Nad 50 spisov sem imel, ko me je prišel nadzorovat g. c. kr. nadzornik. S po* nosno zavestjo sem mu predložil krasne izdelke, polne življenja, srčnega zdravja. In nadzornik se je veselil z menoj vred. Presedal je ob zvezkih in se čudil. Presedel je ponovno uro pri meni, da se uveri na kak način obravnavam šolske poprave in na kak način sem dosegel tolike uspehe. Ko sem prosto spisje obvladal, popol* noma proučil, sem se odločil, da na dru« štvenem zborovanju predavam o bistvu tega predmeta po svojih lastnih izkušnjah. Pa ti pride nov nadzornik in stopi pred menoj v čisto mlako z blatnim dnom. Ostr* mel sem. »Naloge naj bodo ličnejše, pisanje ni zadovoljivo.« »Za to imam lepopisne zvezke,« ga zavrnem. »Naloge morajo biti lične,« ponovi mož. Opozorim ga na namen spisja in na Reifa. »Kaj. jaz naj čitam Rei* fa, ko imam 24 službenih let?« se razsrdi strokovnjak. Na moj protest in zastopnikov R. in L. iz K. se je opravičil nadzornik, da mi je prisodil drugi red v metodi, ker — je »me* todo sodil po zvezkih«. Krohot v zbornici ljubljanskega učiteljišča je bil zadnji od« mev te resnične epizode izza 20. stoletja. Spisna revolucija je še vedno na po« vršju časa, kajti naš naraščaj ne obvlada dosedanjih izkušenj in večkrat sam sebi zagreša neuspehe. Z malimi navodili oprt, se pa oprijemlje predmeta z ono ljubeznijo, (kakor smo se ga lotevali mi, ki nas je pre« porod našel nepripravljenih. In zadnja revolucija? Stojimo pred za« zidanimi vrati. Kar je znotraj ne more ven, ne mi notri, pa vendar moramo drug do drugega. So to: deška ročna dela! Ime je snovi ni, delavci brez predizobrazbe, smo« ter nejasen. Priredili smo že tozadevna predavanja. Videli smo igračke izza naših jasnih dni, ki smo jih otroci znali brez obveznega pred« meta d. r. d. Iz tečajev prihajajo tovariši, ki se nauče stiskati ilovico, preoblikovati lesovje, krošnjariti i. dr., vse le enostran* sko. V šoli jim časa preostaja, ne vedo kaJ bi" • D i Našel sem tam pri tovarišu na Y. Kup izdelkov. Ponesel sem par del domov, da pokažem tovarišem, ki bi lahko izdelovali. So posneli, in vendar še preostaja časa. Odločili smo se, da priredimo ob po* krajinski skupščini razstavo deških in de« kliških ročnih del z edinim namenom, da si ustvarimo nekak delovni načrt. Bo to razstava brez enotnosti, nestrokovnjaška, pa vendar bo smotrena, ker nas povede iz povojev k samostojnosti in nas usmeri k pravemu cilju. Revolucija dela naj ustvari delavce, zato prosim, da se vsi, ki so dobre volje, udeleže razstave kot sodelavci. Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole. To je troedini cilj Udruženja, ki ga hoče doseči. In, da ga bo doseglo, si mora izdelati troedini program dela. Razgovorimo se, kakšen naj bo delov: ni program Udruženja z ozirom na tro« edini cilj, ne da bi hoteli že zdaj določiti delovni program Glavnega odborai, pover» jeništev in okrajnih učiteljskih društev. To se bo zgodilo pozneje po diskusijah o de= lovnem programu v vseh učiteljskih dru» štvih, poverjeništvih in Izvršnem odboru UJU. Za zdaj je potrebno le naglasiti, da pričakuje učiteljstvo od svojih vodstev mnogo iniciative, (spretnosti, uvidevnosti, razumevanja in širokogrudnosti v svojem delokrogu. Skupen bodi cilj, skupno delo, skupni uspehi, a tudi skupne žrtve, pot, ki vodi do skupnega cilja pa bodi preračunjena in prilagodena Večkrat posebnim razmeram posameznih edinic učiteljske organizacije. Napačno bi bilo sestaviti delovni program in ga vsiliti vsem učiteljskim edinicam Udruženja, kajti marsikaj se bo dalo v Sloveniji že doseči, kar še ne bo mogoče v Južni Srbiji in tudi v Bosni se prilike razlikujejo od vojvodinskih itd. Kljub de» loma različnim potem do cilja pa bo treba povsod vzbujati zanimanje za skupne cilje in navajati na skupno delo, ker to je po« goj, ako hoče Udruženje doseči skupne uspehe. Torišče učiteljevega dela je stanovska organizacija, šola in prosvetna društva; materijal, ki ga oblikuje, je: učitelj sam: njegova oseba, mladina in narod; orodje, s katerim dela, pa je učiteljev razum in njegovo srce. Vsak delavec, ročni in du« ševni, mora poznati svojo delavnico, snov, ki jo oblikuje in orodje, s katerim obli« kuje. Mora pa tudi znati uživeti se v delo in strniti se z njim v enoto. Izdelek priča o stvariteljevi genialnosti in njegovi tvorni sili, poznavanju snovi in kakovosti orodja. Kako je s to stvarjo v naših vrstah? Ako bi mi učitelji priredili razstavo svojih dosedanjih uspehov v organizaciji, šoli in med narodom, bi nam nepristran« ski žirij priznal mnogo plusov pa tudi mnogo minusov. Ne bomo vodili debate, česa je več. Pojdimo rajši v svoje delav« niče in ustvarjajmo tako dolgo, da bodo plusi popolnoma zabrisali minuse. Stanovska organizacija. Nova smer, da bodi Udruženje le enot« na strokovno organizacija vsega osnovno» šolskega učiteljstva ne glede na njegovo Društva so bila že po okrožnici obve» ščena, da priredi na prošnjo poverjeništva in z njegovim sodelovanjem mariborski Pedagoški krožek zadnji teden meseca av» gusta pedagoško»socialni tečaj v Mariboru. Opozorjena so bila na namen in pomen te» ga tečaja za naše članstvo in pozvana, da skrbe za čim lepšo udeležbo. Nepričakovane ovire so preprečile, da bi Pedagoški krožek mogel izvršiti svoj načrt. Ker pa smatra poverjeništvo ta tečaj z ozirom na svoj namen, organizirati že v prihodnjem društvenem letu samoizobraz» bo učiteljstva po krožkih, kot nujno potre» ben, je sklenilo, da samo priredi enak tečaj, le z nekoliko drugačnim programom v Ljubljani. Na tečaju se bodo udeleženci seznanili z načrtom samoizobraževalne akcije pover» jeništva. in postali v svojih društvih glavni njeni propagatorji. Zato poverjeništvo trdno pričakuje, da pošlje vsako društvo nekaj agilnih članov na tečaj. Kjer dru» Vsak čas privede s seboj nove potrebe in zahteve. Najboljša pravila je treba po gotovi dobi let popraviti, izboljšati in pri» lagoditi časovnim zahtevam. Društveni odbor, oziroma občni zbor U. S. je že večkrat temeljito predelal in iz» boljšal svoja pravila, zlasti pa v letu 1921., 1924. in 1925. Ze nekaj let sem se pa raz» mišlja o tem, kako bi društvo pomagalo svojim članom ne le v smrti, temveč tudi v bolezni. S to mislijo s strokovnega stališča se je temeljito bavil tudi šef»zdravnik držav» nega zdravilišča za jetične na Golniku g. dr. Neubauer. Kot idealen človekoljub in iskren prijatelj učiteljstva izastopa mnenje, da bi bilo priporočljivo in tudi tehnično izvedljivo reorganizirati Učit. Samopomoč tako, da bi nudila svojim članom tudi v času bolezni izdatne podpore. S posredovanjem tov. ravnatelja Lajo» vica je povabil društveni odbor na ustmeni razgovor. V nedeljo 12. junija t. 1. so bili trije odborniki U. S. na Golniku. G. dr. Neubauer je razvil obširen pro« gram podporne akcije za obolele osebe uči« teljskega stanu. S statističnimi podatki iz drugih držav je dokazal, da je pri nas še slabo poskrbljeno za bolne učitelj^, ki bo» lehajo v prvi vrsti za jetiko, saj je tuber» kuloza imenovana večkrat kratkomalo uči» teljska bolezen. V svojem globoko raizmiš« ljenem in obsežnem poročilu je podal ve» liko lepih načrtov, po katerih bi prišlo uči» izvenstanovsko opredelitev, nujno zahteva več stanovskega intenzivnega dela, zanima» nja, borbenosti vseh in posameznih članov stanovskih edinic. Brez poglobitve posa« meznikov v stanovska vprašanj«, brez po« znanja skupnega smotra, je vsako organi« zacijsko delo otežkočeno, če ni celo nemo« goče. Le ono vodstvo organizacije, ki se more sklicevati na stanovsko zavednost in integralnost članstva, dosega uspehe, ki so v korist in ponos stanu in posamezniku. Politično strankarstvo in naš stan. Dokler se je opirala naša organizacija ob ramena tega ali onega politika, ni bilo neobhodno potrebno, da bi se vse članstvo borilo za uspehe, zadostovala je pripravlje« nost neke skupine učiteljstva pomagati svojemu protektorju«politiku v borbi za interese njegove organizacije in po kom« penzaciji so se dosegli uspehi, ki seveda niso bili v korist samo oni skupini, ampak vsemu stanu, včasih pa le poedincu. Dosih« dob je bilo tudi razumljivo, da smo za svoje voditelje izbirali može tovariše, ki niso bili le odlični šolniki, ampak tudi ugledni in vplivni politični delavci. To je bilo tudi neobhodno potrebno, saj nismo mislili na integralno stanovsko organizacijo, drugače bi ne mogli v onih razmerah doseči ničesar. Ali kakor ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran, tako je nujno sledilo, da so učiteljske organizacije radi svoje politične grupacije obenem s političnimi grupami rastle in padale, kar je privedlo v učitelj» skih vrstah do zavisti, mržnje, sovraštva, preganjanja in celo do ovaduštva in ustva« rilo tako žalostne razmere v našem stanu, da bi po tej poti ne mogle ostati brez vpli« va na šolo, to osnovo in središče narodne prosvete. Razumljivo je, da so žalostne razmere poslednjih let, ki so nam še vsem v spo« minu in 'ki se še niso popolnoma izboljšale, privedle do razmišljanja, ali naj bo tako važen, številen in vpliven stan res le orodje in avantgarda političnih skupin, ki se mu da neka odškodnina z delno ugoditvijo zahtev, ali najvnetejšim tovarišem politič» nim borcem morda celo mesečna denarna nagrada »po previdnosti«. Tako ni mog/lo več iti dalje. Pa ne le radi razvratnih stra« sti, ampak tudi radi razvratnih razmer, ki so jih vojne in povojne razmere in stran« karske strasti ustvarile v vsem našem jav« nem življenju. (Konec prihodnjič.) štveni odbori še niso o tem sklepali, naj to nemudoma store. Udeležence naj prija« vijo poverjeništvu. Eventualne priglase za Maribor odstopi Pedagoški krožek pover« jeništvu. Poskrbljeno bo za ceno prehrano in sta« novanje. Po možnosti se poskrbi stanova« nje brezplačno. Celodnevna prehrana (zajtrk, obed in večerja) stane v uradniški menzi 14"50 Din. Za vse informacije se je obrniti na poverjeništvo. Tečaj bo trajal šest dni, in sicer od vštetega 25. do vštetege 30. avgusta. Podro« ben spored tečaja z imeni referentov še ob» javimo. Glavni referati bodo: 1. Etični te« melji vzgoje. 2. Delovna šola na kmetih. 3. Kmetijski nadaljevalni tečaji. 4. Naloge učiteljice na deželi. 5. Gospodinjski tečaji. 6. Organizacija učiteljske samoizobrazbe. Ne glede na prijave od strani društve» nih odborov vabimo članstvo, da se tečaja v obilnem številu udeleži. Poverjeništvo UJU — Ljubljana. teljstvo — zlasti pa člani U. S. — v naj» krajšem času do primernih podpor, da bi se lahko zdravilo pod strokovnim nadzor» stvom in z vso oskrbo v zdravilišču. Šte» vilčno je dokazal, da se more z malimi pri» spevki doseči zaželjene uspehe. Učiteljstvo ne bo smelo prezreti dobrih nasvetov strokovnjaka»zdravnika. Socialni položaj našega stanu ni baš najboljši. Od» bor U. S. bo skušal v najkrajšem času po« dati svojim članom podroben načrt, po ka« terem bi se uresničila misel: bolnemu članu pripomoči s primerno podporo do ozdrav« ljenja. Prijetna dolžnost me veže, da se iskre« no zahvalim g. dr. Neubauerju za idealno zasnovani referat, a njegovi ljubeznivi go» spej soprogi za izredno gostoljubje. Naj» bednejši tovariši — bolniki — se bodo hva» ležno spominjali njega, ki je dal stvaren povod za potrebno reorganizacijo U. S. -*-Iskrena hvala tov. ravnatelju Lajovicu za prijazno posredovanje in celodnevno cice« ronstvo, g. dr. Ratšlu pa za ljubeznivo raz« kazovanje sanatorija. Še enkrat vsem sku--paj: Prisrčna hvala! ._I. K. — DRUŽBA SV. CIRILA IN ME* TODA je edina družba, ki podpira šol* stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto* rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! Člen 21. Oblastni šolski odbor opravlja te-le dolžnosti: a) Pregleduje in odobruje proračune krajevnih šolskih odborov svoje oblasti in račune njih blagajnikov ter jim daje razrešnioo. b) Skrbi za zidanje novih šol. c) Skrbi za popravila in razširjanje šolskih poslopij. č) Moralno in materialno podipira otvarjanje šolskih tečajev za nepismene v krajih, kjer ni šole, ter daje učiteljem za to delo nagrade iz svojih sredstev. d) Moralno in materialno podpira učiteljska in šolarska potovanja zaradi spoznavanja naroda in domovine. e) Skrbi za ustanovitev in povečevanje stalnega oblastnega šolskega fonda za zidanje šol in pospeševanje prosvete v vsej oblasti. f) Sestavlja in predlaga ministrstvu za pro-sveto v odobritev svoj letni proračun. g) Upravlja tudi ostalo svojo imovino: mile ustanove, darila, fonde itd. h) Podpira nabavo potrebne šolske oprave, učil, knjig in ostalih potrebščin. i) Nadzira šolsko imovino in šolske fonde vseh osnovnih in meščanskih šol v oblasti ter ukrepa, česar je treba za zavarovanje šolske imovine in fondov. j) Preiskuje in- rešuje spore med učitelji — ali šolskimi upravitelji — in krajevnimi šolskimi odbori. k) Nadzira poslovanje krajevnih šolskih odborov. 1) Pregleduje svojo blagajno in blagajne krajevnih šolskih odborov ter ukrepa, česar je treba za njih zavarovanje. m) Predlaga ministrstvu za prosveto ustanavljanje, združevanje in razdruževanje šolskih občin ter porazdeljuje šolsko imovino dotičnih občin. n) Daje potnino članom oblastne učiteljske skupščine in članom oblastnega šolskega odbora. Člen 22. Blagajnik oblastnega šolskega odbora vodi blagajno po odobrenem proračunu v zmislu veljavnih predpisov. Predlaga račune v pregled oblastnemu šolskemu odboru in njegovemu krajevnemu računskemu pregledniku, ki daje razrešnico predsedniku tega odbora kot nakazo-valcu in blagajniku kot računodajniku. Člen 23. Oblastni šolski odbor ima svoj posebni vložni zapisnik, arhiv in pečat. Pokrajinska skupščina v Kranju. Glasom sejnega sklepa Učit. društva za kranjski okraj podajamo sledeča obve« stila in navodila: 1. Razstavne predmete — deška in de» kliška ročna dela je vposlati tako, da so najkasneje do 30. t. m. v Kranju. Naslov: Gimnazijsko r al v >n a t e I ¡jj s št! v jo v Kranju. (Uradno — z označbo: »r a iz = stav a«). Za kranjski srez obvezno — za ostale toplo priporočljivo. Člani razstavnega odbora prično z de« lom v gimnazijski telovadnici 1. julija 1927 ob 8. uri, ob 17. uri je skupna seja. 2. Stanovanjski odsek (načelnica gdč. Bizjak Jerica) preskrbi stanovanja samo za one dni in udeležence, ki se prijavijo do 28. t. m. na Učit. društvo kranjskega okraja — Cerklje pri Kranju. Na poznejše prijave se ne bode pod nobenim pogojem oziralo. 3. Prehrana (načelnica gdč. Zupančič Karolina) bo preprosta, enotna, obvezna po odločitvi. 4. Prireditveni odsek naj se zbere 2. julija ob 8. uri v gimnaziji. 4. Stanovanjski odsek posluje ob skup« ščinskih dneh na kolodvoru, informacijski pa v avli »Narodnega doma«. 5. Prihod širjega sosveta dne 5. julija 1927 naj se uravna tako, da zamore isti prisostvovati otvoritvi razstave ob 14. uri. Okoliške šole naj privedejo otroke vsaj pol ure popreje na gimnazijsko dvorišče! Želimo obile udeležbe. 6. Zborovalni prostori. Širji sosvet in odseki zborujejo v gimnaziji, delegacija in skupščina v veliki, koncert v mali dvorani »Narodnega doma. 7. Po skupščini položimo vence na spo« menik kralja Petra — Osvobodi« t e 1 j a , pesnika dr. F r. Prešerna in Simona Jenka. (Na kranjskem poko« pališču počiva tudi nekdanji urednik »Uči» teljskega Tovariša« tov. Andrej Ž u» mer in mnogo naših tovarišev — narod« nih borcev). 8. Za izlete: na Krvavec (planinski dom 1854 m — preko Cerkelj 5 ur), Grintavec (Cojzova koča — 2559 m — preko Kokre 6 ur), Jezerska visoka planota — (Češka koča 1800 m 7 ur) se je obenem s stanova» nji priglasiti na označeni naslov, da pre» skrbimo vozila. S fŠ m u r J',eltln|e g oir e (tričetrt ure do vrha — gostilna) se nudi diven razgled po vsej Gorenjski ravnini. Za vsa eventualna pojasnila se je obr» niti na Učiteljsko društvo kranj. okraja. Cerklje, 19. junija 1927. Josip Lapajne, Andrej Roje, predsednik. tajnik. —k »Zbori«. Mesečna revija za novo zborovo glasho z glasbeno književno pri» logo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pev» sko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izšla je pravkar dvojna številka (5. in 6.) tega iz» vrstnega glasbenega lista in obsega tri skladbe na 10 straneh ter književno pri» logo na 12 straneh z vložkom notnih pri» merov na 2 straneh. Vse dopisovanje se vodi s predsednikovim in zapisnikarjevim podpisom; če pa je predsednik zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali njegov namestnik. Arhiv se hrani v poslopju oblastnega prosvetnega oblastva; vodi ga zapisnikar dotičnega oblastnega šolskega odbora. Člen 24. Člani oblastnega šolskega odbora, ki prebivajo izven kraja, kjer se vrše seje, imajo pravico do dnevnice za čas seje in do povračila dejanski učinjenih potnih in voznih stroškov ta-ko-le: če so uradniki, po uredbi D. R. bT. 96.000/20 v zvezi z izpremembami D. R. br. 121.400 z dne 1. oktobra 1923; če pa niso uradniki, jih prejemajo kakor uradniki v 1. skupini II. kategorije. Člen 25. Vse dopisovanje oblastnih šolskih odborov je uradno in zanje se ne plačuie ne poštnina ne taksa (člen 1. zakona o taksah). Člen 26. Prehodne odredbe: Krajevni in oblastni šolski odbori, določeni s to uredbo, se morajo ustanoviti najkasneje do konca meseca maja t. 1. ter morajo takoj prevzeti arhiv in vse posle, ki so spadali doslej v poedinih pokrajinah v pristojnost poedinih sreskih ali drugih šolskih odborov. V krajinah, kjer so krajevni in oblastni odbori že ustanovljeni, se morajo v istem roku spraviti v sklad s to uredbo. Oblastni šolski odbor v Beogradu izvrši, čim se ustanovi, razdelitev mesta Beograda na šolske okoliše in potem se ustanove krajevni šolski odbori za dotlčne okoliše. Izjemoma izvoli za ta prvi oblastni šolski odbor člane pod h) po členu 17., točki h), te uredbe namesto oblastne skupščine oblastni odbor. * Ta uredba stopi v veljavo dne il. junija 1927. Odrejam, da je treba postopati od tega dne po njej na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem dnem prestanejo veljati vse one odredbe v dosedanjih zakonih, ki nasprotujejo njenim predpisom. V Beogradu, dne 2. maja 1927.; O. N. br. 28.038. Namestnik ministra za prosveto, minister za finance: dr. Bogdan V. Markovič s. r. Splošne vesti. DELEGATOM IN OKRAJNIM UČITELJ» SKIM DRUŠTVOM! V današnji številki lista je priobčen načrt novih pravil UJU, ki bo na letošnji glavni skupščini v Skoplju v razpravi. Priobčujemo ga šele sedaj, ker smo ga sedaj prejeli v končni redakciji od Izvrš« nega odbora, potom »Narodne Prosvete«. Društva ne morejo več o njem razprav« ljati, kakor se je glasil naš tozadevni pred« log. pač pa pride v razpravo na pokrajin« ski skupščini v Kranju. Pozivamo vse predsednike društev, di se po možnosti posvetujejo še pred skup» ščino o njem vsaj z odborom in delegati svojega društva in pripravijo tozadevne predloge za odsek, ki bo o pravilih raz« pravljal na pokrajinski skupščini. Poverjeništvo UJU — Ljubljana. — Nov prosvetni minister. Portfelj prosvetnega ministra v volilni vladi je pre« vzel g. Ninko Peric. — Oblastna učiteljska disciplinska so« dišča. V »Službenih novinah« številka 129/XXXVII. z dne 11. junija je objavljen odlok namestnika ministra za prosveto, ministra za finance, z dne 6. junija 1927, O. N. br. 37.702, s katerim se potrjujejo člani vrhovnega učiteljskega disciplinskega sodišča in člani oblastnih učiteljskih disci« plinskih sodišč. — Oblastno učiteljsko di« sciplinsko sodišče za ljubljansko oblast s sedežem v Ljubljani je sestavljeno tako=le: a) predsednik: dr. Fran Vodopivec, veliki župan ljubljanske oblasti; njegov namest« nik: Rajko Svetek, vladni svetnik; b) član: Engelbert Gangl, oblastni šolski nadzornik; njegov namestnik: Andrej Rape, sreski šolski nadzornik v Ljubljani; c) strokovni drugovi: Ivan Erbežnik, Andrej Skulj, Ivan Tavčar, Tomo Jedrlinič, Karel Puhar, Aloj« zij Novak, Tit Grčar, Ivan Dimnik, Janko Polak, Josip Ambrožie, Mirko Repovžt Stanislav Legat, Alojzij Marok in Ivan Ko« cijančič — vsi učitelji v Ljubljani. — Ob« lastno učiteljsko disciplinsko sodišče za ma« riborsko oblast s sedežem v Mariboru je sestavljeno tako«le: a) predsednik: dr. Fran Schaubach, veliki župan mariborske obla« sti; njegov namestnik: dr. Leon Stare, dvor« ni svetnik; b) član: Matija Senkovič, ob« lastni šolski nadzornik; njegov namestnik: Ivan Koropec, sreski Šolsiki nadzornik v Mariboru; c) strokovni drugovi: Aleksan» der Alt, Viktor Grčar, Mirko Rauter, Ivan Womer, Anton Skala, Fran Petrič, Mirko Kožuh, Hinko Karničnik, Josip Kutin, Vo« jeslav Ipavec, Ivan Robnik in Janko Samec, — vsi učitelji v Mariboru. — Učne osebe za meščanske šole. Z ozirom na tozadevno vest v časopisju je ministrstvo prosvete s svojim odlokom O-N. br. 32.702 z dne 28. maja odredilo, da se prošnje osnovnošolskega učiteljstva za namestitev na meščanskih šolah v bodočem1 šolskem letu ne bodo upoštevale, ker bo letos absolviralo nad 30 slovenskih učite' ljev Višjo pedagoško šolo v Zagrebu i" Beogradu. — Sestava krajnih šolskih odborov'- Veliki župan ljubljanske oblasti je izd? v odloku z dne 6. junija nekaj pojasni' glede sestave krajnih šolskih odborov. Pedagoško-socialni tečaj v Ljubljani. Reorganizacija Učiteljske samopomoči. UČITELJSKA SAMOPOMOČ IZPLAČUJE DANES OB SMRTNEM SLUČAJU OKROG 10.300 DIN. — PRISPEVEK OB SMRTNEM SLUČAJU JE LE 5 DIN. — ODBOR RAZMIŠLJA TUDI GLEDE PODPORE ZA SLUČAJ BOLEZNI. Ali ste že naročili Grobming-Lesica-Mole: Srbskohrvatsko-slovenski slovar? Projekat pravila UJU koj'i je izradio Izvršni odbor. I. Ime i sedište. Čl. 1. Učiteljstvo Kraljevine SHS udruženo je u jedinstveno, staleško-prosvetno Udruženje pod nazivom »Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva« (UJU). II. Cilj. Čl. 2. a) Da gaji ideju potpunog staleškog jedinstva svega učiteljstva u državi, bez obzira na vanstaleško opredeljenje članova, kao i svest da su pojedinci i organizacija za svoj staleški rad moralno odgovorni i organizaciji i čelom staležu, kako bi Udruženje postiglo pred svima faktorima uva-ženje glavnoga predstavnika u pitanjima Osnovne Narodne Prosvete i staleških interesa. b) Da udruženom snagom svih učitelja nase Kraljevine radi na napretku Osnovne Nastave i narodnog prosveeivanja, da nastoji oko učvrsciva-nja duhovnog jedinstva svih delova našega naroda, kao i da unapreduje i štiti moralne i mate-rijalne interese učiteljstva. c) Da svim zgodnim sredstvima ide za tim, da budu zakoni i propisi o pravnom. ekonomskom i socijalnom položaju učiteljstva uvek u skladu sa opravdanitn staleškim i stručnim zahtevima u Udruženju organizovanog učiteljstva. III. Sredstva. Čl. 3. Za postizavanje pomenutih ciljeva upo- trebljavače se: 1. Organizovanje sreskih učiteljskih društava, sekcija i različitih odbora na staleškoi i naučno-pedagoškoj osnovi. 2. Održavanje redovnih i vanrednih skupština. 3. Organizovanje ustanova, tečajeva, staleške i naučno-pedagoške štampe za dalje obrazovanje članova. 4. Zastupanje i zaštita školskih, moralnih, pravnih i materijalnih opštih i posebnih interesa učiteljstva pred vlastima i svima drugim korpo-racijama. 5. Propaganda za pomenute interese u jav-noj štampi i saradnja s drugim slovenskim i mednarodnim učiteljskim organizacijama kao i ostalim staleškim organizacijama u našoj javnosti. 6. Podržavanje i jačanje veza izmedu učiteljstva i naroda. 7. Članarina redovnih članova, utemeljača, dobrotvora i velikih dobrotvoxa. 8. Prihodi različnih priredbi i publikacija. 9. Darovi, zaveštanja, potpore i dobrovoljni priloži. 10. Osnivanje fonda za štampu i fonda za staleško-prosvetnu propagandu. 11. Osnivanje »Samopomoči« i drugih pri-vrednih ustanova za učiteljstvo. IV. Članovi. Čl. 4. Članom UJU može postati svaki uči-telj-ca (svetovni učitelji-ce lajički) koji izvrše sve dužnosti prema ovim pravilima. Sem učitelja-ca, zabavilja, učiteljica ženskog ručnog rada u Osnovnim i Gradanskim Školama, članovi mogu biti škotski nadzornici i svi prosvetni funkcioneri iz uči-teljskog reda, kao i profesori Učteljskih i drugih škola, koji su to dosad bili a iz naših su redova. Čl. 5. Članova ima: redovnih, utemeljača, dobrotvora i počasnih. Ko može biti redovan član UJU predvideno je članom 4. ovih pravila. Čl. 6. Redovni članovi upisuju se kod sreskog učiteljskog društva kome pripada škola u kojoj je učitelj-ca dotični član. Pri prvom upisu, sem drugih dažbina plača svaki član 10 dinara. te jedna polovina ide u fond za štampu a druga polovina u Borbeni Fond. No ovu članarinu plača i onaj član koji je pauzirao 2 godine, te nije bio član UJU. Čl. 7. Svaki član dobija člansku kartu, koja mu je dokaz o plačenim dažbinama. Oblik ovih karata propisuje UJU, i izdaje ih za sve članove a prema trebovanjima sekcija. Čl. 8. Redovan član plača UJU (kasi) 10 dinara godišnje na ime članarine, koja se polaže pri upisu u članstvo i odjednom. Za sekciju i svoj zbor plačaju članovi članarinu prema rešenju sekciskih skupština i odluci svoga zbora. Čl. 9. Svaki član ima obavezu da prima centralne organe svoga Udruženja: »Narodnu Pro-svetu« i »Učitelj«. Članovi koji to ne bi učinili plačaju kasi UJU po 10 dinara godišnje, koja suma ide u obrazovani Fond za štampu. Čl. 10. I svaka Sekcija može pokretati svoje listove prema želji i rešenju sekcijske skupštine i odobrenju Centralne Skupštine UJU. Ti listovi moraju biti izraz zajedničkih želja članova dotične sekcije; dok centralna glasila moraju biti izraz želja i namera svega učiteljstva. Čl. 11. Prava su članova: Da mogu učestvovati na svima zborovima i skupštinama UJU; da mogu birati i biti birani; da mogu učestvovati na svima kursevima. ekskurzijama, prcdavanjima i svečanostima koja pri-reduie UJU; da se mogu koristiti moralnom pot-porom UJU; da mogu učestvovati, u radu i koristiti se svima dobrima koje pružaju institucije UTU osnovane za ekonomsko pomaganie svoiih članova, da uvek mogu računati na potporu UJU u slučaju ako se članu nepravda čini, u opšte članovi imaju sva prava tražiti da budu zaštičeni kako interesi celog staleža, tako i pojedinog. člana. Članovi pored prava imaju i dužnosti: a) Da se pridržavaju u staleškom radu devize: Jedan sa sve, svi za jednoga; da dolaze redovno na sastanke svojih društava. i sudeluju u njihom radu da u svakoj prilici rade u korist organizacije i škole: da rade u duhu ovih pravila i staleške solidarnosti, da pomažu rad učiteljskih društava, sekcija i središne uprave UJU da članovi jedan drugom budu od pomoči i na svakom mestu štite ugled staleža, uopšte članovi su dužni u svojim odnosima pokazivati solidarnost, medu-sobnu ljubav i ljubav prema organizaciji Čl. 12. Prava redovnih članova prestaju ako dotični sam to želi, pa to i pismeno izjavi svome društvu; ako ne plati članarinu do 1. juna tek. godlne, ne priznaje se za člana ni onaj koji ne vrši i sve druge obaveze prema UJU a vrši ih ' Projekat pravila izradio je Izvršni in UJU pa je isti Pretresa0 i Širi Glav. Odbor UJU i najzad je bio predmet rešavania na skupu ^vuu poverenika u Zagrebu 29. IV. o. g. Posle , vo J.nog Proučavanja puštamo pravila u »N. P.« svn£ ° zb,orove i članove da nam dostavljaju nrafrnn edbe ' Predl°ge i da nas upozore na prazn ne u istima. Sve če nam primedbe dobro r pil-i kri in n"ma, če se voditi ra6una za konačnu skupština uPrsSliuk0ia ^ da ^^ Klavna prema sreskoni društvu i Sekciji, ili obratno. Članom prestaje biti i onaj koga iz društva isključi "/3 članova sreskog društva, pa to potvrdi i Uži Odbor Sekcije; u slučaju da Sekciia isključuje koga člana, radi prekršaja staleške discipline ili čega drugog, stvar ide na konačno rešenje Izvr. Odboru UJU. Čl. 13. Sem redovnih ima članova utemeljača ' i dobrotvora. Utemeljački je ulog 300, a dobrotvorski 1000 dinara. Veliki dobrotvori su ona lica koja kasi UJU polože preko 2000 i više dinara. ili ostave Udruženju kakav legat od te ili veče vrednosti. Čl. 14. Utemeljački 1 dobrotvorski ulozi ulaze u jedan fond, od koga se troši samo interes po rešenju Izvršnog Odbora. O trošku ovoga fonda rešava samo Skupština. Čl. 15. Počasne članove bira Skupština na predlog sekcija ili Glavne Uprave UJU. Oni se biraju bez debate. Čl. 16. Svi članovi dobivaju diplome, sem redovnih, koji imaju svoje članske karte. V. Odnosi u članstvu. Čl. 17. Sve odnose medu članovima rasprav-ljaju časni sudovi, koji se ustanavljavaju pri sreskih zborovima, sekcijama i Glavnoj Upravi UJU. Čl. 18. Za sud časti svaka parnična strana bira po jednog člana a trečeg zbor. Na rešenje sreskog suda časti može se žaliti sekcijskom sudu časti a posle i centralnom sudu časti pri Izvršnom Odboru, koji se biraju na isti način, samo od drugova iz sedišta sekcije ili UJU. Čl. 19. Sva rešenja ovih sudova obavezna su za sve članove. Zabranjeno je članovima UJU da medusobne sporove raspravljaju pred. javnošču, ili ma gde. Oni se raspravljaju samo u krugu Udruženja u časnim sudovima. Čl. 20. Da bi odnos u članstvu bio potpuno korektan nije dopušteno služiti se u borbi protiv ma koga člana sredstvima i načinima, koje organizacija ne bi mogla dopustiti. Čl. 21. Da se sve postigne i radi zaštite članova a i radi uspeha u radu UJU služiče se i ovim sredstvima: a) Rešenjima o zajedničkom istupanju sviju članova protiv nepravdi koja se čini bilo Savezu bilo pojedinim članovima organizacije: b) Javnim rezolucijama — preko štampe — protiv svega što ugrožava interese staleža i njegov napredak; c) Uklanjanjem iz organizacije i društva sviju onih članova, koji rade protivu UJU i bojkotovanjem onih koji nisu članovi UJU. č) Radlče protivu sviju onih koji pokušaju da se Udruženje grupiše po političko-partijskom ubedenju, kao i onih koji se takvim sredstvima služe da potisnu drugove i dodu do mesta, koja redovnim putem ne mogu dobiti u službi ili organizaciji. Bliže odredbe o časnim sudovima, delokrugu njihovoga rada i o svemu što podleži niima pred-vida se naročitim pravilnikom, koji če se izra-diti na osnovu ovih pravila. VI. Fondovi. Čl. 23. Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva obrazuje dva fonda: a) Fond za štampu; b) Potporno — borbeni Fond. čl. 24. U Fond za štampu ulaze 10 dinara naplačenih od svakoga člana, koji ne prlmaju centralna glasila UJU. Pored toga u ovaj fond ulazi po polovina prihoda od koncerata, zabava, predavanja i dobrovoljnih prihoda. Druga polovina ide u kasu dotične sekcije. Kako če sekciia deliti ovu polovinu sa sreskim zborom, sporazumevače se medusobno. čl. 25. I ovim fondom rukuje Glavni Odbor UJU i rešava kad i koliko se ima trošiti iz niega za pojačanje naše štampe, za intenzivniju propagandu za školu i stalež, za plasiranje staleških stvari i po drugim listovima, za izdavanje letaka,, brošura, plakata i knjiga za narod. Iz ovoga fonda če se, po mogučstvu, odredivati pomoč i drugim učiteljskim organizacijama van zemlje, kad to potreba zahteva i Izvršni Odbor nade za potrebno. Čl. 26. Za osnovicu ovom fondu dače Glavni Odbor UJU iz svoje gotovine 5000 din. Čl. 27. U Potporno — borbeni fond ulazi: interes od novca koje ima UJU, razni vanredni prihodi, uštede po Budžetu na kraju godine, pored toga za osnivanje ovoga fonda Glavni Odbor UJU daje iz svoje gotovine 10.000 dinara. Čl. 28. Funkcije ovoga fonda počinju godinu dana po prijemu ovih Pravila. Čl. 29. Iz ovoga fonda davače se: a) Pomoč članovima koji nepravedno stra-daju, koje gone bez krivica, premeštaju bez stvarnih potreba, zatvaraju odelenja, uopšte, kad se članovi izlažu materijalnoj šteti bez svoje krivice. b) Pomagače se članovi koji u ime UJU vode načelnu borbu za smerove Udruženja i staleža. c) Svaka pomoč se dodeljuje po predlogu Sekcije, pošto se dovoljno prouče prilike onoga, kome se daje a po rešenju Izvr. Odbora UJU. č) Izdata pomoč se vračati, bez interesa, kasi Udruženja onda kad dotični po oceni zbora i Sekcije bude u mogučnosti. d) Fond ovaj ne može se upotrebljavati za partijske svrhe. e) Iz ovoga fonda po rešenju Glavnoga Odbora i Skupštine pomagače se Učiteljske organizacije i izvan zemlje, ako to potreba zahteva i ako je UJU s njima u vezi. Čl. 30. Iz fondova, bilo jednog ili drugog, kako za shodno nade Glavni Odbor UJU mogu se pomagati i oni učiteljski listovi. koje izdaju i ureduju pojedini članovi UJU, samo ako oni teže istom cilju: jačanju organizacije, klasne svesti, solidarnosti i narodnom prosvečivanju. Takode i urednici, koji u listovima brane pravednu stalešku stvar mogu uživati pomoč iz ovih fondova. Čl. 31. Oba fonda mogu imati i medu učite-liima a i van učiteljskih redova članove: redovne (10 dinara) utemeljače (50 dinara) i dobrotvore (100 dinarn). Svi članovi dobijaju diplomu. U. 32. Izdavanje pomoči iz fondova propi-sace se naročitim pravilnikom. VII. Domovi. Čl. 33. U sedištima sekcije UJU moraju se ako ih nema podičl domovi za učiteljske ustanove, za prosvetno-kulturno-humane svrhe i za materi-jalno pomaganje svojih članova. Cl. 34. Pojedine domove podiže celokupno učiteljstvo, redom koji odredi Učiteljska Skupština. Čl. 35. Pravilnik o podizanju domova, skup-Ijanju priloga, nameni i rukovanju istima propisuje Glavni Odbor UJU. Čl. 36. Svaka Sekcija UJU koja želi podiči dom dužna je podneti Glavnom Odljoru UJU referat, u kome če potanko ¡zložiti način rada, sredstva, kojima raspolaže, namenu doma i drugo. Po predlogu Glavnog Odbora UJU Skupitina rešava 0 podizanju doma, odredujuči se, radi toga, može apelovati na pomoč učiteljstva. Čl. 37. Domovima rukuje uprava dotične Sekcije, alj se o radu njima podnosi izveštaj Gl. Odboru UJU. Čl. 38. U sedištu centrale UJU u Beogradu, za potrebe celokupnog učiteljstva podičiče se: Jugoslovanski Bački Dom UJU u kome če biti ode-ljenja za doček dačkih ekskurzija, dečja biblioteka, kupatilo, odelenja za prenočišta učitelja, za kancelarije UJU, redakcije klubove i za sve ustanove, koje služe prosvečivanju j ekonomskom podizanju učitelja i njihove dece. Čl. 39. Za podizanje ovog Doma služe ovi prihodi: 1U prihoda svih prihoda UJU, prihodi od opština, škola, sresova i oblasti, što se po njihovim budžetima predvidi za tu svrhu: dobrovoljni priloži, i zaveštanja raznih lica: interes od celokupnog novca UJU datog na priplod; ulozi članova utemeljača (500 dinara) dobrotvora (1000 dinara) i velikitt dobrotvora (preko 1500 dinara). čl. 40. Na ovu svrhu može se upotrebiti sva gotovina UJU po rešenju Skupštine. Čl. 41. Sve ustanove i lica koja se upišu za članove ovoga doma dobijače diplome a slike ličnosti čuvače se u Domskoj sali. čl. 42. Imena ustanova i lica koia za Dom dadu preko 2000 dinara biče urezana na mermer-noj plodi pri ulazu u Dom. Čl. 43. Bliže odredbe o zidanju, prostorija-ma, rukovanju Domom i radu u njemu propisuje Glavni Odbor UJU. Čl. 44. Glavni Odbor UJU za potrebe članova i njihovih porodica podičiče u Koviljači le-čilište, za koje ima plač, a zidače ga od uloga od 40 dinara od svakoga člana a po rešenju učiteljske Skupštine u Dubrovniku. Čl. 45. I Sekcije mogu podizati lečilišta u pojedinim banjama. Samopomoč. Čl. 46. Za obezbedenje prve pomoči u slučaju bolesti i smrti svojih članova Uprava UJU nasto-jače da se pri svakoj Sekciji obrazuiu samopo-močne kase. Čl. 47. Samo članovi UJU mogu biti i članovi »Samopomoči«. Čl. 48. Bliže odredbe o samopomoči i njiho-voj ulozi u pomaganju organizovanih članova, o rukovanju i radu u njima propisače Glavni Odbor UJU pošto sasluša mišljenje Sekciia i struč-njaka. Čl. 49. U sekcijama gde postoje takve ustanove radiče se i dalje a u duhu Pravila i odre-daba. Budžet. Čl. 50. Svaka Sekcija UJU mora imati svoj budžet prihoda i rashoda. Čl. 51. Sekcijske budžete sastavliaju same uprave sekcija, odobrava ih sekciska skupština o čemu se izveštava Glav. Odbor UJU. Čl. 52. Budžet UJU sprema Glavni Odbor UJU i podnosi Skupštini na odobrenje. Čl. 53. Ako Glavna ili sekcijska Skupština iz budi kojih razloga, bude sprečena da odobri budžet UJU važiče u tom slučaju prošlogodišnji. Čl. 54. Izvršni Odbor UJU mora se strogo pridržavati Budžeta, a u slučaju prekoračenja ili virmanisanja mora predhodno dobiti odobrenje Glavnog Odbora, što može biti i pismeno. Sekcija takvo odobrenje traži od svog Šireg Odbora. Čl. 55. Za sve izdatke po budžetu naredboda-vac je predsednik. A za sve specijaln-e. izdatke, mora postojati odluka Izvr. Odbora. Čl. 56. No svi računi UJU podleže i pregledu 'Nadzornog Odbora, a kad Skupština izda razreš-nicu prestaje svačija odgovornost. Organizacija. Čl. 57. Osnova UJU su sreska (okrajna) učiteljska društva. Gde su terenske prilike pogodne 1 članovi izjave želju mogu se dva i više sre-zova spojiti u jedno društvo. 1N0 jedno društvo u jednom srezu ne može se cepati. A) Sreska društva. Čl. 58. Sreska društva imaju upravu o koju ulaze: predsednik, podpredsednik, sekretar, blagajnik i pet članova uprave. I'o*ed toga biraju se tri člana u nadzorni odbor. Čl. 59. Gde postoje i druge učiteljske ustanove, onda sreski zbor bira, iz svoje .sredine, i ostale potrebne funkcionare. Čl. 60. Sreska društva imaju svoje ime, po imenu sreskoga središta a mogu pored ovih imati nazive istaknutih' školskih radenika. Čl. 61. Sedište sreskom društvu je u sreskom mestu ili gde večina odluci. Čl. 62. Sresko društvo učlanjuje se u UJU preko Sekcije kojoj pripada. Cl. 63. Sve sporove u sreskim društvima, ako ne idu pred časne sudove, rešava dotična Sekcija a u slučaju žalbe Izvršni Odbor. Čl. 64. Sreska društva osnivaju sami članovi UJU ali ako takvih nema (sreska društava), oni koji žele da to budu,. treba d» se prijave naj-bližem sreskom društvu da se kod njega upišu u članstvo. Ili ih osniva dotična sekcija, kada to zatraže učitelji dotičnog sreza. Onde gde nema učiteljskog društva, može Sekcija i bez poziva učitelja stvoriti uslove za obrazovanje sreskog učiteljskog društva. Ako i to ne bude. onda se mogu učitelji, koji žele biti članovi UJU, tipisati u obližnje sresko učiteljsko društvo. Čl. 65. Formiranje sreskih društava vrši se u duhu Pravila dot. sekcija a 11 skladu s pravilima UJU. Sreska društva pri svom formiranju dužna su poslati Sekciji tri primerka svojih pravila na odobrenje. Sekcija je dužna u roku od 20 dana dostaviti ista Izvršnom Odboru UJU' sa svojim mišljenjem,« Ako sekcija to ne učini može sresko društvo, posle toga vremena, poslati pravila na odobrenje direktno Izvr. Odboru UJU. Čl. 66. Svake godine pri organizovanju mora sresko društvo poslati Sekciji i Centrali spisak članova i spisak uprave. U toku godine, takode, izveštavati i Sekciju i Centralu o promenama. A na kraju godišnjeg rada, a najdalje do 15. juna Izveštaj o godišnjem radu, promenama i o broju članova takode treba podneti. Čl. 67. Izbor uprave sreskog društva vrši se najdalje do i. decembra i važi naiduže za tri godine. Čl. 68. Za Održavanje i rad svako sresko društvo, za svoju kasu, naplačuje od svojih članova onoliko koliko reši zbor pri svome konsti-tuisanju. Pored toga u kasu sreskog društva ulazi i srazmeran deo prihoda od zabava, predavanja, koncerata, izdanja i drugo. Čl. 69. Svako sresko društvo mora sva svoja traženja,- upute, proteste, radove za štampu i drugo dostavljati svojoj sekciji, koja sve dostavlja Izvr. Odboru sa svojim mišljenjem. Čl. 70. Dužnosti sreskih društava proističu iz pravila, kojima se ide na to da svi članovi uča-stvuju u radu organizicije, i da svačije mišljenje bude ; saslušano. ' Prema tome sav .rad slreskih društava težiče zajedničkom cilju, koji je istak-nut ovim pravilima. B) Sekcije. Čl. 71. Radi lakšeg svršavanja poslova i radi tačnijih informacija o pojedinim opštim, prosvetnim i ličnim pitanjima, kao i radi jače veza izmedu sreskih društava i centrale UJU osnivaju se sekcije UJU — u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu i Sarajevu. Cl. 72. Svaka Sekcija u mestu stanovanja mora imati svoju kancelariju, koja če uvek Imati sredene potrebne podatke i o članovima i o zborovima kao i plan rada za dotičnu godinu. čl. 73. Sekcije su izvršni organi zaključaka i naredaba Skupštine i centralne uprave. Cl. 74. Sekcije se upravljaju prema svojim pravilima i poslovnicima! što sve ide na odobrenje Centralnoj Upravi UJU. Na osnovi takvih pravila Sekcije su samostalne u svom radu. Čl. 75. Ako bi u rešenjima sekcijske skupštine i centralne uprave UJU bilo mimoilaženja stvar ide na rešenje Glavnoj Skupštini, čije je rešenje merodavno za obe strane. Čl. 76. Ako Izvršni Odbor u roku od mesec dana ne odgovori na uput Sekcije po ma kom pitanju, smatra se kao da je predmet rešen onako kako Sekcija želi. Odnosi u Sekciji. Čl. 77. 1. Predsednik Sekcije vodi poslove Sekcije sa užim i širim savetom. 2. U Užem Savetu su 12 članova i (toliko) za-menika. Za svakog zamenika treba naznaniti, koga on zamenjuje. 3. Članovi Užeg Saveta Sekcije mogu biti iz mesta sekcijskog i bliže okoline. 4. Izbor Užeg Sekcijskog Saveta vrši se na način, koji se predvidi odobrenim pravilima poje-dinih Sekcija. 5. Članovi Užeg Saveta sekcijskog biraju izmedu sebe: predsednika, pomočnika predsednika, sekretare, blagajnika i druge funkcionere sekcijske; Sekciji se ostavlja na volju: hoče li urednike, blagajnike i dr. funkcionere birati i izvan užega Saveta. 6. No blagajnik i urednici listova obavezni su prisustvovati sednicama sekcijskim i na njima imaju prava govora. 7. Prazna mesta zamenjenika, koji bi ostavkotn koga člana otišli u Uži Savet, popunjava naredna sednica Širega Saveta. 8. O izboru i svakoj promeni u sekcijama uvek se izveštava Izvr. Odbor U. J. U. Čl. 78. Sekcija može isključiti pojedine članove pa i sresko učiteljsko društvo ako ne plačaju uredno odredene dažbine, ako rade protiv Pravila, ako vredaju stalešku disciplinu i učiteljsku solidarnost i t. d. Rešenja po ovim pitanjima odobrava Širi Savet Sekcije. Sva takva rešenja idu Glav. Odboru UJU na konačnu odluku. Čl. 79. Širi Savet Sekcije sastavljaju Uži Savet i predsednici sreskih društava sa teritorije dotične Sekcije; ili se mogu sastavljati prema odredbama sekciskih pravila. Čl. 80. Delokrug užeg i Š. Saveta propisuju pravila Sekcija. Čl. 81. Izabrani delegati mogu biti izraz samo mišljenja zbora ili večine njegove. Čl. 82. Sednice Užeg Saveta drže se u mestu stanovanja Sekcija ili i na drugom mestu ako se reši u upravi Sekcije. Čl. 83. Za izvesna rešenja može Uži Savet tražiti pismeno odobrenje od Šireg Saveta. Čl. 84. Sekcijski Nadzorni Odbor ima 5 članova, koji se biraju na način predviden u čl. 77. tačke 4. Čl. 85. Članovi Glavnog Odbora UJU sa teritorije dotične sekcije imaju prava govora i rešava-nja u Užem i Širem Savetu Sekcije, ako se dese na sednici ili skupštini dotične Sekcije. Svi članovi I. O. po položaju su članovi Glav. Odbora i onda oni mogu rešavati u Užem i Š. Savetu sekcije Beograd pošto su sa te teritorije. Čl. 86. Ista prava imaju i članovi Izvrš. Odbora u svima sekcijama ako se dese u radu s istima. Čl. 87. Dužnosti Užeg i Šireg Saveta predvi-deče se Sekcijskim Pravilima a na osnovi centralnih pravila i poslovnika. C) Centralna Uprava UJU. Čl. 88. Udruženje Jugoslov. Učiteljstva sači-njavaju: a) Sreska društva UJU. b) Sekcije UJU. c) Izvršni Odbor UJU. č) Glavni Odbor UJU. Čl. 89. Izvršni Odbor sačinjavaju 12 članova iz Beograda i najbliže okoline. Čl. 90. U izvršnom Odboru su: Predsednik, podpredsednik i dva sekretara ... Čl. 91. Urednici listova i blagajnik mogu biti i izvan Izvršnog Odbora i za njih važe propisi čl. 77. tač. 5. ovih Pravila. Čl. 92. Širi Glavni Odbor sačiniava: Izvršni Odbor, predsednici i sekretari cekcija i onoliko članova iz svake Sekcije, koliko im po brojnoj jačini članova pripada. Čl. 93. Članove za Glavni Odbor bira svaka Sekcija na svojim Skupštinama na način kako je predvideno njihovim sekcijskim pravilima. ali tako da na svaki 1000 članova šalju po jednog člana u Glavni Odbor. Preko hiljade članova biraju, dva člana. Sekcije koje imaju manje od 1000 članova biraju sem predsednika j sekretara, i jednog člana za Glavni Odbor UJU. Čl. 94. Zamenike članovima Glavnog Odbora biraju sekcijske Skupštine i njih je onoliko koliko i članova Glavnog Odbora. Čl. 95. U Širem Glavnom Odboru UJU su: dva podpredsednika, od kojih je jedan iz Izvršnog Odbora a drugi iz Šireg Glav. Odbora. Čl. 96. Nadzorni Odbor UJU ima 5 članova, čiji se izbor obavlja kao i Izvr. Odbora. Čl. 97. Izvršni Odbor UJU bira Glavna Skupština tajnim glasanjem po listama ili aklamacijom. Čl. 98. Sednice Izvršnog Odbora i Šireg Glav. Odbora drže se u sedištu UJU kao u mestu u kome se drže Glavne Skupštine. Čl. 99. No Sednice Šireg Glavnog Odbora mogli biti i u dragim mestima. Čl. 100. Svi predloži i zahtevi sekcijskih skupština imaju do kraja jula biti dostavljeni Iz-vršnom Odboru kako bi jh ovaj sta.vio na dnevni red Glavne SRupštine za raspravu. Čl. 101. Sednice Šireg Glavnog Odbora sazi-vaju se prema _potrebi, ali se moraju sazvati 1—2 puta preko godine. Čl. 102. Troškovi za dolazak članova Šireg Glavnog Odbora na sednice snose sekcije za jedrni sednicu a za dolazak na Skupštinu snosi centrala UJU. — U slučaju da se ukaže potreba za saziv 1 treče sednice Šireg Glavnog Odbora u toku jedne godine rešava naredna Skupština, na čiji če teret pasti trošak oko saziva te sednice, t. i. da li na trošak sekcije, ako ona bude zahtevala saziv te sednice ili na trošak centrale. Čl. 103. Odluke Glavnog Odbora UJU po pita-njima koja nisu regulisana pravilima obavezne su za sve sekcije i sve članove. Za izmenu istih nadležna je jedino Glavna Skupština. Čl. 104. Dužnost je Glavnog Odbora i sekcija UJU da neguju i razvijaju najširu drugarsku solidarnost, te da se poslovi svršavaju brzo i uspešno i da u celokupnom radu bude istaknuto načelo: Jedinstvo, sloga i napredak staleža. Čl. 105. Radi kontrolisanja rada sekcija, evi-dencije celog posla stvaranja planova za buduči rad, dogovora o aktuelnim prosvetnim i staleškim pitanjima, održavaju se, u razmaku od 2 meseca, a na sredokrači za sve prisutne sednice predsednika sekcija na čelu sa predsednikom i sekretarom Izvr. Odbora. Ovim sednicama mogu prisustvovati i urednici družinskih listova. Čl. 106. Troškove za ove sednice podnose sekcije svaka za svog predsednika, a Izvr. Odbor za svoga predsednika i sekretara. U sekcijama sa ispod 2000 čl. troškove snosi I. O. Priznaje se pismeno ovlaščenje za zastupanje. Čl. 107. Rešenja ovih sednica moraju se objaviti u družinskim listovima, a isnose se pred izvršni Odbor radi znanja. Zapisnici ovih sednica čuvaju se u centralnoj arhivi, a prepisi dostavljaju Sekcijama. Čl. 108. Dužnosti Izvršnog i Šireg Glavnog Odbora UJU proističu iz ciljeva UJU i sviju onih članova Pravila, koji se odnose na zaštitu moralnih, materialnih i drugih interesa staleža. Čl. 109. Skupštine su redovne i. vanredne. Čl. 110. I sekcije kao i centrala UJU mogu radi rešenja važnih pitanja sem redovnih• Skupština po ovim Pravilima pozivati i vanredne skupštine. Držanje Skupšt. sekcije reguliše se pravilima istih. Čl. 111. Redovne skupštine održavaju sekcije u julu mesecu a Gl. Skupština u drugoj polovini avgusta, i to u mestu, koje za sekcijsku skupštinu odredi Širi Odbor Sekcije a za Glavnu Skupštinu, Širi Glavni Odbor UJU. Čl. 112. Vanredne su Skupštine one. koje se pozivaju radi specijalnog posla i onda. kad zahte-vaju interesi staleža. Čl. 113. Na vanrednoj Skupštini imaju prava govora svi prisutni članovi a pravo odlučivanja oni koji imaju i na redovnim. Na njima se rešavaju samo ona pitanja koja su stavljena na dnevni red. Čl. 114. Na redovnim Skupštinama imaju prava govora j odlučivanja samo oni koii Skupštinu sačinjavaju; dok prava prisustvovanja. na odre-denom mestu, imaju i drugi članovi Sekcijske skupštine sačinjavaju: Uži i Širi Savet i Nadz. Odbor Sekcije; Predsednici zborova i po jedan delegat zbora na svakih 100 članova. Zborove ispod ,100 članova zastupa predsednik. Glavnu Skupštinu UJU sačinjavaju: Izvršni i Nadzorni Odbor; Širi Gl. Odbor, predsednici zborova sviju sekcija i po 1 delegat na 100 članova. Čl. 115. Poslovnik o radu Skupštine i Kongresa izradiče se, shodno ovim Pravilima. Isti stupa na snagu čim ga prva naredna Glav. Skupština odobri. Čl. 116. Svaka treča Skupština proglašava se za Kongres. Čl. 117. Skupštinama predsedava predsednik UJU i podpredsednici. Čl. 118. Sekcijsklm skupštinama predsedavaiu: predsednik sekcije ili podpredsednici. Čl. 119. Do kraja februara Širi Glavni Odbor za svoju a sekcije za svoju skupštinu moraju odrediti teme, koje če se na idučim skupštinama raspravljati. Čl. 120. Skupština se može deliti u sekcije prema odredenim temama, te prema poslu koji ima da obavi. U tom slučaju rezolucije tih sekcija čitaju se pred čelom skupštinom, pa se tu ili priine ili odbace, dok se debata po istima vodi u sekcijajna. Čl. 121. Samo se pred SkupStinu isnose i do-¿ičnom odboru u rad daju oni predloži i stvari, koji su Izvršnom Odboru stigli do kraja maja te godine. Čl. 122. Lista članova Šireg Glavnog Odbora iz pojedinih sekcija saopštava se Glavnoi Skupštini, dok se na Glav. Skupštini vrši samo izbor Izvr. i Nadzor. Odbora i njihovih zamenjenika. Čl. 123. Širi Glavni Odbor UJU konstituiše se birajuči sebi: predsednika, 2 podpredsednika, 2 sekretara, urednika listova i ostale potrebne funk-cionere. Čl, 124. Izbor je javan, ako se svi slože, a kad nastupi podvojenost, glasa se tajno (lističima). Čl. 125. Ovaj izbor vredi za tri godine. Čl. 126. Uprava UJU izabrata po starim pravilima, kao i one izabrate po sekcijama ostaju do navršetka 3. godine rada. Čl. 127. Ostalo potrebno osoblje, korektore, administratore, poslugu i druge bira i postavlja predsednik Izvr. Odbora. čl. 128. Domačina, upravnike domova, museja i drugih ustanova kojima rukuje centrala prima i otpušta Izvr. Odbor. Čl. 129. Udruženje Jugoslovenskog učiteljstva ima svoj pečat, koji nosi naslov: »Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva« (latinicom i čirilicom) a skračeno: UJU. Sekcija če dodavati samo: Sekcija UJU — Beograd (Ljubljana, Zagreb. Sarajevo, Split). Sreski zborovi če imati svoj pečat sa nazna-kom: Sresko učiteljsko društvo UJU (Mesto). Prelazna naredjenja. Čl. 130. Sve ono u koliko nije predvideno ovim pravilima dopuniče se Poslovnikom. Čl. 131. Ova Pravila važe čim ili Skupština primi a izbor uprave obaviče se posle dve godine. Čl. 132. Raspust UJU zaključuje redovna ili vanredna skupština, koja bi se zbog toga sazvala, a po rešenju '2U prisutnih članova. Čl. 133. Glasila UJU su »Narodna Prosveta« i »Učitelj«, a izdavače se i jedan dečji list za svu decu. Občni zbor Učiteljskega konvikta se je vršil 7. junija 1927 ob udeiežbi 22 od 191 rednih članov. Več nenavzočih se je opravičilo. Predsednikovo poročilo navaja, da je odborovo delovanje ostalo usmerjeno v pravcu preteklega leta. Glavno opravilo je povzročala razbremenilna akcija na obvez« nostih, ki jih sedanja uprava ne more pri* znati. Ker se kljub vsestranskim poskusom ni mogla doseči razknjižba garancije za bremena U. T. in T. U., se je uprava po temeljitem preudarku končno odločila, da pravnim potom razveljavi knjižbeno po* godbo, ki ni bila sklenjena v smislu dru* štvenih pravil, in to brez predhodnega in brez naknadnega odobrenja društvenega odbora in občnega zbora. Pravno postopaš nje je v teku. (Op.: Odstavek navajamo le zato, da ustrežemo izzivanjem). Kakor hitro se nam posreči, da razbremenimo svoje premoženje, kupimo takoj primerno po« slopje, ki se bo po potrebah postopoma razširjalo. (Krasne Gregorčeve hiše so bile prodane za 300.000 Din). Poslovanje U. K. je bilo otežkočeno vsled tajnikovega premeščenja. Odbor je imel 7 sej, pri katerih je razpravljal večino* ma le o navedeni razbremenitvi in gospo* darskem poslovanju. Šolskih lekarn se je razpečalo 201 za 73.210 Din. Kosmosova učila so donesla 5119 Din. Nabiranje lesa se ni sponeslo. Tov. Vidic iz Velesovega je nabral smrek za 750 Din, Lapajne pa za 945 Din. Na ostale nabiralne pole ni bilo odziva. — Zbi* ranje brezobrestnega posojila kot darilo se je z dobrim uspehom nadaljevalo. — Zem* ljevidi Gorenjske ravnine leže v skladiščih, ker se jih niti označena okrožja ne poslu* žujejo pri šolskem pouku. Tvrdka Ježek nam je ponudila 15% provizijo za razpeča* vanje kmetijskih strojev. Doslej nismo še zaznali o kaki kupčiji. Pri zobozdravniku Vrankarju je bilo siicer mnogo učiteljstva, toda nihče ni priglasil deleža za U. K. — Tvrdka Franck z Dunaja nam je ponujala lepe dobičke za razpečavanje tintnih eks* traktov, a smo morali iz narodno*gospodar* skih ozirov ponudbo odkloniti. Domača tvrdka Čolnar v Kranju nam je ponudila 20% provizije, toda šole se ne zanimajo za kupčije v prid U. K. Več stanovske zave* sti bi bilo pač želeti. Naš gospodarski pro* gram nikomur ne povzroča nikakršnih stroškov. Pravilna adresa na naročilni do* pisnici je edina žrtev v prid U. K. — Dru* štvo založi letos nekaj mladinskih iger in uvede zbiranje šolskih mladinskih »do* mislic«. Poslovanje upravnega in nadzorstvene* ga odbora se soglasno odobri. učiteljskemu stanu, svojim otrokom in zla* sti učiteljskim sirotam, pa za nikogar dru* gega. Več o tem ste slišali v prejšnjih po* ročilih. V 21. številki »Učit. Tovariša« sem ob* javil, da znašajo vsi prispevki v tem po* slovnem letu 49.151 Din 55 p. Da se iz* ognem vsakemu dvomu, ker sem prej na* vedel v statističnem pregledu vsoto 37.85/ Din, naj omenim, da treba prišteti tej vsoti še 11.294 Din 55 p, ki so jih vplačala nekatera okrajna društva, denarni zavodi, učiteljstvo itd. Ves nabrani denar sem nalagal na hra* nilno knjižico štev. 564 hranil, in pos. Učit. konvikta v Ljubljani, katera se je dvignila od 15.539 Din 66 p na 71.132 Din 25 p z obrestmi vred. Čisto denarno stanje. • Ker me vedno kdo vpraša, koliko de* narja ima konvikt in kje je naložen, nava* jam sledeče: 1. Zadružne knjižice . . 2. Hran. knjižica štev. 564 3. Hran. knjižica štev. 548 brezobrestno posojilo vloženih 34.017-84 Din manj še nedarovanih 12.185 Din..... 4. Travnov legat .... 5. Hran. knj. štev. 4123 mest. hran. ljubljanske 6. Hran. knj. štev. 4195 kmet. pos. na Vrhniki 7. Hran. knj. štev. 741 hran. in pos. v Kopru . 8. Posojilo v Učit. tisk. 9. V ročni blagajni . . . 3137 50 Din 71.132-25 » 21.832-84 6.218 — 50.000-— 221-71 110"— 142.082-— 1.86908 Blagajniško poročilo poda tov. Kobal. Blagajniško poslovanje v poslovnem letu 1926. ni bilo tako lahko, enostavno in malenkostno, kakor menijo nekateri. Vzrok temu je bil sklep, da naj plačuje obvezno članarino po 100 Din vse učiteljstvo, včla* njeno v UJU. Ko bi se bilo to taktično zgodilo, bi bilo seveda razmeroma tudi več dela. Iz poznejšega poročila pa boste vi* deli, da se je odzvalo sklepu komaj 1ho učiteljstva v ljubljanski oblasti in plačalo polno članarino. Kljub temu pa sem porabil mnogo časa in truda, če sem hotel vse iz* vršiti in imeti v redu. Sodbo naj izrečeta pregledovalca računov. Takoj povdarjam, da je bilo poslovno leto 1926. izmed vseh dosedanjih najboga* tejše na prispevkih, ker smo prejeli 49.151 Din 55 p. Seveda bi se bila ta vsota lahko potrojila, da je vsaj H učiteljstva plačala določeno članarino. Kakšen rezultat je imel sklep glede plačevanja obvezne članarine, naj vam priča sledeči statistični pregled: Skupaj . . 296.603-38 Din. Obresti. Ves denar je dobro naložen. Obrestuje se po 5%—10%. Vse obresti tega poslov* nega leta so znašale 25.127-50 Din. Obveznice. Obveznice 7% drž. investicijskega po* sojila so narasle od 233 na 251. Za realizo* vane kupone sem prejel 2219 Din. \ Zemljevidi. Koncem leta 1925. je bilo v zalogi 8344 zemljevidov v vrednosti a 7"5 Din 62.580 Din. V letu 1926. sem prodal 187 zemlje* vidov; tako da jih je bilo koncem leta 1926. v zalogi še 8157, v vrednosti a 6 Din 48.942 Din. Da jih prodamo in dobimo povrnjene vsaj stroške izdanja, je treba živahne agi* tacije. Članstvo. V poslovnem letu 1926. je bilo: L pravih članov ........191 2.i častinih n, . —i 3. ustanovnih (po novih pravilih) . . 1 (po starih pravilih) 18 4. dobrotnikov..................3 5. podpornikov.........457 6. pokroviteljev (po starih pravilih) . 274 Denarni promet. Vseh prejemkov je bilo . 121.194-39 Din Izdatkov pa...... 121.056'04 » Prebitka . . , . t . . Denarni promet je torej znašal .....i . 138-35 Din 242.250-43 Din Skupno premoženje. Skupno premoženje obsega sledeče po* stavke: 1. Vrednostni papirji . . . 3.156-96 Din 2. Obveznice..........26.643'—■, 3. Zadružne knjižice . . . 3.137'50 4. Hranilne knjižice . . . 149.514-80 5. Posojilo......L 142.082-—i 6. Inventar............1.400-—. 7. Zemljevidi ...... 48.942-—» 8. Terjatve ............2.823'—i 9. Gotovina v blagajni . . 1.869'08 Skupaj . . 379.568-34 Din > a> itn o> 03 N Okraj Število šol Od teh plačevalo Število učiteljstva Od tega plačevalo > Polna članarina o p « >3 "S. o H m >« o. Manj od '/s Vplačali skupno Število rednih članov Št. podpornih članov 1 brežiško-sevniški . 20 1 100 2 2 — _ — 2 — 140 — 2 2 Črnomelj ski . . . 30 11 89 22 24'7 11 — 6 5 1520 11 11 3 kamniški «... 37 21 113 55 48 7 11 — 14 30 2810 11 44 4 kočevski .... 51 26 160 77 481 26 12 8 31 4817 26 51 5 kranjski .... 56 27 162 98 60-5 18 5 15 60 4855 18 80 6 krški..... 32 8 153 26 17 — 13 — 4 9 1649 13 13 7 laški ..... 23 3 121 9 74 2 — — 7 270 2 7 8 litijski..... 35 25 117 69 59-- 1 4 — 64 3358 1 68 9 ljubljanski . . . 20 16 250 94 37-6 74 7 7 6 8654 74 20 10 ljubljansko-okoliški 58 27 272 109 40-— 27 5 40 37 6825 27 82 11 logaški..... 25 11 100 38 38-— 7 3 20 8 2519 7 31 12 novomeški . . . 43 4 138 13 94 — ■— — 13 280 — •13 13 radovljiški . . . 29 3 134 3 2-2 1 — 1 1 160 1 2 14 kastavski .... 9 — 35 — — — — — rf — — — Skupaj . . 468 183 1944 615 31-6 191 36 117 271 37857 191 424 Neuspeh moramo pripisovati predvsem našemu slabemu gmotnemu položaju. Pa tudi naša zavest ni na višku. Nekateri to* variši trdijo, da je kriv neuspeha odbor. Temu nasproti trdim jaz, da je v prvi vrsti kriva neuspeha zemljeknjižna vknjižba lastninske pravice na vse naše premično in nepremično premoženje. Ko bo ta zbrisana, se bomo lahko lotili dela z vsemi silami, ker bomo imeli zavest, da delamo \ prid Knjige in račune sta pregledala tova* riša Tomo Petrovec in Zdravko M i k u ž ter našla v redu. To je moje poročilo! Tovariša Petrovec in Grčar, ki je pre* gledal račune gospodarske akcije, predla* gata imenom nadzorstvenega odbora abso* lutorij, ker so vse knjige in zapiski gospo* darske akcije v lepem redu. Sprejeto so* glasno. Članarina se zniža na letnih 20 Din, da se omogoči pristop vsemu članstvu UJU. Na skupščini v Kranju je obrazložiti po* men društva in pridobiti novih članov. Cena zemljevidom se zniža na 8 ozi* roma 6 Din (prekupci). Vsi člani so obve* zani, da zemljevide uvedejo v svoje raz* rede. Odbor se spremeni le v toliko, da pre* vzame tajništvo tov. Ant. Arigler iz Trzina. Uredništvo »Domislic« se poveri tov. Ločniškarju, zalogo iger tov. Ribičiču, raz* pečavanje tov. Grčarju. Izvoljen je bil dosedanji upravni od* bor. Predsedstvo 1 je prevzel tov. Jjiosip Lapajne, tajništvo tov. Anton Ari* g 1 e r in blagajništvo tov. Josip Kobal. Tudi v nadzorstvu so ostali isti odborniki. Da bi se prodaja zemljevidov pospe* šila, naj se napravi posebna vloga na pro* svetni oddelek, ki naj naroči vsem šolam, zaznamenovanim na zemljevidu, da ¡zem* ljevid nabavijo za učencc svoje šole. Za odbor učiteljskega konvikta: Josip Lapajne, Anton Arrigler, predsednik. tajnik. Josip Kobal, blagajnik. Književnost in umetnost. —k Alkoholno vprašanje. Spisal Anton Mrkun, Ljubljana, 1927. — Analiza člove* škega telesa kaže, da so njega sestojni deli tele snovi: beljakovina, tolšča (maščoba), ogljikovi vodani (sladkor in škrob), mine* ralije (soli) in voda. V sedmih letih se člo* vek popolnoma prenovi. Snovi za to pre* novitev pridejo odzunaj, to je potom naše hrane, ki mora obstojati tudi iz beljakovin, tolšč, ogljikovih vodanov, mineralij in vo* de, kakor naše telo, da ga more prenavljati in ohranjevati. Alkohol torej ni sestojni del našega telesa, niti ga telo ne more spre* jeti kot hrano; ako pride alkohol vendarle v naše telo, nima to za prehranitev nobe* nega pomena in ga je smatrati za tuje telo. Iz tega je jasno, da je potrata, kupovati al* koholne pijače. In če pomislimo, koliko milijonov dinarjev gre pri nas leto za le* tom iza, alkohol, za »tuje« telo v naši pre* hrani, moramo z žalostjo v srcu ugotoviti, da je to velika potrata z narodno*gospodars skega stališča, naš smrtni narodni greh. — Izrek indijanskega poglavarja Kanza je: »Nikar ne pijte strupene pijače belih mož, zakaj poslal jih je zlobni duh, da bi pokon* čal nas Indijance.« Japonski narodni rek je: »Najprej vzame človek en požirek, nato spet en požirek, nato pa vzame požirek človeka.« Sirah pravi: »Zaradi pijače je po* mrlo že mnogo ljudi.« In statistika uči: Alkohol je kriv smrti vsakemu devetemu človeku direktno, indirektno pa že vsake* mu 4—5. Torej tudi s stališča narodne hi* gijene je uživanje alkoholnih pijač poguba za vsak narod. — Pa tudi s stališča narod* ne morale je alkohol brez pardona zavreči. V tem oziru veljajo besede veljavnih mož: »Alkohol zakuje ljudi v železje hude na* vade in jih vodi po uglajeni cesti v pogubo.« (A. M. Slomšek); »Alkohol pogubi jih več kakor kuga, glad in meč (Gladstone). »O nevidni duh! Ako še nimaš imena, ki te označuje, imenuj se: hudič!« (Šekspir). Čehi smatrajo propagando za absti* nenco kot kulturno delo prve vrsteč za častno narodno dolžnost. Prav nič ne dvo* mimo, da smatra tudi slovensko učitelj* stvo za častno nalogo, ki jo dolguje svo* jemu narodu, za kulturno delo prve vrste, propagirati abstinenco v svojih vrstah, zlasti pa še pri mladini in ljudstvu. Mi po* jemo s čustvom domovinske pesmi: »Lepa naša dbmovina ...« »Domovina, mili kraj...« »O ti moj dom ...« V abstinenci in v pro* pagandi za njo je polje, kjer moremo de* janski pokazati ljubezen do domovine. Z narodno*gospodarskega stališča, s stališča narodne higijene in morale moramo kot inteligentje pritrditi: Alkohol je naš največji sovražnik. Slovenski narod ječi pod njegovo težo in udarci. Okroglo 3000 je slovenskih učiteljev(ic) po slovenski zemlji. Že to je armada! Oborožimo najprej sebe, izurimo mladino, potem pa stopimo kot generali svojim mladim četam na čelo ter jih pogumno vodimo do slavne zmage nad našim največjim narodnim sovražni* kom — alkoholom. In prihodnji naš rod bo čvrst in zdrav. In zgodovina bo pisala: Ti slovenski učitelj(ica) si otel(a) naš rod in dom pogibelji... Te misli so se mi porodile v duši, ko