Poštnina plačana v gotovim. Posamezna številka 1 Din. St. 2. - Leto XX. - Kranj, 11. / januarja 1936. J__ -3B Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73. tGorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zveče,. Rokopisi se ne vračajo. Nefraniti-ranih pisem ne sprejemamo, — Naročnina za „Gorenjtau'. celoletno 40Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Po Novem letu Pred kratkim časom smo drug drugemu zaželeli sreče v novem letu, Srbi in Grko-katoliki pa bodo to izvršili v pri hodnjem tednu. Navadno si želimo, da bi bilo nastopajoče, mlado lete boljše, da bi se ne povrnile tegobe starega leta. Za to purabimo formule, ki običajno polzijo z naših jezikov sredi moderne bontonske družbe. Lepoglasne čestitke, ki pa v jedru ostanejo le konvencionel-ne besede. Tolikokrat prazne fraze. Podobne so lepemu kostimu, ki ga nosi šik gospod ali dama, ki pa mu je notranjost ali umazana, ali pa trpi od praznine, strašne praznote. Sama forma, zunanjost in plašč, s katerim pokrivamo in skrivamo svojo slabost in revščino. Ker pa, se s tem kažemo drugačne, kot smo v svoji biti, zato je v vsem našem nastopu toliko laži. Toliko lažnih nastopov. In čim bolj so izmaličeni in prefi-njeni, toliko več je binavščine in neredko tudi zlobe. Tak je, ne čudite se, človek današnjega časa. Odličen in sijajen na pogled, obleka v lepem kroju, (če tudi že prepogosto kaže na firmo livar!), sigurnega vedenja, elegance poln in obzirnega kretanja med sebi enakimi ljudmi — revčki civiliziranega 20. stoletja. V duši pa je beden in površen, neorientiran in razklan, kot je razpok v življenju današnjih družin in narodov. Notranjost mu prepogosto gloje zavist, celo škodoželjnost, čez vse pa pretirani egoizem. Z egoizmom pa se druži izredna preračunljivost. Moderni človek pozna samo še samega sebe in svojo korist: računa, ali se mu to in to izplača ali ne. Vprav ta samopašnost. samoljublje je razen praktične usmerjenosti plod in karakteristični odtenek iiberalizma, ki je bil in ki še vedno ni zamrl, prišel pa je vendar že preko zenita, preko svojega vrha. S poudarkom absolutne svobode na vseh popriščih javnega življenja je liberalni sistem v svojem času mnogo koristil. Trgovina se je razbohotila, industrija prešla v grozno industrilizacijo. Na političnem polju j? do kulminacije privedel narodno zavest v posameznih državah. Demokratski sistemi in vlade so bile ponos za človeka, ki ga je vodil duh liberalizma. Zal zle posledice niso tudi to pol hotele izosiati. Tudi tu je čas zavozil v pretiranost, izmaličil ie pozitivne črte na sistemu. In zdi se. da so od njega danes ostale v veljavi samo slabe strani. Efekt je torej kvaren in dobesedno škodljiv za posamezniku kot /.a celoto. Njegov največji greh je v tem, ker je človeku oropat njegovo dostojanstvo in da človečnosti danes ni mesta med ljudmi. Človek je postal manj kot stroj. Golo orodje šele sekundarnega pomena. Reduciran je na nivo. kamor kot posestnik duše in telesa ne bi smel pasti nikdar. Y poliii!:j pa je samo še številka, tolikokrat potvorjena. ponarejena. Številka pri raznih volitvah in ko plača divek. sicer — ničla. Tako ne gre dalje, vsaj ne bo več moglo dolgo iti. Ljudje so bolni, nekaj gnilega je med njimi. To vsak občuti, vsak trpi radi tega. Posameznikovo in javno življenje se mora zasidrati na so-lidnejših temeljih, ki bodo zdržali. Stari so se izneverili, doživeli katastrofo pred nami. Vsi smo lega priče. Mir, strpnost in lepo bodo zavladali šele takrat, ko bo gospodoval nov človek In z novim letom je naš« dolžnost, da tega človeka iščemo. Po vstrajnem in pravilnem iskanju ga bomo tudi našli. Kako? Prvi pogoj je ta, da prerod i mo samega sebe. Prerodite svoja srca, hotenje in mišljenje! Na pravo pot vodijo le tiste steze, kjer se bo mogel preoblikovati ves člo/ek. Misel, srce in novo voljo je trebi, zgradili v nas. Vreči s Bebe ves lažni in nenaravni bšp, ki ga delajo fraze brez čuvsiva. ki nikakor ne hi smele prikliti i/, naših tajnih globin. Prvi znak novega človeka bi moral biti nravni prevod. Poštenosti in odkritosrčno«:! je treba na široko odpreti vrata v nus. Krepost naj bo naše bogastvo in vidna lastnost. Čednost naj preplete in prepleta našo notranjost, pa ne bo mesta flevelu. Ko smo pa sebi dali novo oble-o, bo tudi življenje okrog nas na novo, bujno zacvetelo. V družbi pa bo spet samo po sebi zavladalo poštenje in lepo. Druga odliko modernega človeku mora biti sooijalnost. Novi človek mora biti socijalen, na vse življenje gledati skozi oči našega bližnjega. „Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe." Ta zapoved je danes nujnejša kot kdaj. Zraven nas žive drugi, nismo sami. In pri delu za sebe ne smemo delati škode tem drugim. Ampak svojo pot moramo speljati tako, da bo še dovolj mesta za drugega, da se bo tudi naš sosed ali sočlovek svobodno in nemoteno razvijal. Nravni preporod naših duš in socijal-no razumevanje sta edini moderni, pa tudi pravilni in — nujni komponenti v zasebnem kot v javnem udejstvovanju. Vse, kar se s teiu ne strinja, mora ven iz nas. Druge stvari pa je treba temu imperativu absolutno podrediti ali iztrgati. Človek se mora zavedati, da on gospodari, da on daje gospodarstvu smer. Gospoda rstvo ni samemu sebi namen, služiti mora človeku. Zato pa zanj prav tako veljajo nravne, etične norme, kot veljajo v življenju zasebnika. Res ima gospodarstvo svoje posebne zakone. V kolikor pa služi človeku, mora imeti opravka z etiko. Gospodarska struktura se je do danes toliko spremenila, da moramo na pr. računati z brezposelnostjo kot stalnim pojavOxn. To je faktum. S tem pa je zvezana tudi lakota. Edino če se bomo zavedali socialnih dolžnosti, bomo sposobni, da za take reveže vedno najdemo 'pomoči. Pasivna Dalhnacija, in Hercegovina letošnjo zimo ne moreta datj kruha domačinom, pa tudi ne sicer brezskrbnim otročičem. Hrvatska javnost se je zganila. Vzela je tem revnim družinam čez zimo otroke, pa jih naselila po plodnem Sremu in Slavoniji. Ni treba iti preko Gorjancev! Ljubljana k za letošnjo „zimo" uvedle prostovoljni davek, ki naj ga žrtvujejo hišni posestniki na račun lačnih in brezposelnih ljudi. Vse se da urediti. Slediti je treba le Gregorčičevemu vratarju: „Odpri je. odpri roke...!" Življenje, ne zasebno, še manj javno, se ne more osamosvojiti od Boga in božjin zakonov. Ti zakoni niso zato tu, da jih duhovniki razlagajo s prižnic. Zalo obstojajo, da jih zanesemo iz cerkve, da zagospodarijo sredi družbe. Brez te načelne preusmeritve ni rešitve! Naj se ljudje mučijo kolikor hočejo, uspeha ne bo. Treba je zanesti božje zakone v življenje, ki bo moglo edino tako dobiti pravo blaginjo in jo nuditi sestradanemu in ponižanemu človeštvu. Začeti pa je treba pri samem sebi. Energično in dosledno. Posmehuje se le tisti, ki ljudem ne privošči sreče. Zato so to največji sovražniki, pa četudi imajo na jeziku vedno socijalnost in skrb za druge. Občinsko gospodarstvo, politika in osebnosti! Zadnjič smo opozorili, na kaj vse je treba misliti pri ev. najemanju posojil za občinske investicije in gospodarstvo v splošnem. Nikjer v Sloveniji morda niso ta načela tako nujno uvaževanja potrebna in vredna, kakor baš v Kranju, kjer so vsled naglo porasle industrije nastale črez noč različne velike potrebe, ki terjajo od občine svoje oživo-tvorjenje, ki pa obenem, osobitovčasu eventuelnih kriz lahko ogrožajo stabilnost bodočih občin, proračunov. Radi tega je potreba posebne pažnje tako za investicije same kakor tudi za proved-bo njih finansiran j a. Vsak korak, ki se ga bo v tem pogledu napravilo, mora biti dobro premišljen, da ne izzove v slučaju 'kakega zastanka v občinskih dohodkih težjih posledic, ki bi prekomerno obremenjevale davkoplačevalce po eni strani, po drugi pa bi naprave same ničesar ne donašale in s tem še toliko bolj ogrožale občinske proračune in eksistence davkoplačevalcev. Neizogibno je; vsaj v naših slovenskih razmerah, da se pri občinskem gospodarstvu vmešava tudi politika. Za gospodarstvo samo je to vsekakor veliko zlo, iz katerega nastajajo potem tudi osebnosti in pa čisto napačni gospodarski principi. Vsaka stmnka hoče svojim pripadnikom nuditi nekaj izrednega v časi: volilne dobe, na kar je potem tudi več ali manj vezana in navadno je, da so take obljube zelo širokogrudne in radi tega tudi nepremišljene. Ena stranka hoče pri teh obljubah prekositi drugo in to vedno na rovaš in škodo splošnega gospodarstva, ki bi moralo biti, ako naj bode vodeno po zdravih načelih, popolnoma izločeno iz vsakodnevne p litike. Res je, da pri nas še dolgo ne bomo prišli do takega stališča, ker je osobito za današnje čase iezko povedati na volilnih shodih ljudem čisto resnico. Tako politično kakor gospodarsko in socijalno demngošivo bi moralo biti izven vsakega občinsko-gospodarskega programa. Eno ko' drugo je samo v nesrečo ii< škodo i gospodarstvu i politiki prav tako kakor vseobčim soeijalnun potrebam. V socijalnem ozira more za svoje občane storiti nekaj dobrega samo ona občina, ki ne tone v dolgovih. V političnem oziru občini prazaprav ne bi bilo treba ničesar delati, in bi mcra'a biti vsa skrb koncentrirana samo na nepristransko gospodarstvo. Za take principe je seveda potrebna dokajšnja politična in gospodarska izobrazba vseh soodločujot in, predvsem po voditeljev ene ali druge gospodarske in politične struje. — E»anes so pojmi o pravem gospodarstvu tepo med seboj. — Pred neka i leti je predsednik čeho-slovaške republike Masarvk v svojem govoru izjavil, da je gospodarska rehabilitacija njegove države edino mogoča po principih absolutne štednje. Pri-lično v isto dobo pa pada izjava župana nekega večjega jugoslovenskega mesta, da je mogoče obč. finance in gospodarstvo v splošnem urediti samo tedaj, če se bo na vse strani prav izdatno trosilo. Priznati moramo, da tudi ta nauk vsebuje nekaj jedra, vendar je za današnje čase silno opasen: izvzemši ako seveda dotičnik ni pripadnik popolne inflacije skoro do brezovrednotenja naše nacionalne valute. Preizkušena je do danes po sto letih edinole teorija o varčevanju in previdnem gospodarstvu. Ona o brezskrbni trošnji pa ima za seboj doslej samo žalostne zglede. V Sloveniji imamo mesta, ki so po kakršnihkoli gospodarskih nesrečah prišla v tak položaj, da se jih vsak človek izogiba, posebno pa uradnik, ki naj bi šel v take kraje službovat, ker dobro ve, da je tamkaj vsled zavoženega občinskega gospodarstva najtežja in najdražja eksistenca. Iz vsega povedanega jasno sledi, da nismo pripadniki gospodarstva ene same grupe, v katero se vsled političnih razme. potem vselijo vsi mogoči naivneži in začetniki ter mislijo, da so že s svojo izvolitvijo dosegli tudi nekaj pozitivnega za občinsko gospodarstvo. Naravna posledica tega je. da je treba 1>ri občinskem gospodarstvu vestnih iz-)ir vseh konstruktivnih in pešcih gospodarskih elementov ne glede na politično nripadnost in to je mogoče samo na ta način, da pride pri volitvah vsaka grupa do veljave na podlagi proporčne-ga sistema, tako da pošlje vsaka svoje najrazborite jše ljudi v občinsko zastopstvo. Če pa vsled volilnega sistema radi slučajnega enega glasu večine prevlada gotova stranka z mandati vse druge, potem je neizogibno, da je pri obilici občinskih odborniških mest mnogo njih zasedenih po gospodarstva neveščih ljudeh. Taki sistemi so potem najboljše leglo za takozvano osebno politiko, ki more roditi zopet samo malenkostne o-sebne ambicije in iz tega izvirajoče osebnostne zadeve in zadevice, ki so najbolje netivo nasprotovanj in sovražnosti. Če pogledamo 2 leti nazaj, bomo videli, da se je v Kranju nekajkrat skušalo kolikor toliko ublažiti take izrod-ke, pa vsikdar brezuspešno, ker se je na drugi strani zanašalo vedno samo na ono nesrečno večino, ki je dala svoj pristanek nepremišljeno k vsemu, kar se je porodilo v glavi enega ali dveh. Občinske seje so v danem primeru samo farsa za izvedbo predpisanih formalnosti, nikakor pa ne forum, pred katerim bi se morali svetlikati uma svitli meči in to v prid in korist vsemu občinskemu gospodarstvu. Prepričani smo, da bodo ti volilni sistemi končno-veljavno za vedno propadli, ker so rodili po celi državi toliko gorja, da bi mogli z njimi izpolniti debele knjige imenikov oškodovanih občinskih in drugih gospodarskih ediuic. Kdor je za Jugoslavijo uvedel ta način volitev, je oil brezdvomno nje največji škodljivec, čeprav je morda imel v mislih najboljše namene. Majorizira naj same ona večina, ki je izkonstruirana po idejah in principih, ne pa ona, ki je ustvarjena s tako kvarnimi volilnimi sistemi kakor je sedanji. Vzemimo razmerje glasov zadnjih občinskih volitev v Kranju. Na eni strani 479 na drugi 366. Ko bi v tem razmerju prišli k občinskemu gospodarstvu zastopniki obeh struj bi eni imeli 13 mandatov med njimi župana, drugi pa 11 mandatov, ter bi brezdvomno našli platformo za skupno uspešno delovanje. Ker bi si bili v svesti, da drug drugega ne morejo preglasovati, bi občutili nujno potrebo pametnega sodelovanja in soodločbe. Kranjsko občinsko gospodarstvo bi plavalo danes vsled tega v čisto drugih vodah, kakor pa se tre-notno nahaja in brezdvomno bi bile znosnejše tudi ostale razmere. Valovi nasorotovanj in osebnosti bi se ne bili razburkali do skrajnosti temveč bi se sproti morali uravnavati v notranjosti uprave same, kar bi samo koristilo splošnemu občinskemu gospodarstvu, katerega bi bili brezdvomno privedli za nekaj korakov bližje k izvršitvi stavljenega investicijskega programa. V danih razmerah pa gxasovanje na občinskih sejah nima prav nobenega praktičnega pomena in mora voditi in se usmerjati samo na pot protestov proti oktroiranim sklepom take izsiljene občinske večine. Neodpusdjiva pogreška v kranjskem občinskem gospodarstvu je dalje dejstvo, da je vsaka zadeva še pred sejnim referatom in pred glasovanjem ter razpravljanjem davno odločena in da so vsi evcntuelni ugovori proti takim že naprej zaključenim sklepom prazna pena. Tako ravnanje vzbuja tudi v večinskem klubu samem pogosto godrnjanje in tiha nusprotstva. ki pa si iz čisto napačne strankarske discipline ne upajo na dan: deloma ker jih ne zastopajo gospodarstva vajeni možje trdnih hrbtenic, ki hi znali braniti svoja načela, deloma pa ker se take pojave z vsemi mogočimi pretnjami ali pa prikritimi obljubami obsodi k molku in to vse radi strankarske pokorščine. Mi bomo nastopili pri prihodnjih občinskih volitvah v tem pogledu z čisto drugim programom in sicer takim, ki bo dajal vsakemu izvoljenemu občinskemu odborniku absolutno pravico popolnoma prostega odločanja pri glasovanju vsaktere občinske zadeve. Vsaka stvar, ki stane občinske davkoplačevalce težke denarje, se mora razpravljati jasno in odkrito brez vseh prejudicev na javni občinski seji, pri kateri je slehernemu dana možnost braniti in zastopati svoje stališče brez ozira na strankarsko pripadnost in nje disciplino. Ona teza ki bo našla največ.pripadnikov, naj zmaga. Mi bomo gledali na to, da se v naprej razbijejo vsi klubi posameznih strank, ko jih delovanje bi bilo usmerjeno samo v to, da bi njih STRAN 2 -^^^~~^v^^™. člani prihajali kakor neme hitke naoič. seje, kjer bi smeli le še dvigniti roke v znak hotene ali nehotene pritrditve. Samo na taki podlagi je možnost ustvariti zdravo obč. gospodarstvo, ki bi ustrezalo večini davkoplaču jočih in zoper katero potem ne more biti nobenih utemeljenih pritožb. Sedanji sistem glasovanja in odločanja pa bomo pobijali z vso vehemenco do popolne zmage našega načela, ki jamči vsakemu obč odborniku prosto besedo. Zahtevali bomo le, da se izločijo iz vodilnih mest ljudje, ki o gospodarstvu nimajo pojma in ki niso nikdar imeli prilike pokazati, kaj znajo in česa so sposobni. Oni. ki je poklican voditi občinske gospodarstvo, mora biti pri odločanju o občin, zadevah prav v smislu zakona popolnoma indiferenten, kar se tiče Z mrzlično naglico se približuje 2. feb-uar, dan volitev v naši občini. Postavljeni sla dve kandidatni listi k; pa sta si idejno popolnoma nasprotni, in sicer listu že d.•'•no osovražena in še nikdar priljubljene JNS. katere nosilec je sedanji župan g. Valentin Tonejc. Na čelu druge liste, liste JRZ. je pa mož poštenjaknr, zaveden katoličan g, Pangerc Silvester ali po domače Broščar iz Černivca pri Brezjah. Obe listi sta že končno sestavljeni ter se vodi na eni kakor na drugi strani živahna agitacija. Agitatorji okrog proslule JNS napenjajo vse sile in skušajo rešiti potapljnjočo se barko ter se še danes poslužujejo prav istih sredstev kot so se jih posluževali pri zadnjih volitvah t. j. groženj, obljub, hi)., itd. Pa se ti gospodje ne zavedajo, da so danes medeni tedni zanje minuli. Kako se imajo obnašati, naj gredo gledat razglas na ogiasni deski, katerega je izda! občinski urad občine Mošnje, ki pod št. 2. pravi, da zai.ene stroga kazen onega, ki bi obetal ali dal volilen durilo ali mu ponujal službo, da ga odvrne od glasovanja ali zavede, da glasuje za izvestno knn-didatno listo. Možje in fantje! Znana so vam imena kandidatov na listi JRZ. Znana pa so vam tudi iinena kandidatov na nam nasprotni listi zloglasne JNS. Dobro jih poznate! Zato vam bo, ki boste glasovali, po svoji vesti, odločitev lahka. Možje volilci! Dolga leta smo morali molčati. Danes pa lahko vsakdo svobodno izpove svoje prepričanje. Nihče ga ne bo zato preganjal! Poprej so imeli besedo samo ..pofarji" in ovaduhi, ki jih j? bilo pri nas vss polno. Možje in fantje! Ali se še spominjate, kako so se odločanja in se mora uveljaviti samo kot izvrševatelj sklepov ad hoc sestavljene večine vsakega glasovanja. Če nikjer drugje niso doslej uvedeni 'i principi, potem je brezdvomno, da jim bomo v Kranju pripomogli kot prvi do zmage, ker vidimo edino!? v tem spas za zdravo reševanje občinskih ..aclev in smo prepričan' da bomo našli v tem pogledu dovolj pripadnikov. Odkrito povedano, iz strankarskih oziriv ne gojimo proti nikomur ne sovraštva, negnje-va. še manj pa kakega osebnega na-sprotstva ali osveteželjr.osti, ;_lavno nam je to. če kdo hoče in more z treznimi nasveii služiti svojemu mestu, ki mu daje eksistenco. Zakrknjeni strankarji pa naj tvorijo zase kako obskttrno zajed nico. hinavsko plazili okoli naših oken in letali v Radovljico na sodišče in aandurmerijo? Ali se še spominjate, kako so nas vedno, pepeuno ob času volitev, pretepali, vlačili po zaporih, nalagali denarne kazni, ker smo ostali zvesti svojemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu i", veri? Vsega tega mora biti erk' M konec! Možje in fantje! Odločite se žc danes, komo boste oddali svoj glas! Volitve bodo javne. Čeprav smo bili vedno proti javnemu glasovanju, se nam zdi potrebno in prav, da oso-osnvrti/eni JNSarji občutijo ra svojih, plečih prav i.-ti Zakon, kot so ga v svoji zlobi s'-. >-vali proti poštenemu ljudstvu. \ enJar pa bo ta razlika, tia bodo volitve popolnoma "vo^o-dne. Ne bo bajonetov, ki bi nas dregali v hr bet. ker bomo odtiali svoj glas poštenjaku, ne bo puškinih kopit, ki bi nas tolkli po nedolžnih hrbtih, ne bodo se polnili zapori, ne bo denarnih kazni, ne v č mož, ki bi za časa . olitev hodili po volišču, nas psovaji, zmerjali in govorili: ..Punkiaše bomo pobili, farje pobi 1 i, cerkve pa podrli ali pa iz njih napravili .... . . . ."IV., kot se je to zgodilo pri nas /•< časa zadnjih volitev. Poglejte jih naše naprednjake! Porušili bi celo stoletne spon.jnike, ki jih je naše pošteno ljudstvo zgradilo s tolikim trudom in žrtvami! Sram na> je. da imamo sedaj take može v vrsti občinskih odbornikov! Vsak poštenjak bi pokazal takim ljudem hrbet. In tako bomo storil; tudi mi 2. februarja pri obeinskih volitvah! Oddali bomo svoj glas možu poštenjaku g. Pangercu. To bo najlepše darilo m:š mu voditelju g. dr. Antonu Korošcu in s tem pokažemo zvestobo za zvestobo! Sprejem pravil podružnice; 3. Volitve odbora; 4, Poročilo zastopnika ZAKŠ: 5. Organizacijske nadeve; 6. Slučajnosti. Na ustanovni občni zbor so vabljeni vsi absolventi, brez. ozira ali so čluni ZAKŠ ali niso, zato naj nobenega absolventa na tem zborovanju ne manjka, ker ravno absolventi smo poklicani, da smo v prvih vrstah v borbi za pravice kmečkega stanu! Pripravljalni odbor. KRANJ Na ljudski univerzi predava v soboto II. t. m. ob 8. uri zvečer Dr. F. Mis o temi. „Oukrita b< seda zdravnika mladim ljudem". Prihodnjo predavanje pa se vrši v četrtek 16. t. m. Predava pa Dr. Neubauer o temi: „Tu-bcrkuloza Eocijalna bolezen". Oba predavanja se vršita v gimnazijski telovadnici. Zgorel r.it< je ftutotaksi. V nedeljo jp peljal g. Alojzij Erniun večjo skupino lovoev na lov. Kmalu potem ko so dospel; na meslo Se, je vnel ttutotaksi. G. Erman trpi večjo škodo: atito je bil sicer zavarovan vendar malo. Odprta neč in dan so groba vrata . . . tak-smo mislili, ko smo slišali, da je umrl Kornelij Majdič, cand. ing. v najlepši mladeniški dobi. Niti slutil ni, ko se je iz vojaške službe peljal pred prazniKi na božični dopust, da se pelje domov umret. Mlad. vesel, poln lepih idealov za bodočnost je služil vojaški rok. V njegovo mlado telo se je ut'hotapi'n bolezen in ga v kratkem času popolnoma uničila. Kako je bi! pokojni Kornelij ljubljen je pričala njegova zadnja pot. Spomin nanj naj živi med prijatelji in znanci, njemu pa naj bveti večna luč. Kaj je nacionalizem in nacionalno delo? Na to vnraš.-r.je so bili v zadnjih letih opravičeni odgovarjati le zgolj JNSarji, ki so imeli oboje v izključnem zakupu. V Kranju celo monopol in sicer po saržuh. Čim višja je bila JNSarjeva Serža, tem večji je bil v vsem svojem delovanju in pridobivanju nacionalist in nacionalen delavce. Vse kar je naredil, je bilo nacionalno zaslužilo delo. Kdor si je predrzni) to nacionalno delo le malo kritizirati, takoj je že postal anacionalsn element in proti njemu je nastopil ves aparat, organizirani oid dtnuncijariiov, gangsterjev do najvišjih protektorjev teh patriotov. Celo narodne dame so prišle pod okno takega grešnika kričat ter dajat duška svojim plemenitim fcutilom. Iz te velike dobe imamo na razpolago še nekaj fotografij in celo en film. ki ga bomo ob kaki slovesni priliki predvajali. ..Slovenec" sedaj v en j izmed zadnjih številk na zgorajšnje vprašanje na takole odgovarja: Mi in z nami velikanska večina našega naroda nacionalizem in nacionalno delo pač drugače pojmujemo, kakor pa ga razumeva JNS. Za nas še davno ni nacionalen in državotvoren tisti, ki se tolče po svojih nacionalnih prsih — ker mu tako nese zraven pa slabo upravlja ljudsko premoženje in gospodarsko ter tudi normalno škoduje narodu in drŽavi kolikor more. Nacionalizem pri teli ljudeh je le figovo pero, ki naj pomaga obdržati oblast ali pa se do nje prikopati. Za te vrste nacionalistov ima »GORENJEC« slovenska beseda drug izraz. Resnično na -iona len in državotvoren ju tisti, ki ne služi svoji osebi, -'inpak, k¡ nesebično dela za narod in tlržpvo, na katere.n koli področju že, pa je pri tem vseeno, ali ima za klobukom nacionalno legitimacijo ali ne. Izpadla občinska seja. Na kranjski občini je bila dolgoletna navada, du se je vršila zadnje dni v letu občinska seja, katero je kranjski župan zaključil z novoletnim voščiiom. Tudi lansko leto se je vršila ta'o pcmembna občinska seja, o kateri smo tudi mi prinesti obširno poročilo, katero priporočamo, (da si ga naši JNS večinski odborniki prečitajo in s: spominjajo lepih čascv JNS moči. Četudi jc bila JNS takrat že v zatonu, imela je v Kranju še zelo veliko zanlombo, kar j razvidno iz našega poročila samega. Kakšne razmere so še tedaj v Kranju vladale, dokazuje najbolj dejstvo, da nismo smeli našim čitateljem poročati, tla je kranjski župan vsem občinskim odbornikom odkritosrčno voščil veselo novo leto, da je bilo tedaj še prepovedano poročati o odkritosrčnem županovem voščila vsem občinskim odbornikom. Letos pa je ta seja izpadla — ne da bi mogli zvedeti za razlog. R »- škoda. Gorenjski rejec malih živali v Kranju sporoča vsem članoir, rejcem in na::m prijateljem, da se bo vi šil I. redni občni zbor našega d tusiva v nedeljo dne 12. januarja 1936 ob pol 10, uri dopoldne v prostorih gostilne Bekselj v Kranju s sledečim dnevnim redom: I. Pozdra\ in poročila predsednika, tajnika blagajnika in gospodarja ter potrdilo obračuna. 2. Volitev odbora in "ačunskih preglednikov, 5. Slučajnosti in predlogi. Morebitne predloge je predložiti esem dni poprej na gornji naslov. Z ozirom na današnji gospodarski položaj so zavedpjte koristi, ki Vam jih nudi društvo, zato se polnoštevilno udeležite občnega zbora. Vabimo tudi ostale rejce, ki še niso člani nalega društva, da se odločijo za ta korak in pridejo na občni zbor. Odbor. Skupina poselske zveze v Kranj" sporoča svojim članicam, da se bo v nedeljo 12. f. popoldne ob pol 4. uri nadaljeval šivalni tečaj v Marjan išču. Trgovino g. Franca Majdiča je te dni prevzel g. Bajželj Frunc. Upamo, da bo občinstvo rado kupovalo v novo odprti trgovini, ker bo na razpolago vse blago v veliki izbiri. Začetek francoskih tečajev, bo po šolskih božičnih počitnicah. Poučeval bo g. prof. Fortuna. Ne vemo ne dneva ne ure ... Na Silvestrov večer je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala vzglodnn krščanska mati Bre-znr Marija s Klanca. Lep pogreb je pričal, da je bila pokojna povsod priljubljena. Naj v miru počiva! Slike z Judenburga. Vsi, ki ste se udeležili blagoslovitve kapelice v Judenburgu se zgla-site pri tov. B. Rangusu v Kranju, da vam da brezplačno sliko iz Judenburga. Obrtna predpustna prireditev, bo v soboto dne 8. februarja v vseh prostorih Stare pošte. Društvu se naprošajo, da ta dan ne prirejajo veselic. Na tej prireditvi vas čaka iznenadenje za stare in mlade. Točen program bo sledil. Udeležence miz. tečaja se obvešča, da dobe slike v pisarni združenja in to vsak ponedeljek in petek dopoldne. T c d e n s k IZ UPRAVE. Današnji številki prilagamo položnice za-naročnino ..Gorenjca"' ter prosimo vse naročnike, da jo či.nprej poravnajo. — Vse naše prijatelje prosimo, da širijo nuš list med svoje prijatelje. Naj vsa': naš naročnik pridobi vsaj enega novega naročnika. e novice Absolventi kmetijskih šol, zadružne in mlekarske šole iz kranjskega okraja se vabijo na ustanovni občni zbor Podružnice absolventov kmetijskih šol v Kranju, ki se vrši v nedeljo, dne 19. januarja 1936 ob deveti -1 r i dopoldne v Klanju, hotel Stara pošta. Dnevni red: 1. Poročilo pripr. odbora; 2. Občinske volitve v Mošnjah (.»Tti/ii- Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se du Gorenjskem ob času »urških vpadov. (Nadaljevanje.) ..Jok!" — tuko ga je poklical oče — ,.le sam povej, kako je bilo na lurškem." Jok je pripovedoval da je bil doli več let in predal veliko hudega. Ko je priše! domov, ga ni nihče drug spoznal kakor samo domači pes Moraš. Rekel je psu: „Moruš, samo ti me še poznaš." Šele zdaj so ga bliže ogledali njegovi domači in se prepričali, dfl je res Jok." „Če je ta prišel domov po več letih" — je dostavil nekdo izmed Križanov — ..tudi Leni a lahko pride." Grašič ip njegova žena Katarina sta se žc precej postarala ter težko oskrbovala gospodar-stvo. Več zemljišč sta dala v najem, da sta mogla vsaj z enim hlapcem in z eno deklo obdelovati to, kar je ostalo. Pozabiti pa ne smemo tudi Balanta i/. Sničnega. Ta se je polagoma čisto v domaČa] pri Grašiču. Gospodur ga je rad sprejel v služIm, ker je posta Bulant iz poprejšnjega deiomržneža ves drug človek. Tudi zato ga je Grnšič »prejeli ker mu je Balant ob turških napadih storil veliko dobrega. Imel ga je za zaupnika, na katerega §6 je precej zanesel. Balant, ponosen na gospodarjevo zaupanje, je še zvesleje služil pri županu. „Glejte!"«~- sc rekli ljudje - „kako se je spremenil." Zdaj je pa nastopil dogodek, ki je razburil vso vas Nekega večera meseca oktobra 1480. je prišla v Grašičevo vežo slabo oblečena ženska z zanemarjenim dečkom. Dobra Grašičevka, navajena vsakega reveža sprejeti pod streho, ju še dobro pogledala ni. „Ali me nič več ne poznate?" — je vprašala tujka gospodinjo? „Se ne morem spomniti" — je dejala gospodinja. ,.Sta od daleč prišla?" .Danes iz Ljubljane" — je odgovorila žena. „Gotovo zelo trudna"? ,,'J ežkti sva hodila." „Le ostanita tukaj, da se odpočije!a. Grem pripravit večerjo. Tačas pojdita v hišo." Izklesala je ogenj. Pri delu pa se je domislila, da jej glas tujke /veni po ušesih, kukor bi bila ta glas že nekdaj slišala. Vrnila se je v hišo, da hi pogledala žensko v obraz, toda ni je mogla natančneje videli, ker je bilo precej mračno. Prinesla je večerjo ter jo jima z lučjo vred pottavila na mizo. Ženska in deček sta s slastjo zaužila jed in se gospodinji lepo zahvalila. Ta je pri svitu luči še enkrat pogledala tujo ženo. v hipu zav pila — ne — zakričala in padla omamljena na posteljo. Soseda je zaslišala krik. priletela v hišo ter sklicala ljudi, naj pridejo Graši-čevki pomagat, Močili so jo z mrzlo vodo in drgnil] s kisom. Prišla je k zavesti, pa kmalu zopet omedlela, /a nekaj času je odprla oči. vstala in vprašala kaj to pomeni. Samoumevno se med tem mučnim dogodkom nihče ni zmenil za tujko in za dečka. Še le potem, ko je gospodinji popolnoma odleglo, so začeli ljudje ocenjevati dospela dva tujcu. Po prestanem živčnem napadu jc pogledala mati še enkrat neznanko, jo začela poljubovati in klicati: „Lenca, Lenca!" Nič drugače si ni predstavljala dogodka, kakor če bi bil prišel kdo z onega sveta. Dohajalo je vedno več ljudi, da je nastala huda gnječa v hiši. Vsi so Lenci podajali roke in se je niso mogli nagledati. Posebno njene sovrstnice iz mladih let kur niso hotele od nje, jo božale, poljubovale in vsled samega veselja plaka'e kakor otroci. Zdaj je prišel tudi Grašič. Ni pretrnil z očmi, le gledal je in gledal toliko let pogrešano hčerko. Skoraj ni verjel, Kar je videl ter vedno ponavljal: „Bog nas je uslišal. nismo zaman zaupali nanj!" Grabil se je za osivele lase ter vpraševal: ..Povejte mi, ali je resnica ali se mi blede? Povejte mi, ali je res to naša Lenca?" In ljudje so mu odgovarjali: „Res je Lenca, vaša Lenca!" Aelika novica je šla otl soseda do soseda. ..Pojdite po gospoda vikarju!" — so začeli vpiti. Tisti, ki so šli ponj, so hiteli še poprej v zvonik in razglašali z zvonjenjem čudoviti dogodek. Vikar je hitel k Grašiču. ..Pustite gospoda naprej!" so klicali ljudje in odrivali množico, ki se kar ni hotela premakniti z mesta. Vikar je povzdignil oči in roke proti nebu in glasno molil: »Hvala Tebi, o Gospod, ki si rešil to izgubljeno revico iz žrela zverin in iz brloga razbojnikov ter jo srečno pripeljal v očetovo hišo. V Tebe. o Gospod snio zaupali in uslišal si nas. Slava Ti vekomaj!" Lenca ni skoraj nič govorila, pa saj ni mogla zaradi navala ljudstva. V začetku je sploh nihče ni izpraševal, kako se jej je godilo na Turškem, ker so bili ljudje vsi prevzeti veselja. Še le potem, ko se je poleglo presenečenje, so silili vanjo, naj pove, kako je bilo v tistih daljnih krajih. Joda prvi večer so izvedeli prav malo. »GORENJEC« STRAN 3 Poaovtev „Roksi". Končno bodo le prišli na i učni) vsi oni, ki so že dalje časa povpraševali, kduij bo Ljudski oder ponovil to prisrčno veseloigro. V soboto dne 1!. t m. in v nedeljo i2. t. ni. naj pridejo vsi oni. ki se hočejo pošteno zabavati in nasmejati v Ljudski dom. Sobotna predstava bo ob pol deveti uri, du bo-vsem, ki jim je osma tua prezgodnja omogočeno pravočasno priti k predelavi. Nedeljska predstava p<*> bo kakor običajno ob 4. uri popoldne. Pridite vsi prijatelji poštene- zabave. Zveze z vlaki to ugodne in ho tako tudi zunanjim gostom mogoč obiik predstave. Na svidenje! Pogovor za pečjo. Jože: ..Letos bom zidal" Janez: ..Jaz 'udi*' Jože: ..Kril bom z Bohmno opeko" Janez: ..Ja:-. tudi" Jože: ..Opeko in ves stavbni mntenja! bom kupil pri ..Kovmi" Janez: ..Ja; tudi" GORICE Dne 19. januarji t. I. bo v neSem društvu versko p».ida\unjo in film o tako lepo uspelem II. evharističnem kongresu v Ljubljani. Predaval bode g. Zor "Vinko s slikami in besedo dopoldne ob 10. uri in popoldne ob pol 3. uri. Vabijo se k temu predavanju vsi, ki so r«? udeležili kongresa, da se zopet poživijo ;n /lasti oni. ki se niso mogli udeležiti kongresa na katerikoli način. Vabljeni tudi vsi i/, okolice, zlasti iz Trsteniške župnije. PrStíii — ne bo Vam žal! Novo leto smo začeli letos zelo živali no. Nekaj naših fantov ga je počakalo kar na vas:. Ljudstvo se .je čudilo, ko je zjutraj na poti k sv. maši zaslišalo vriskanje in petje zgubljenih faatičev. Pesmi so bile menda izbrane iz ene novejših pesmaric, kajti bile so precej robate, bolje icčeno, naravnost neznosne za človeško uho! Upamo tía bo konec drugačen kot začeiek. Kratkovidnost ea je pojavila pri nas na čuden način. Nekdo ni mogel razbral! sporeda iz plakata, ki je bil nabit na dosti vidnem mestu: zato ga je snel. Ali ga je dot.čnik nato doma čital pri luči, ali pa je imel pri tem kak drug namen ni znano. Prizadete prosimo, •da si drugiti rajši nabavijo primerna očala, dn ne zaidejo v kakršnekoli neprilike. Z veseljem smo vv.cH na znanje vest, da je zopet ustanovljena prepotrebnn Kmečka /ve/a Želeti je le da bi ostala vedno res kmečka, to je, da bi imela vedno take voditelje, kot sedaj ki bodo delali re»-, za dobrobit kmečkega ljudstvu, ter tudi upoStevali njegovo voljo. PREDDVOR Statistika naše fnre v pretečenem letu. Rojenih je biko 49 otrok i.v sicer 30 moškega ter 19 ženskega spola. Umrlo pa jih j" 14, in sicer 10 žensk in 4 moški. Najstarejši je uča-kal 84 let, najmlajši pa 10 minut. Poročenih je bilo 9 parov, najmlajša nevesta jc imela 16 let. Obhajil je bilo v pretečenem 1. 16.000. Vodovod, ki se je predkratkim zned graditi dobro napreduje. Rezervoar je že dogotovljcn. Upamo da koncem tega meseca dobimo naročena cevi v premeru 225 m/m, ki *e bodo poltem takoj vložile od zajetja do rezervoarja. Nesreča. Nu Gornji Beli je prejšnji teden padel v bližnji potok Belcu, ki teče skozi vas, triletni Ludovik Tičar. K sreči so ga takoj pogrešili. Voda ga je nesla kakih 150 m daleč Vtor so jrs našli pr> mlinu za grabljatni. Zahvala gre Janezu Bttjaku, ki j< bil dobro pout-ui iz knjige O prvi pomoči, da ga jc s pravilnim ravnanjem in umetnim dihanjem po tlveurnem trudu zopet spravil k življenju. BrczposfcSnosi Tukajšnje lesno podjetje Fr. Dolenc je večini delavcev odpovedalo delo, ker bo II. januarja žago zaprl. SKOPJA LOKA Ljudsko gibanje v naši župniji preteklo leto je bilo sledeče: rojevih 35 detlov in 51 deklic, od teh 7 nezakonskih dečkov in 2 di.klici s'vu:>uo 86 med katerimi sta 2 tuja. V Ljubljani je bih1 rojenih 8 dečkov in 10 deklic, skupaj 18. Vsek domačih je bilo torej rojenih 41 deČka in 60 deklic, skupaj 102 med katerimi je 9 nezakonskih. Umrlo je 23 moških in 30 žensk, med temi 5 tiji. V Ljubljani pu so umrli 3 naši, torej je umrlo 54 naših. Od teh je bilo 14 o-trok pod 6. letom. Rojenih je bilo 48 več. kot pa jih jo umrlo. Porok je biio 2i doma. 7 pa drugod, med temi 3 tuje, tako sr je porrčilo 25 domačih. Sv. obhajilo se je v župui cerkvi podelilo 27650, v špitalski cerskvi 2350, skupno 30.000. Približno toliko pa tudi v kapucinski cerkvi. Na domu je prejelo iz pcbožuosti sv. obhajilo 43 oseb, za zadnjo uro pa 56 oseb, sv. poslednje olje je bilo podeljeno 60 osebum. Se to naj poročamo, da sta dva tu rojena izstopila iz katoliške vere in sicer: Miklnvčič Spasenija. hči živfnozdrevnika v Mariboru v brezverje in Štajer Jožo v v V! ju v pravoslavje. Zvočni kino ..Društveni dom" predvaja v soboto evečer in v nedeljo popoldne in zvečer rusko Tolstojevo ..Vstajenje". Priporočamo! Badnjak so prav slovesno obhajali pri naši in I. planinskem pešad. polku. Častniki, podčastniki, vojaki z godbo na čelu in mnogo občinstva je skozi mesto prineslo ..badnjnk" v vojašnico svojemu poveljniku. Prav veselo so nato obhajali svoj večer pozno v noč v oficirskem domu, kjer je še mnogo občanov prisostvovalo In se z njimi vesililo. Vse praznike so polni veselja in dostojnosti obhajali. Tudi mi jim k praznikom iskreno čestitamo! Gospod urednik, čutim dolžnost, da Vam sporočim kako z.elo so naši Ločani ..firbčni" kdo je Vali dopisnik: kar ne morejo potuhtati da sem ja::, četudi jim jasno in glasno pripovedujejo nekateri da jih bodo dali v ..cujtenge" če jih ne bodo rtizni gospodje, ki so jih nekateri tudi volili, v miru pustili v stanovanju in pri ..kosti". Prosim Vas. da jim tudi Vi ne poveste, da sem jaz Vaš dopisnik; saj je to tudi za list boljše, ker ga potem vsaj berejo, drugače bi pa kar mene za vse novice povprašali. Saj poznate Ločane, kako so vsled radovednosti nepiKviknni. ko pa zvedo, je pa kav vse že narejeno. Veste, včasih bi kar paragraf iskuli, pod katerega naj „ rbec" pade. Kair tiho bo-tliva midva, pa naj koga drugega po gostilnah i.n uradih dolžijo lega dopisovanja, pa bom tako jay. še več od njih poizvedel in Vam sporočil. Obadva pa skupaj vsem najinim prijateljem vošiva prav iskreno ..srečno, zdravo in Božjega blagoslova polno Novo leto!" Pa tudi tistim to velja, ki prebirajo te nt jine oziroma Loške novice pa se nad nam«, hudiijejo, in nama rueta p m osi i jo. Pi pm pok zivu, da nimava hudobije v teh dopisih, temveč dober namen koristiti, tej tako stiskani, pa lepi Šk. Loki. 'sem »rečno in veselo Novo leto! ŠENČUR Velika občina Šenčur. Občinski odbor občine Šenčur je prejel (kakor smo poročali v zadnji številki ..Gorenjca"*) potom banske uprave odlok nolr. ministsrtva. i katerim se priključuje Starološki kaplan Janez Veider. Naši kulturni spomeniki Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve. Završek naslonjača sloji na šesterih ploskovno oblikovanih človeških glavah in obstoji iz mogočnih okraskov iz sadja in baročnih vi jug. — Poleg velikega so v piezbiterju še trije stranski oltarji. Prva dva sta enuku in sta bila prvotno v ludiji, pa jih je Kramar sem prenesel. Tudi zanju niiin je ohranjen račun z mojstrovim Imenom. Izdelal jih je neki Itilarius von Gdtiingen I. 1753. Prejel je zanje 110 gld. Ven-dur olturju nista povsem njegovu. Zelo spretno je vpornbi! stebričke in kipe prejšnjih zlatih oltarčkov, pri levem celo Najdenje križu iz gotskega oltarja, kot smo že omenili. Pri tem oltarju so poleg opisanega gotskega reliefa še tile kipi: sv. Barbara in Lucija, ki stu iz prejšnjega oltarja. Na vrhu oltarjev vatiki je kpa Hilariusova Brezmadežna, ki jo obdajata Cecilija in mučenica s krono, angelske glavice in ljubke košarice rož. Na menzi stoji sliku Sieu Jezusovega, ki bi utegnila biti Pustnvrhovu, kakor tudi Srce Marijino na nasprotnem oltarju. Nasprotni oltar, tudi llilariusov je posvečen Žalostni M. B. Ob krajeh h'oji sv. Anton in Miklavž, v atiki pa še enkrat žalostna M. R. s sv. Barbaro in mučenico s palmo in krono. — Nekaj poznejši je. tretji stranski oltur v prez-biterijti, ki je posvečen Mariji Magdaleni, Prvotno je bila tu lična slika patrone iz 18. st. Pozneje je sliko sprejel Strahl v svojo zbirko, sedaj jo hrani dr. Virant v Ljubljani. Gašper Gotzl pu je 1. 1830. napravil sedanjo sliko sv. Magdalene in tudi ono vrhu oltarja, ki predstavlja božje Detete s križem. Zavita stebra .obdajata glavno sliko. Na njihovih podstavkih sta dva grba, pač darovateljev tega oltarja. Na menzi stoji v tabernaklju k stebru privezan izredno mil trpeči Zveliear, ki ga obdajata žalujoča angela. — Poglejmo še prižnico in oltarje v ladji. Prižnica po svojem odličnem delu govori za mojstra strunskih oltarjev, za Ilila riusa von Cottingena. Okrašena je s simboli Marijinimi: stolp Davidov, hiša zlatu in zgodnja danica. — Krasna streha nosi kot okrus 2 angelčka z. lilijo in žozlom. Murijino ime in vaze z rožami. --- Koncem južne ludje je najstarejši izmed sedanjih erngrobških oltarjev, že omenjeni oltar sv. Akacija iz I. 1648. Oltar in kipi se še močno naslanjajo nu takrat že minule gotiko, \hacij je upodobljen kot srednjeveški plemič, ob krajeh mu stojita sv. Valentin in Fiorijan. Mirno, a lično so okrašeno stebri, Nad glavnim tronom se dviga še en nastuvek, ki posnemu spodnjega in po velikosti ne zaostaja /a njim. Tu zgoraj je v tronu zanimiv kip sv. Mihaela vojščaka. V eni roki dviga orjaški ognjen meč, v drugi tehtnico z. dušo, ki jo skuša nas« potegniti zelo originalen vrag. Upodobljen je kot človek s konjskimi nogami in z izrazito inefisiovim obrazom. V levici drži trizob, z dosnicu grabi po tehtnici z dušo. Ob Mnuelii stoj tu dve poznejši svetnici sv. Marjeta in Burbara, ki sta od sosednjega malega ol-turčka sv. Agate, kjer sta pustili prostor zgoraj popisanima gotskima kipoma sv. Neže in Uršule, ki sta poprej obdajala sv. Mihaela. Nad Mihaelom jc še doprsni kip Boga Očeta z razprostrtimi rokami. Otvoritveno naznanilo! Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel dobro znano Majdičevo trgovino v Kranju, cesta na Golnik št. 1. Isto sem popolnoma na novo opremil in obilno založil s svežim špecerijskim in kolonialnim blagom. Osobito pa opozarjam cenjeno občinstvo na veliko zaloge prvovrstne Majdščeve in banatske moke, vse vrste žita, koruze, prosa in otrobov, kakor tudi vse ostale rnlevske proizvode, katere nudim po najnižjih dnevnih cenah. Prizadeval si bom vse cenjene odjemalce vedno točno in solidno postreči in v pričakovanju skorajšrjega Vašega poseta ostajam Z odličnim spoštovanjem Franc Bajželj bivša občina Voglje in vasi iirastje in Prebn-čevo i/ bivše občine iirastje občini Šenčur. Ozemlje povečane občine Šenčur meri po novih statističnih podatkih približno 8000 ha in sega od savskih pečin do vznožja Grintavca. Prebivalstvo je večinoma poljedelsko, zadnje čase je pa tudi mnogo zaposlenih v industrijskih obratih, ki so pa vsi izven občine. — Razen dobro uspevajoče zadružne mlekarne, ki jc zaenkrat edinstven večji obrat v Šenčurju, prav dobro uspeva mizarska, čevljarska, krojaška in pa zelo dobro razširjena domača co-patarska in coklarska obrt. Za izobrazbo mladine skrbe štiri šole, cerkva imamo 15 med njimi slovečo božjepotno cerkev Marije Vclcsovske v Velesovem. Cerkve nimajo samo na Miljah. Pravijo, da je bila nekoč tudi tam vsejana, pa jo je eden — popasel. No, zato imamo v Srednji vasi kar dve cerkvi, da se ..zglilia". — Razume se, da povsod krepko delujejo razna humanitarna. Prosveina in kari-tativna društva. V Šenčurju se n. pr. živahno gibljejo: Bojevniki, Jugoslovanska strokovna zveza, Gasilska četa, Strelska družina, Rdeči križ, dalje Prosvetno društvo podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva in še komaj gibajoče se Sokolsko društvo. Ob slavnejših dogodkih nas navdušujeta farna in gosilska godba. Za tem se ponaša Šenčur z izredno popularnim zavodom hranilnice in posojilnice. V Djelm je tudi nastanjena Orožniška Staniča ter pošta z mocernim telefonom. Kmetjsko društvo z lastnim gospodarskim domom skrbi za tehtno obdelovanje poljskih in kmečkih del s prav lepim številom raznih kmetijskih s*rojev. mln-tilnic, slamoreznic itd. Pri tem bodi mimogrede omenjeno, da so poleg vseh teh prep treb-nih strojev na razpolago vsak čas še štirje kotli za žganjekuho — žalosten dokaz naše krokarske in pivske podjetnosti. Siromakj in brezposelni tvorijo kajpak svoj posebni rajoni msreču je le v tem, da je vsidranili med to ..ubogo rujo" vedno dobršen del tujih ..lttft-inžinirjev", ki z raznimi dvomljivimi knjižicami in prošnjami za podpore merijo globo-čino naših praznih žepov. S tem smo na kratko orisali naš gospodarski in kulturni obraz. Končno povem š? to, da bo po medsetx>jni ureditvi glede občin, premoženja •norala povečana občina Šenčur preiti h konstituiranju občinskega odbora. Piparsko društvo. V Šenčurju je bilo ustanovljeno na Silvestrov večer novo Pinarsko društvo. Dobra volja in pa priznano zborno vino iz Jamove kleti sta rodila idejo, naj bi se poleg tolikih gospodarskih in drugih društev osnovalo še kako zabavno društvo. Numen tega društva bi bil ustvarjati med člani prijetno živo razposajeno razpoloženje. Organizatorji so u-darili na prave strune! Nu mah so pridobili 30 članov, navdušenih in priprnvjpcnih žrtvovati vse za procvit tega imenitnega društva. — Ali ni zabavno takole izvabiti sladko pipico nič hudega slutečemu piparju in potem naglo alarmirati tovariše, ki prisopihajo od ^seh strani pred oči presenečenega sodruga. Vso sili vanj: ..Imaš pipo? Nimaš! Dinar, dinar!!" In dinarčki frče v blagano i/ rok strmečega možaka, ki se je pustil tako gladko speljati . . . Društvo si je takoj stavilo v program izvesti na spomh.d res krasen izlet z oninibusom v Postojno —Gorico—Sveto goro—Trst—Doberdob in — če bodo gmotna sredstva še dovolj pri moči — dalje v Pudovo in Benetke. Blagajnik Pipa rje V j" g. Okoren Frane, trgovec v Šenčurju. I'u se sprejemajo novi člani in nabavlja roba. — Pozdravljamo novoustanovljeni Pipnr-ski klub tudj mi in mu želimo najlepšega razmaha — monopolu v korist, niošnjičkom v pogubo in sebi v največje veselje! LOM Na praznik 6. januarju so Loniljani ukrenili eno. ki bi jim je ne zaupal kmalu, kdor pozna malo gorsko župnijo, kjer je glavno opravilo drvarenjc v oddaljenih gozdovih. Nu pevski koncert so nas povabili in z njim res nastopili. Cerkveni in društ. pevci organizirani v župnijski pevski zbor, so zapeli 18 pesmi, 6 zu moški 12 zu mešani zbor. Bilo je na programu več težjih skladb n. pr. Kimcvčeva: Poljskih rožic, Adamičeva: Ples kralja Matjaža, Voidopivčeva: Izgubljeni cvet, a je vendar zbor svojo nalogo-prav povoljno rešil. Saj se je zbor organiziral in začel s pripravo za nastop šele sredi decembra. Zbor šteje zaenkrat 8 ženskih in 12 moških glasov: ni velik, a za mulo župnijo lep zbor. Zbor je vodil akademik France Zupan, tudi domače vasi cvet. — Res hvale 'eden trud pevcev in dirigenta, ki so se potrudili, da sredi težkih gospodarskih skrbi, zanesejo v vas uro oddiha z lepo slovensko pe«niijo. Naj jim bo v bodrilo za naduljno delo lepa udeležba posluŠavcev, ne le domačih, nnipak tudi iz Tržičn. kjer so navajeni res prvovrstnega petju. — Naj bo zapisano še to: Istočasno kot župnijiski zbor s svojim delom zt kat. slovensko prosveto. so nastopili tudi ..pofarji" s svojo kulturo. Prejšnjo noč so potrgali po vasi plakate za koncert. Za to pot jim bodi zahvala. Napravili so dobro reklamo za udeležbo. Sedežev bi bili oddali najmanj polovico več, če bi jih imeli na razpolago. A H £1 Šahisti. Dne 12. januarja je od 2. ure naprej sestanek članov ..Kranjskega šah. kluba" in vseh, kj želijo postati člani. Na sestanku se bodo določili dnevi, za skupno igranje. Klub namerava prirejati tečaje zu začetnike, kakor tudi za boljše igralce. Vpisnina je 3 Din, članarina 2 Din. Odbor. VOJAŠKE ZADEVE Vojaške zadeve. Zaradi evidence in v svrho morebitnega odlikovanja potrebuje vojaška oblast jmena onih borcev, ki so se ob preobratu leta 1918. popolnoma prostovoljno, ne da, bi bili k temu od vojaškega oblastva prisiljeni, na našo severno mejo ter tam pomagali do osvojitve Medjimurja in ostalih naših severnih krajev. Vsi ti prostovoljci naj se takoj zr lasi jo pri občinah svojega bivališča ter zahtevajo, da se jih vpiše v tozadevne sezname z vsemi podatki. Kot izkazilo naj prinesejo s seboj točne podatke, od kedaj do kedaj so bili na fronti, pri katerih iedinicah so služili, kdo so bile njihove starešine in kaj so v teh borbah pomembnega storili. Ze umrle borce naj zgla-sijo njihovi sorodniki ali svojci. Vojaške izprave (Izkaznice). Pozivajo se vsi oni voj. obvezniki, od letnika 1887 do 1108, ki imajo pravico dto voj. isprav, pa jih do sedaj še niso dobili, da se takoj zglusijo pri svojih občinah, kjer bodo spopolnlli občinsko ..Urudno ti veren je". S seboj nuj prinesejo vse voj. listine, ako jih posedujejo. Kdor po i, februarju t. i. kot vojaški obveznik ne bode imel vojaške izkaznice, bo izkusil vse zakonite kazenske posledice. Vojaški prisega. Pozivajo se vsi oni voj. obvezniki od letnika 1887. do 1915. ki še niso vojaško zaprisegi; Vel. Kralju Petru II. a bi morali zapriseči. a se v svrho vpisa v tozadevne sezname nemudoma prijavijo v svijih občinah, ker bodo letos ob priliki naborov pozvani k zaprisegi. Neopravičeni izostanek od voj. zapriseg se kaznuje po obstoječih zako-skih predpisih. Prisečj ni potreba samo stalno ali začasno nesposobnim, onim bodo pozva.ii v aktivno voj. službovali je, vojnim invalidom in onim. ki so že prisegli. SPORT Smučarji! Pripravljalni odbor smučarskega kluba ..Poljana" vabi vse agilne smučarje, da bi se udeležili polnoštevilno ustanovnega občnega zbora, ki se vrši 17. januarja 1936 ob 8. STRAN 4 ~ ) GORENJEC« uri zvečer v Livši Mi.culinijevi kavurni v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora: 2. Volilev društvene uprave in nadzorstva; 3. Določitev pristopnine in članarine, 4. Slučajnosti. Vse, ki se zanimajo za ta šport, vljudno vabi pripravljalni odbor. Občni zbor Strelske družine v Kranju se je vršil v soboto dne 21. dee. t. 1. v bivši kavarni Narodnega do'jaa v znamenju entuziazma za dobro strelsko stvar in popularizacijo strel, športa v Kranju. Ta občni zbor je bil živa slika in priče, velikemu zanimanju od strani tuk. meščanstva za razna kulturna, prosvetna in nacionalna društva (ki jih je v Kranju nekaj nud 40) a še predvsem za našo drž. obrambeno organizacijo t. j. strelsko družino, le veliko pred napovedano uro. so se pričele nabirati mase ljudstva in to vseh poklicev, slojev in spolov, tako, da je bila precej obširna dvorana, v kateri je prostora za par sto ljudi, znatno premajhna. Mnogo ljudstva je moralo vsled tega oditi še pred zborovanjem, domov. Takih navalov smo v Kranju vajeni le ob času kakih zgodovinskih kinopredstav, cirkuških prireditev in gasilske tombole. Med zborovalci smo opazili zastopnike skoro VB«b. društev in oblasti, celo ženskih organizacij, kar je dokaz, kako globoko je ukoreninjena v Kranju družabna zavednost. Svetujemu odboru strel, družine, da prihodnji občni zbor skliče kje na javnem prostoru, morda nu glavnem trgu, kjer bi se vsa poročila funkcionarjev dajalu ozir. prenašala z ojačevalci. Občni zbor je z veliko napetostjo in nestrpnostjo občinstva br. predsednik Mohor otvoril šele pol ure kasneje kot napovedano. Cela dvorana je pazljivo poslušala odboruiška poročila, ter je po pi 'dlogu g. Jegliča, da se odboru, posebno blagajniku, d.i razrešnico. dala duška z ogromnim aplavzom in odobravanjem. Volitve predsednika in odbora so se vršile v najlepšem redu in tišini, kar znači, <:a vlada v naši zavedni gorenjski trdnjavi tudi na tem polju neomejena bratska složnost in zaupanje. Viden znak tega je, da so zborovalci z velikanskim ploskanjem, ki kur ni hotelo pojenja ti, izvolili ponovno ves dosedanji idbor. Da ho pa odbor pridobil na moči in ruztnohu, ^o zborovalci (skoro) enoglasno poklicali v odbor tudi našega poznanega in vrlega g. Pitra. Ker so društveme finance precej slabe, je bilo sklenjeno, da se v svrho čimprejšnje likvidacije dolga zniža članarina na 25.— Din letno, ki se lahko plačil letno v dveh obrokih. Za izredne člane, kakor dijake in vojake, orožnike, finan-eurje, graničarje, je članarina polovična. S tem korakom, je nudaljni obstoj družine zasiguran in je upati, da se bodo prav vsi Kranjčani brez razlike vpisali v strelsko družino. Da bo to res, se je videlo na občnem zboru, kjer se je vpisalo nad 80 članov v družino. Očigledno je, da je strelski odbor dobil na tem občnem zboru popolno zadoščenje za idealno stremljenje v njegovem cilju, ker ga je članstvo in občinstvo z ogromnim obiskom podkrepilo za nadaljno delo in vaje v streljanju. Vsem društvom, ki jih tarejo društvene krize in finance priporočamo, da si vzamejo ta konkretni sli; i| v blagohotni vzgled in vpasteva-nje. vsem onim pa, ki so se tega obč. zbora u-deležili pa v prijeten spomin in zabavo. Z upom v srecnejle čase v Novem letu 193h. želi Opazovalec Gospodarstvo Sresko načelstvo v Kranju, dne 5. jan. 1936. No. 3/2. Pobijanji! draginje in brezvestne špekulacije, R A Z G L A S. \ smislu določb /akona o pobijanju draginje, življenskih potrebščin in brezvestne Špekulacije in na podlagi tega zakona Izdanega pravilnika razglašam, da smatram za najvišje dopustne sledeče cene: I) kruli črn ali bel se ne muc prodajati po višji ceni, kakor je cena moke. i/ katere je narejen. Samo luksuzno pecivi, se sme prodajati za največ tO"