Dopisi. Od sv. Križa pri Slatini. (Nemškutarija. Zakletev.) Med našitni liberalci— aemakatarji je vedaa beseda: Duaovaiki ao krivi, da davek vedao bolj raste. Poaebao hudi so aa rajaega 6. g. Rajča, aekdaajega državaega poslaaca, da je ob zakrivil, da so tako grozovito dace aa vse atraai poakočile, v BOvem času pri žgaaji. Zatoraj pa tudi s tem ljudi begajo posebao pri volitvah, rekoč: Kaj boate duhovaike poslušali, oai za svoj žep delajo iB pogovori med aemškutarji so: nFarška torba ai aikoli dosti polaa!" Jaz aem si mislil, koliko je kaj v tem reaaice ia sem pozvedoval pri duhovaikib, koliko da oai vlečejo iz državae blagajaice. Miali) sem ai, da ima kaplaa že kak tiaoč goldiaarjev letae plače, kakor kaki profeaor aa gimaaziji ali c. kr. sodaijaki priatav ali vaaj toliko, kakor kakšai davkarski pristav, aedem ali oaem sto goldiaarjev. Dalje sem si mialil, da imajo gg. žapaiki, da ae rečem premalo, petaajatato ali dva tiaoč goldinarjev, kakor kakšai okrajai sodaik; pa začudil sem ae, da imajo aavadai kaplaai tri sto goldiaarjev odmerjeaih ia s tem si ae morajo 8ami hraao plačevati. Župaiki paimajookolišeststogoldiaarjev, toraj vidite, kako grozao so duhovniki za svoj žep delali, kateri so vsaj toliko študirali, kolikor kakšai profesorji ali c. kr. aradaiki. To vaem tistim, ki toliko kričijo proti visoki plači dubovaikov. Ce hočete, gg. liberalci vedeti, zakaj so davki tako veliki, vedite, dajektemu posebao krivo oborožeaje vojaško. ki gotovo eez sto milijoaov goldiaarjev ataBe. To je tako imeaovaai oborožeai mir. Ne samičite dragokrat duhovaikov, ako ae veate, kdo visoke davke povzročuje. — Se aekaj! Laasko leto so si pri aekem volilaem ahodu po aasvetovaaja aekega kmeta — po doaiače mu je ime ,,Lediaaki Jaka", — zaprisegli, da bodo aaaprotao duaovaikom volili, v roke segli, rekoc: ,,Naj vsakterega od aaa b...6 vzame živega ali pa mi-tvega, 6e ae bomo tako volili, kakor smo ae pogovorili, same aemakutarje, aaaprotaike duhovaikom." Laaako leto je to priaego samo edea prelomil, ai ga h...6 vzel. Pri zadaji volitvi ae jib je pa od teh zaprisežeaih že več spametovalo ia z aarodajaki volilo. Bog daj, da bi ae v kratkem vsi apametovali ia ne v brezverako-aemčurski rog trobili. K- P., kmet. Iz Ribnice na Pohorji. (Popravek.) V dopiau ,,z Ribaice" Vašega ceajeaega lista dae 31. proaiaca t. 1. štev. 5 aa moje opravičeaje, ae aahajajo spet aereeaičaoati ia aa podlagi 19 tega čleaa tiskovae poatave Vas še enkrat proaim za slede6o popravo: *) Ze v mojem zadajem opravičeaju sem omeail, da je občiaski račaa bil vaako leto skozi 14 dai k občaemu spregledu razpoložea ia da se od aobeae straai ai kedaj kak agovor aapravil. Posebao pa po sklepu zadajega račuaa za leto 1888 se je ob aedeljab dae 6 ia 13 proaiaca po službi božji zopet ozaaailo, da leži račaa akozi 14 dai k oboaemu apregledu razpoložca, pri kateri priliki so bili tudi davkoplačevalci še poaebao povabljeai, o delovaaji ali gospodarjeaji občiae se prepričat, ae pa po krčmah svojih. jezikov bruait, zakaj pa aiso prišli ? Kdor je v staau, meai aajmaajšo krivicaost dokazati, dobi od meae 100 goldiaarjev v dar. Da so bile doklade te občiae ia sicer leta 1885, 40%, 1886, 38%, 1887, 57%, 1888, 42%, višje od oaib občiae Jaaževrh, je pripiaovati okolia6iai, da je tukajaaja občiaa leta 1886 plačala461 goldiaarjev cerkveaih stroškov iz občiaskih. doklad med tem, ko je občiaa Jaaževrh od vaakega sem ufaraaega posestaika poaebej, aa-aj spadajo6o svoto pobirala. Račuai ležijo sedaj pri aovera goapodu predatojaiku ia gotovo bi tudi oa še zdaj bil pripravljea dajati zaželeaa pojaaaila. Tadi je treba omeaiti, da ima oaredaja obeiaa, vedao več stroškov od drugih, Da je postal Kališaik posestaik eaega kosa zemlje, je bilo občiaakemu predatojaiatvu aezaaao. Sicer pa ai bil ta ali Krajac v zapiaaiku, kateri ae je meaeca avgusta od c. k., davkaraice dobil, zazaamovaa, ia še eakrat izjavim, da aobedea ai reklamiral. Če je bila volitev aepoatavaa, zakaj pa se ai proteatiralo ? Rudolf Tommasi. Od sv. Lovrenca ob kor. železnici. (V eselica ,,kmet. bral. društva."**) To je bil za aaše društvo zopet avečaai dan. Imeli smo veselico, kakoršajo more prirediti aa dale6 okoli le aaš'e društvo. Ob določeni uri jeli ao se zbirati udeležeaci; žal, da med ajimi aismo videli aobeaega zaatopaika soaedajih bratskih društev. Prvi glaaovi dobro abraaega kvarteta uatavili ao medsebojae pogovore; pazljivo ia pozorao sledilo je občinatvo, večji del zavedai kmetje aašega okraja, posamezaim točkam vsporeda. Glavai točki bili ate govor g. drd. med. Joaipa Rakeža iz Gradca ia veaeloigra ,,zakoa- *) G. Tominasi pač ne pozna tega nčlena", sicer b' se ne skliceval na-nj pri tej svoji popravi. Nas ne veže § 19 tisk. postave glede nje. vendar jo priobčimo kajti nam hodi za pravico in resnico in ne za kako aovraštvo, torej tudi ne za tako do g. Tommasija, sicer pa popravlja mož nekaj. česar ni bilo v našein dopisu. Ured. **) Naslednjih troje dopisov smo prejeli od odlične roke, izmanjkuje nam sicer prostora, vendar pa jih uvr> stimo že v tera listu, ker go v pzki zve^i med seboj. Ured., ska šol." G. govornik risal aam je upliv žeastva aa aarodaoat v tako lepih ia zbraaih besedah, da je oearal mlado ia ataro, može ia žeae. Mladeačem vskipelo je arce radoati ia poaosa, ko se jim je dicila Ijabezajiva podoba sloveaakega dekleta v tako živih bojab. z aajlepšimi deviškimi čedaostmi. Možem so se dvigale prai, ko se je pela slava pridaim ia vzornim gospodiajam sloveaakim. Ia marsikateremu udeležeacu zaigrala je solza radoati ia giajeaja, ko aam je g. govoraik z v srce aegajočimi besedami predočeval blažeao podobo akrbijive, ljabezai polae aloveaske matere. Da tako žeastvo ai brez dobrega ia blagega apliva aa rodoviao svojo ia po teai potu aa celi aarod, o tem aikdo ae more dvomiti. To se lahko opazaje soaebao pri aaa Sloveacib ia v prvi vrsti imajo zaslugo v tem oziru kmetake matere, o katerih tako lepo poje peaem, ki pravi: ,,Kar mož aebeaa so poslala. Da večaib aas otmo grobov, — Vse mati kmetaka je zibala, Iz kmetskib so izšli domov." Grobaa tišiaa je vladala med izvrstaim govoroai g. Rakeža, ko pa je koačal, zaorili 80 barai živio-klici ia od vseb atraai zahvaljevali so ae kmetje za ta izborni duševai ažitek ia izraževali ao željo, da bi bilo kaj takega večkrat sliaati. Ta izjava je pae jaaea dokaz, kako podle ia lažujive ao trditve aaših aasprotaikov, češ, priprosto ljudstvo ae razame sloveaakega jezika, kakor se aedaj v šolah uči ia v uradib rabi. Ravao lepa ia uglajena beaeda g. govoraika je občinstvu aajbolj ugajala. Od sy. Lovrenca na kor. žel. (V e a e 1 o igra) ae je predstavljala pri veseiici,,km društva" tako gladko ia izborao je ugajala, smelo rečem, tadi aajbolj kritičnemu ob6iastvu Gpd. Miaka Kormaa ocarjevala je aaa doaedaj v vsaki ulogi svojim apretaim igraajera. a reci moramo, sedaj ae je sama prekosila. Bolj IjubezajiA7e ia akrbljive mlade žeae aa eaej — ia bolj jezljive, prepirljive ia trmaste aa oaej straai, kakor je bila Rezika, ai ae moivmo misliti. Vidi ae, da je bilo ajeao igraaje vaeskozi premišljeao. Eaaka hvala gre ujeaemu marljivemu bratu, g. Petra Kormaau, ki je igral vladaega tajaiba, kakor da bi bil vae svoje dai akte prebiral, ia m'adega raoža liki oaemu, ki je že pam skuail greakoati ia aladkosti medeaih tedaov. G. stric je s svojini do vtipaim kretaajem ia s avojo izvirao zuaaajostjo proazročeval občai sraeh. Zarea poaoaai moramo biti, da imamo takib raoči — iu hvala Bogu iraamo jib še vei', <ki bodo o priliki tudi zopet pokazali svoje zraožaoati. Po koaiL-aaej igri bila je prosta zabava. Izvrstai aaši pevci peli so še maogo lepih peamic, vmes pa ae je aapivalo, tako smo se veaelili do pozae aoči. Od sv. Lovrenca na kor. žel. (Veaeli razvoj) ia aapredek našega draštva dela aašim jaaiearjem aeveda maogo preglavice. Zaaai oaaovatelj šalvereiaakib veaelic, ki ma skoraj vaaka spodleti, zagaal se je to krat v avojega tovariša, ki mu jib bo, upamo, že še pošteao posvetil. Cudao ae aam zdi, da zamašuje prazae predale avoje Mariborake zaaake z latiaakimi lloakulami, saj še aemškemu jeziku ai popolaoma boter, ia se toliko razume aa-aje, kakor, da po domače govorimo, bik na orglje. Nekaj ptičev te baže imamo tadi v Pušcavi, hvala Bogn, da jib je že malo ia da je ajib vedeaje bolj smešao, kakor aevarao. Naj bujši med ajimi ia ajih vodja, zaradi zlobaega svojega jezika vaem pozaaa, je oai, ki je še pred leti, ko ao tisti, katere aedaj obira. že davao obdelovali poseatva svojih pradedov, š« oaatraa Drave kot samoarajeaik plezal za svojega očeta drobaico. Sedaj pa se šopiri po krčmah. ia obdelaje s avojim dolgim jezikom vse, ki ae trobijo v ajegov rog Poaebao zoperai ao mu aarodai dubovaiki ia ucitelji — te bi meada aajrajši poalal v deveto deželo. Kmetje, ki so po ajegovih mialih sami buteljai ia tepci, bi potem pa že apravil pod aemčaraka avoja krila. Pa polagoma, atric, da ae ostaaeš sam to, kar druge aazivaš. Ta jaaak zbral je aa daa naše veselice aekaj aomišljeaikov, edea izmed njib ae eae aemake beaede ae ve spregovoriti. Najbrž so obhajali sedraiao popolaoma uaičeaemu občiaakemu odbora avoje straake. Pri zadnjih volitvah propal je aamreč v Ciažatu zadaji odboraik iz aasprotaega tabora. To je aeveda bud udarec za aašega juaaka, ai čado, da tako bruba žolč ia strup aad vaera. kar je aloveaako, a čakaj, stric, še boljše pride. Doživeti bočeš še več veaelja aad aašim občiaakim odborom. Do tedaj pa z Bosrom ! Iz Slatine. (Hiaavščiaa.) Zaaai veliko acmec L. Miglič bil je pri aloveaski veselici, dae 30. jaauvarija aa Takelcah tik sv. Križa, kjer ao prelepo aloveaako pesem ,,Sloveaec aem" popevali. Ko to omeajeai goat sliši, pozabi aa avoje aemško ime ia aemščiao ia začae tudi poleg iz celega grla ,,Sloveaec aera, od zibelj« do groba ne gaae moja se zveatoba". Vprašamo ae, kaj bode poalej iz ajega? Doalej je bila pri ajem zvestoba že zdavao zgiaila, oa aarareč Slovence grdi, kjer le more. Bog ve, ce ga bo kedaj paraet srečala, da bi v resaici poatal Sloveaec Od sv. Jurija na Ščavnici. (Nemila smrt) Smrtaa kosa mahaila je a avojo koao, dae 24. pr. m. ob 9 uri predpoldaem ia pokosila 59 let ataro eoprago Joaipa Laababer, poaeataika pri sv. Dubu aa Stari gori. žapaije av Jurija aa ŠSavaici, Jozefo Lasbaher. rojeao Borovič, po lOdaevaej bolezai. prevideao a svetimi zakrameati. Raajka je bila lep izgled za- konskim žeBam, za to, ker je izredila tri izvratae siaove, med temi aam zBaaega daaovaika reda jezuitov, Joaipa Laabaher, doktorja ia profeaorja modroalovja v jezuitskem kolegiju v Kalkaburgu aa Avstrijakem, ediao hčer, katera pa je dae 29. jaaija 1. 1887 v Beguajah aa Gorenjskem Kraajakem kot izgledaa ,,uamiljeaa sestra" umrla. Izgabili pa so tadi sosedi dobro sosedo, kar je pričalo obilo ljudstva pri pogrebu aarzoftega. Njeai zapaščeai ia vsi, ki ao pokojao pozaali, po ajej žalujejo. Naj počiva v miru!