0 Izhaja vs?k dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
M: '	=33=2
Pc	številka	stane
\£ 10 vinarjev.
Letnik 1.
DELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno . 3 K 20 v Uredništvo in npravni-štvo: Schmidererjeva n-lica št 5.
Telefon 3|VI.
Maribor, dne 14. decembra 1918.
Štev. 19.
Pozdravljeni!
VI vsi, ki boste danes iti jutri od vseh strani pohiteli na ulice, da prisostvujete slavnim trenotkoni, ko bodo prvikrat doneli zvoki jugoslovanskih himen med zidovi nekdaj nemškega Maribora, Vi bojevniki, Vi branilci naše svobode, pozdravljeni!
Pozdravljamo Vas mi, slovenski delavci, vzravnaj o č se po tisočletnem suženjstvu. Pozdravljamo Vas mi, slovenski meščani, dvigajoč svojo glavo po tolikih letih ponižanja. Pozdravlja Vas jugoslovanska mladina, prerojenega duha in veselih, srečnih lic. Pozdravljamo Vas mi starci, solznih oči, radujoč se prekrasnega dneva, ki smo ga doživeli. Klanjamo se Vam mi, ki smo za čast slovenskega imena trpeli po ječah, bili biti, opljuvani, trpinčeni in preganjani. Vsi Vas pozdravljamo. Da bi se nikoli: več ne vrnHi dnevi robstva! Slovenke, Slovenci, Hrvatje, Srbi, Vam vsem, ki ste pripomogli našemu prerojenju, vsi, ki ste sodelovali pri zgradbi naše svobodne
Jugoslavije*
Vam vsem se danes klanja stoletja teptano mariborsko slovenstvo. Pozdravljeni Vi vsi na svobodnih tleh slovenskega Maribora!
Življenja nesposobno dete!
(Dopis).
Ko se je v krvi svojih državljanov do kolen stoječa Avstrija začela majati, začela je tudi hirati mati Germanija in danes se nahaja v tako nevarnem stanju svoje socijalne in politične bolezni, da sploh ni mogoče presojevati, kako da se bodo razmere razvile, kajti Nemčija bode bržkone razpadla v več držav. Tudi v okviru te danes tako male Nemške Avstrije se že pojavljajo povsod separistična stremljenja. Tirolci nočejo ničesar o Dunaju vedeti in v novejšem čaSu se je tudi nestrpna štajerska Germanija postavila na lastne noge ter porodila jako čudnega otroka: stavko nemških železničarjev v Mariboru.
V svojem’ zadnjem govoru v avstrijskem parlamentu je rekel socijalist Dasczynsky nemškim meščanskim strankam, da flnajo. privilegij neumnosti, ker avstrijski vladi vse verjamejo, in očital jim je njih politično kratkovidnost. Fod uplivora ogromnega’ narodnega gibanja nenemških plemen
razvila se je ta kratkovidnost v popolno zbeganost in preplašeno iščejo zdaj nemški politiki od dneva v dan nova malenkostna sredstva, da pvirajo zmagonosni pohod jugoslovanske ideje. Angleži, Francozi in Amerikanci, vojaki svobodnih držav, korakajo veselo pioti severu ob bregovih reke Rena, jedno mesto za drugim jim pada v onih industrijalno najbogatejših nemških pokraji nah, in že se bliža isti dan, ko se bode ona pretnja angleškega ministra Churchilla jz leta 1914 uresničila: »Mi Angleži ne bomo te vojske preje končali, predno se ne bodo zablesketale sulice naših bengalskih jezdecev v električni luči potsdaindskega trga v Berolinu !«
Nemci v rajhu dobro vedo, da vkljub svojim 60 miljonom ljudi ne morejo ničesar s silo doseči in da so zmagovitim zaveznikom izročeni na milost in nemilost. Tudi nekdaj tako ponosni madjarski plemiči molčijo danes, ker vsi dobro vedo, da bi vsak aktivni upor njih položaj samo poslabšal.
In kaj vidimo pri nas? Naši nemški meščani, ki so bili zmiraj za nadaljevanje vojske do zmagovitega konca, še danes ne razumejo kaj se po svetu godi, da so bili s porazom nemških armad tudi oni poraženi, in da bodo tudi oni, ki So se kot črvi ujedli v slovensko telo, ki so z nasiljem in goljufijo obdržali umetno nadvlado, morali račun pangermanskega militarizma plačati do zadnjega vinarja z obrestmi vred. Oni Še danes mislijo, da so še zmiraj gospodarji na slovenskih tlrh, in ker jim to na Dunaju niso hoteli verjeti,; začeli so ti mariborski »politiki« s svojimi graškimi pristaši uganjati samolastno politiko.
Od smrti socijaldemokrata dr. Adlerja je brezdvomno jedna najboljših nemških glav ona socijaldemokrata dr. Rennerja. Ta je tudi danes obče priznan vodja nemško-avstijskih socialdemokratov. .On spada med najdejavnejše člane nemško-avstrijskega zakonodajstva in ravno Renner je bil oni, ki je strogo obsojal narodno nestrpnost nemških nacijonalcev. On se je že v stari Avstriji energično bojeval za samoodločbo avstrijskih narodov, in on je najjasneje uvidel* kam da plove ta država s svojimi srednoveškimi nazori o višji vrednosti jed-nega naroda nad drugim.
Da Renner in žnjim dunajska vlada ne more in tudi ne mara tirati omejene provinci-jalne n. pr. graške politike, ki nasprotuje vsa-, kemu demokratičnemu in socialističnemu nazi-ranju in ki si jo želijo mariborski in graški nemškonacijonalni meščani, je jasno. Renner dobro ve, da je jugoslovansko demokratično gibanje izbruhnilo z elementarno silo iti da si bode jugoslovanski narod zgradil svojo pot v svobodno bodočnost.
Ne more niti trenntka biti dvoma o tem, da sta nemško avstrijska vlada in centrala so-
cijaldemokratične stranke na Dunaju nedolžni (op. ured.: menda niso, kakor smo zvedeli, čisto nedolžni 1) kar se tiče stavke mariborskih železničarjev. Duševni očetje te stavke sedijo v Mariboru, ter se imenujejo dr. Mravlag, dr. Orosel, Wastian in graški drugovi. Pod utisom uničujoče usode, ki se jim neizogibno prebli-žuje, rekli so si,* da se mora nekaj napraviti, ali na kak način, na koga se obrniti? Vojaštva nimajo, nemški trgovci so previdni postali in marsikateri od njih se svojemu patronu zahvaljuje, da mu je dala usoda slovansko ime in da ga je mati slovenski naučila, preplašeni uradniki so večinoma odkurili v Gradec (?) in na Dunaj s trebuhom za “kruhom, kar po petdeset mož skupaj za eno skromno službo prosijo. Kmetov sploh nimajo, kdo jim je toraj preostal, kakor ti takozvani socijaldemokratični delavci, ki So se pokazali kot jako navdušeni nemškonacijonalci 1
Polni nedolžnega zaupanja dali so se ti delavci od teh bogatih meščanov izkoriščati v politične namene in nikomur od rijih ne pride na misel, da njih priznani in v boju izkušeni voditelji na Dunaju nikoli ne morejo odobravati njih ravnanje.
Ali res mislijo ti nemški delavci, da ima Jugoslavija vsled te stavke tako ogromno škodo, da je sploh vredno stavkati? Jugoslavija je kmetska država, 95 odstotkov prebivalstva so kmetje, ki od tega živijo kar sami pridelujejo. Če vsled stavke ne pride židovsko blago iz Nemske-Avstrije za nekaj časa k nam, to ni nesreča, nasprotno, cene bodo menda stalno padale in dobili bodemo vse kasneje in ceneje; surovin pa nam ta nova Avstrija itak ne more dati, ker jih sama nima. Ti dobri nemški delavci hočejo Jugoslaviji napraviti neprijetnosti, pa gospodarski blokirajo Nemško Avstrijo od južne strani, oni govorijo o solidarnosti s svojimi brati-dalavci v Nemški Avstriji in jih, istočasno sami izgladujejo.. Ali ne Vidite,' s kakšnimi težkočami se dunajski delavci borijo radi prehrane!
Ta od mariborskih nemških politikov prirejena stavka bode kakor življenja nesposobno dete kmalu zopet obnemogla, ne radi tega, ker'je to v korist Jugoslavije, ampak iz živ-Ijenskega interesa nemškega delavstva v Avstriji samega. Gospodarsko oprašanje je v tem slučaju mnogo močnejše kakor narodno. Zapeljani delavci se bodo zop^t na delo vrnili, ravno tako kakor bodo tudi štajerski nemški politiki svoje oči zopet na Dunaj obrnili, ker bodo s časom sami uvideli, da ne more par naroiino jiestrpnih ljudi imeti odločilne besede o tem, na kak način se ima urediti razmerje med dvema sosednima državama.
Maribor, dne 14. decembra 1918.
Mariborski delavec.
Sjev. 19.
Političen pregled.
London, 12 decembra. Lloyd George je imel v Brislolu te dni govor, v katerem je dejal med drugim: Prisilna vojaška obveznost se bo po sklepu miru morala odpraviti v vseh deželah, kajti to je bil eden • glavnih vzokov sedanje vojne. Nemčija, kot povzročiteljica krvave svetovne vojne, bo z vsemi .silami primorana, da kolikor mogoče omeji vse vojne priprave. Premoženje Nemčije se ceni na 24 milijard funtov sterlingov, med njimi 7 milijard vojnih . dolgov. Iz celega premoženja Nemčije še bodo morali pokrili v prvi vrsti vojni dolgovi antante, iz ostalega#še le domovi Nemčije. Cesarja Viljema, prestolonaslednika, vse generale in druge vojne hujskače se bo moralo postaviti pred posebno sodišče, ki bo potem sodilo o dejanjih teh krvolokov. Vsi Nemci bodo morali zapustiti angleška tfa, ter se ne bodo smeli več ' Vrniti. Nemčiji se mora onemogočiti, da bi še enkrat v bodočnosti zamogla razpolagati z armado petih milijonov mož.
Med Nemci na Koroškem vlada strahovit nered, tuindam prava anarhija. Nemški vojaki divjajo. Nemški vojaki v Celovcu so vlomili v vojaško skladišče in pc\krali živila, neki narednik je poslal svojo stražo čakat Srbe, tačas je pa sam kradel. Gostilničarja Področnika je napadel nem. vojaTc brez povoda. Področnik se je moral braniti s samokresom. Vlomi v zasebnih hišah so na dnevnem in 'nočnem redu. Iz vojaških skladišč se vozi’ bla^o na vse strani. Kanone in vojni materijal vozijo v Nemško Avstrijo. Prebcivalstvo v Celovcu je v večnem strahu in trepetu. V Btljaku ni nič boijše. Vojaki se upirajo. Te dni so spravili kanone in strojne puške pred mestno hišo in jih naperili na svoje mestne občin, očete. Nočni pretepi dan na dan. V Špitalit ropajo nemški vojaki. Med žandarji in vojaki je bilo prišlo do velikega prelepa, bilo je par mrtvih. Padale so bombe in granate. V Beljaku so nadalje meščani sami oropali gledišče in hišo .,Burg“. Škoda Velika. Človek ni varen nikjer življenja To posnemamo iz „Karnt Tagt 1.-“ Nemci in Slovenci žele, da bi prišli Srbi in napravili red.
Promet med Jugoslavijo in entento.
Zagreb, 11. decembra (Ljub. kor. ur.) Včeraj je prispela semkaj angleška vojaška misija, obstoječa iz treh gener&lštabhih častnikov. Misija ima nalogo, da predvsem ustvari predpogoje za reden promet med Jugoslovijo in' ententnimi državami.	(	.
Bern, 10. decembra. (Lju. 'kor. urad.) Glavni svet mirovne zveze lige narodov, je predložil ligi narodov predlog, naj aliijrane vlade še pred mirovno konferenco slovesno izjavijo, da hočejo določiti načela in pogoje za zvezo narodov ter naj se obenem zavežejo, da se bodo vedno držale dogovorov, ki se tičejo tega vprašanja. Predvsem mora mirovna pogodba vsebovati. določila o ohligatoričnem razsodišču in omejitvi ob iroževanja. Aliirane vlade naj se nadalje zavežejo, da bodo takoj po mirovnem sklepu sklicale konferenco, na kateri naj se razpravljajo vsa vprašanja glede na zvezo na-
Izdajatelj in odgovorni
rodov. Tega posvetovanja naj se udeleže vse države, ki hočejo vstopiti v to zvezo. Ta konferenca naj bi tudi določila, kateri narodi naj se prejmo v zveze narodov.
Mariborske novice.
Zapovedi za jutrajšnjo slavnost.
1. Dolžnost vsakega 'Slovenca in Slovenko je, da se udeleži slavnostnega sprevoda.
2. Dolžnost je, da vsakdo okrasi svojo hišo. in okna s slovenskimi trobojnicami in z zelenjem.
3. Vsak udeleženec se mora brezpogojno pokoravati navodilom rediteljev, ki bodo imeli bele trake na levem rokavu.
4. Korakati se mora V vrstah po štiri in
štiri.
5. Ne ižzivati kakor tudi p*rezirati morebitna izzivanja od nasprotne strani.
6. Vsak udeleženec naj tudi sam skrbi za mir in red!
Delavski zavarovalnici zoper nezgode
v Trstu in Gradcu se nahajata izven območja Narodne vlade SHS v Ljubljani; zato se preuredi ..Poslovalnica delavske zavarovalnice v Trstu s sedežem v Ljubljani" za dobo do končna ureditve v „Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode s sedežem v Ljubljani" in raztegne svoj delokrog na vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Slovenska ulična imena v Mariboru
Poživljamo vse urade- in poveljstva, da se po-služijo le slovenskih uličnih, imen v Mariboru. V »mariborskem slov. Koledarju« iz leta 1913 in 1914 je popolen seznam slovenskih poimenovanj mariborskih trgov, cest in ulic. Nekaj izvodov te«a koledarja je še dobiti v papirni ■ trgovini Vilko Weixia na> glavnem trgu št. 22.
Reditelji za nedeljsko slavnost naj se
zberejo v nedeljo točno ob 8. zjutraj v mali dvorani Narodnega doma.
Šole, društva in korporacije se postavijo v Kopališčni ulici, tako je sklenil rediteljski odbor.
Jutrajšnja slavnost se vrši pri vsakem vremenu.	(
N' Nov vozni red. Vsled ponehanja štrajka vozijo od jutre naprej še sledeči vlaki. Dunaj-Trst: vlak št. 35 pride v Maribor ob 7-33 iri odide ob 8'12 zjutraj, vlak Št. 31 pride v Maribor ob 6-46 in odi^e ob 7-35 zvečer.' Trst-Dunaj: vlak št. 32 pride v Maribor ob '/'•41 in odide ob 8’35 zvečer, vlak št. 34 pride v Maribor ob 4 46 in odide ob 5.23 zjutraj, -r-Vlak v Ljutomer ostane. —- Maribor-Ptuj in obratno so sledeče spremembe: namesto vlaka št. 223 (odšd dosedaj iz Maribora ob 7-48 zjutraj) vozi- vlak št. 833 iz 'Maribora ob 9’46 dopoldne, (ta vlak vozi čez Pragersko), namesto vlakci št 228 (prišel dosedaj v Maribor ob 6-09 zvečer) vozi vlak št. 864, ki pride v Maribor ob 5’42 zvečer. Drugi vlaki ostanejo. — Vlaki proti Koroški ostanejo.
Štrajk je danes zjutraj ponehal. Dela se povsod. Strajkajoči .so se udali.
Slovenske trobojnice že danes plapo lajo raz vseh uradnih poslopij in tudi raz mnogih privatnih hiš. Posebno lepo je okinčana glavna pošta.' pošta na postaji in južni kolodvor. Slovenska mladii a koraka p& ulicah in poje narodne pesmi Maribor . si je nadal praznične obleko.
' \
Nemška olika. Poroča se nam: Posebno hud nasprotnik Jugoslavije je g. BiumeKter v
urednik : Ferdo Leskovar. — Tiskarna : Kar
Tegetthoffovi ulici. V pisarni ima gospodično, ki imenuje Slovence: „Windisches Ge*indel !* Proč s taki+ni ljudmi!
 ;     -jfC-------------------------------------
Razne novice.
Recept za droži. Od dobro vshajanega
testa vzemi 5 dkg (to zadostuje za en hleb kruha iz .1 — l1/. kg moke) ga drgni-in mu vsiluj moko tako dolgo, da postanejo na pol trdi in na pol suhi osvalki podobni podmeni ali ječmenovem zrnju. Ti se potem na desko v tanko plast raztrosijo, da -se zamorejo sušiti. Taki droži se drže po več tednov ako’se na hladnem, suhem prostoru shranijo iri včasih pomešajo, da se med seboj ne spoprimejo. Kruh pripravljen iz takih droži ima prijetno kisel okus. Po nekod rabijo namesto droži staro testo, kar pa ni priporočljivo, ker pri istem je prešel ogljeni kis v gnjilobo, k&r kruhu neprijeten okus da.
Globine morja. Atlantski ocean je na nekaterih mestih globok 70f>0 m. Noben solnči žarek ne prodre do te globine. Poskusi s fotografskimi piošcatni kažejo, da zamorejo prodreti soinčni žarki kvečjemu do globočine .500 metrov. Morje tlači z ogromo silo na dno. V glbbodini . 300 metrov znaša tlak 300 atmosfer, to se pravi toliko, kakor če bi položili na 10 kvadratnih centimetrov, 20.000 kg. Ta teža bi človeka zmečkala, da bi bil tanek ko list papirja. Za poskušnjo so potopili na morsko dno deske iz probkovine. ' Ko so jih potegnili ven, so bile za polovico tanjše in trde kot najtrši les. Kar pade do teh globin, je za človeštvo za vedno izgubljeno. Potapljač se more potopiti največ 60 metrov pod globino. Če se potopi globeje, se ne more vsed silnega tlaka premikati. Kljub velikemu napredku tehnike, človek še ni iznašel sredstva, s katerim bi premagal ta tlak.
Lampijončke, narodne znake, zastavice
za sobotno in nedeljsko svečanost. Primerna božična darila, razglednice, slovenske časopise. Trgovina Ivanka Weixlova, Gosposka ulica '83.
Špecerijska trgovina
Vilko Berdajs* grajski trg v gradu
priporoča dobro kislo zelje in repo, semena in drugo mešano blago.
Urar Franjo Bureš, TepUboHova cesta 31
prevzame vsa popravila.
Joie Ulaga, Tegetthoffova ulica.
priporoča blago na obleke za moške in ženske, druk in drugo manufakturno blago. ter kravate, kolirje in srajce.
Absolvirani, konzervatorist
Kapelnik J. O. Pešta
podučuje na goslih in glasovirju Wieland-
ulica št. 14. — Prijave od 2. do 4. popoldne. 1
Slovenske.gostilne v Mariboru:
Narodni dom
Meden in Goleč na Tegetthoffovi cesti, ter Rapoc na Tržaški cesti.
Dragotin Ridl
brivec in vlasuljar Tegetthoifova Cesta 21 se priporoča.
Služkinjo,
ki bi opravila vsa domača dela, sprejme takoj trgovec VILKO WEIXL v Mariboru, Glavni trg st. 22.
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in fante v veliki izbiri po zmerni ceni. Točno izdelovanje po meri
Ignac Božiž, Krojač, legelthollova cesla st 3i
Rabitsch v Mariboru.