NAŠ OBČAN CIRIL STANIČ
S«   V<v
O LJUBLJANSKEM BARJU IN PRIKLJUČKU NA AVTOCESTO
Delegati krajevnih skupnosti so na novembr-skem zasedanju tega skupščinskega zbora postavili ustni predlog, da se na avtocesti I.jubljana-Vrhnika ob robu sredine Ljubljanskega barja, natančneje na Logu, zgradi priključek na avtocesto.
Razdalja med priključkom v Ljubljani in na Vrhnikiznašaslabih 12km. Ostali priključki na av-tocesto in mestno obvoznico pa so na območju Ljubljane v razdaljah 3 do 5 kilometrov.
Polarizacija Ljubljane, to je tudi prenos delovnih mest in spolnih naselij iz središča mesta, naravno pogojuje gradnjo spalnih naselij na celotnem ob-močju od Ljubljane do Vrhnike in sicer na področju Borovnice, Preserja, Kamnika, Podpeči itd.
Ponovno so bili dani predlogi, pa tudi brali sfflo v zadnjem času, da se moramo vsi skupaj bolj na-črtno ukvarjati tudi z Ljubljanskim barjem, ki se kot 20 km dolga in do 10 km široka raven razpro-stira južno od Ljubljane. Znano nam je, da je usta-novljen poseben organ za razčiščevanje vseh vpra-šanj razvoja tega barja.
Zagovorniki Ljubljanskega barja smo ponovno nakazali večjo izrabo teh še neizrabljenih površin. Tako smo ponovno predlagali, da se vse hribce in osamelce na barju smiselno preuredi za spalna na-selja mestnega prebivalstva, v glavnem pa na Pleši-vici, v Notranjih goricah in Vnanjih goricah, Babni in Sinji gorici, Osamelcu in drugih višje ležečih delih barja.
Prav tako smo z zadovoljstvom spremljali rast stanovanjskih naselij na vsem zapadnem gričastem obrobju Barja, to je od naselij Dolgega mosta, Ko-zarij, do Brezovice — Lukovice — Dragomera — Loga — Drenovega griča — Ligojne, vse tja do Vrhnike. Posebno na opisanem področju je velik porast. Tu imamo popolnoma nove soseske s po tisoč prebivalci. In tudi na južnem hribovitem obrobju Barja so vse podkrimske vasi znova zažive-le, povsod se gradi nove nove in nove hiše, pa tudi tovarne in obrtne obrate. Zeleni plan Slovenije za-hteva boljšo izrabo vseh možnih zemljišč, med te spada tudi Barje.
Povsod na opisanem območju gradimo tudi po-čitniške hišice, posebno še na Rakitni, ki postaja za Ljubljano zaradi veliko sonca in zdravega pod-nebja zelo privlačno turistično področje.
Vse hribovje od Mokrca preko Krima, Pekla, Pokojišča tja do Verda je kompaktna gozdna površina z zelo boga-tim letnim prirastkom lesa. To gozdno bogastvo pogojuje nada'jnji razvoj lesne industrije na Škofljici, v Podpeči, Borovnici itd.
Zelo dober kamen, tako v Podpeči, na Preserju in Verdu s pridom uporabljamo za gradnjo cest, železnic, regulacijo rek, za zidanje objektov itd.
Ob vedno večjem pomanjkanju savskega gramoza smo začeli vedno bolj izrabljati za v. e splošne gradbene po-trebe naravni apnenec in dolomit, kar pridobivamo na in ob Ljubljanskem barju v vedno večjih količinah na Verdu, Preserju itd.
Vedno več zagovornikov boljše izrabe barja nakazuje še nadaljnjo, dosti bolj usmerjeno gradnjo spalnih naselij neposredno na samem barju. Napoveduje se še bolj inte-nizivno izrabo barjanskih kmetijskih površin, tako za do-nosnejše kulture kakor tudi za gozdne plantaže. Urbani-stične študije nakazujejo ponovno obnovo plovnega prometa po Ljubljanici in pester razvoj novih mestnih parkov ter površin za vse vodne športe ob obeh bregovih Ljubljanice vse od Ljubljane tja do Vrhnike.
Poleg vsega opisanega, kar se sedaj že nahaja na Ljubljanskem barju, kar sedaj že imamo, pa mo-ramo pri presoji predloga priključka na Logu raču-nati z vsem, kar strokovnjaki na barju še planirajo, predvsem pa neposredno cestno zvezo med Trža-ško in Dolenjsko cesto oziroma avtocesto. Ta bo potekala nekje od Škofljice in Lavrice na vzhodu preko Iga, Bresta, Tomišlja, Jezera, Podpeči, No-tranjih goric do Loga ob Tržaški cesti.
Ta cestna zveza ob južnem obrobju Ljubljan-skega barja, ki nam sicer na kratko dvakrat prereže barje, je že sedaj zelo važna pokrajinska cestna zveza, ki jo upravlja Republiška skupnost za ceste. Tej cestni povezavi dajejo prometni strokovnjaki ob reševanju prometa v Ljubljani vedno večji pomen. Vrisana je bila v vseh dosedanjih presojah cestnega prometa preko Ljubljanskega barja, in enako je vrisana tudi v zadnji prometni študiji ime-novani »U« sistem avtocest v ljubljanskem prosto-ru. Tu je vrisana kakor krajinska cesta, ki naj bi tudi v b^doče vedno bolj posredovala promet vzhod — zahod na samem globljem južnem obrobju.
Smatram, da bo moral projekt avtoceste Ljub-ljana—Vrhnika posvetiti dosti večjo pozornost vsem dejavnostim na velikem prostoru Ljubljan-skega barja in neposredni okolici, predvsem pa opi-sani, zelo važni krajinski cesti od Škofljice do Loga, ki je poleg neposredne zhiralke vse dejavnosti nje-nega območja tudi zelo važna in nepogrešljiva ju/na mestna obvozna cesta prvega reda.
Zaradi vsega tega trdim, da bi ta cesta morala imeti avto priključek tudi na Logu, kakor ga bo imeta na Škofljici. Temu primerno naj bi uredili se-danji nadvoz na I.ogu v sredini med Ljubljano in Vrhniko.
CIRIL STANIČ