Majhna delavnica velika korist
Na zadnji lanski seji so delegati vseh treh zborov naše občinske skupščine med drugim razpravljali tako o možnostih kakor o preteklosti drobnega go-spodarstva v občini.
Iz njihove razprave je bilo moč izluščiti, da se vseh so-cialnih in gospodarskih po-treb ne da uresničevati zgolj z organiziranjem in pospeševa-njem velikih proizvodnih in storitvenih enot ter sistemov gospodarstva. V ospredju je čedalje bolj stopalo spozna-nje, da je nujno nastajanje drobnih in manjših gospodar-skih enot, ki naj bi prevzele del zadovoljevanja potreb in družbenih razvojnih nalog. Pomen takšnih enot se kaže v prganiziranju kooperantske proizvodnje z manišimi serija-mi specifičnih in specializira-nih proizvodov, kakršnih veli-ke organizaeije ne morejo smotrno organizirati. Prav ta-ko v velikih sistemih ni mogo-če uspešno opravljati obrtnih storitev ter drobnih, speciali-ziranih gostinskih storitev.
POSEBEN POMEN V OBČINI CENTER
Pobude za uveljavitev in pospeševanje drobnega go-spodarstva v naši občini izha-jajo iz splošne družbene ob-veznosti, še bolj pa iz intere-sov ter potreb v družbenem in gospodarskem ter ne nazad-nje socialnem razvoju občine. Gospodarske in razvojne zna-čilnosti občine, ki ji oprede-ljuje pomanjkanje prostora, specifična   struktura   gospo-
darstva, ki temelji predvsem na neproizvodnih in storitve-nih zmogljivostih, povečujejo pomen drobnega gospodar-stva. Glede na takšne značil-nosti bo drobno gospodarstvo ter njegovo vzpodbujanje go-tovo imelo večji pomen kot v drugih mestnih občinah, pa tudi občinah zunaj Ljubljane. Prav to pa daje drobnemu go-spodarstvu vlogo enega od ključnih in nosilnih področij razvoja.
Značilnosti, nameni in se-stava drobnega gospodarstva so združljivi in zelo blizu zna-čilnostim in razvojnih potre-bam občine. Povezanost med drobnim gospodarstvom kot ene od sestavin gospodarstva in stanjem ter potrebami je ti-sto izhodišče, ki postavlja drobno gospodarstvo v ospre-dje, mu da potrebno vlogo in pomen. Na tem izhodišču pa nastajajo tudi interesi in nalo-ge za njegovo uveljavitev ter pospeševanje njegovega raz-voja.
Za uveljavljanje drobnega gospodarstva in njegov pro-dor v naši občini obstajajo bolj skromne izkušnje. Za sprožitev pospeševalnih pro-cesov v konkretnih razmerah naše občine je bil delegatom predložen tudi osnutek druž-benega dogovora o pospeše-vanju razvoja drobnega go-spodarstva, prav tako pa bo sprejet program razvoja do le-ta 1985, ki je v obliki osnutka prav tako že pripravljen.
KAJ SMO STORILI DOSEDAJ
V tem trenutku imamo v občini v industrijsko organizi-rani proizvodnji šest organi-zacij združenega dela, v grad-beništvu tri, v obrtno organi-zirani proizvodnji ne posluje nobena organizacija združe-nega dela, pač pa s takim zna-čajem poslujejo le enote drob-
nega gospo'darstva, temelječe na samostojnem osebnem de-lu s sredstvi v lasti občanov: en pozd, dve obrtni zadrugi, štirideset občanov-obrtnikov. Obrtne storitve opravlja pet-najst organizacij združenega dela, en pozd, štiri obrtne za-druge, štiristo štirideset obča-nov-obrtnikov, šestdeset av-.toprevoznikov. Petinosemde-set občanov se ukvarja s po-stranskim poklicem, vrh tega pa v gostinstvu posluje dvain-dvajset občanov. Ce pogleda-mo celoten organizacijski se-stav, dobimo sledeče številke:
-  24 organizacij združenega dela (15 enovitih DO, 9 tozd)
-  6 obrtnih zadrug
-  2 pozda
-  562 občanov s samostoj-nim osebnim delom
-  85 občanov s stranskim poklicem.
Vsega skupaj je v teh eno-tah zaposlenih 3600 delavcev, kar predstavlja 8,3 odstotka zaposlenih v gospodarstvu občine. Takšno drobno go-spodarstvo ustvarja z delom svojih enot 816,267.000 din dohodka, kar je 4,8 odstotka gospodarstva občine*-
PREMAJHNA ZMOGLJIVOST
Ce pogledamo strukturo de-javnosti, ki jih občani oprav-ljajo z osebnim delom, ugoto-Vimo, da je v naši občini naj-več zasebnih frizerskih salo-nov (41), sledijo čevljarji, elek-tromehaniki, krojači, prepiso-valci in razmnoževalci in tako dalje. Dosti manj je proizvod-nih obrtnikov, avtoprevozni-kov pa jiemara kar preveč.
Takšno je trenutno stanje in lahko rečemo, da ni kaj po-sebno rožnato, pa tudi aku-mulacija drobnega gospodar-stva ter njegova zmogljivost nista takšni, kot bi lahko in morali biti.
Družbeni dogovor in pro-gram do leta 1985 sicer marsi-kaj lepega obetata, a od besed k dejanjem pot le ni tako eno-stavna niti kratka.
Tadej Bratok