Dopisi in novice. Učitelj, terpin povsod; vzlasti pa po slovenskih deželah. — Govor gsp. Fr. Wajšelna pri učiteljskemu zboru v Kastvi dne 4. avgusta 1. 1873.: Lansko leto v pervič, letos pa v drugič zborujemo mi, duhovni in svetovni učitelji volovskega okraja, v tem tihem hribovskem mesticu v Kastvi. Zarad odličnega porazumljenja, ki nadvladal nas je v lanskem zboru, mi je očitno priznati, da je gotovo vsaki zmcd nas željnu pričakoval današnjega dne. Saj je le redek prigodek, da se učiteljski sobrati toliko množno kdaj v svoj polk skup snidejo. Ministerialna okrožnica 8. maja 1872, št. 40 naslanjaje se na nastop §§. 45 in 46 deržavnega zakonika šolskega od 14. maja 1869, nam po §. 2 veleva : V dotičnib okrajnih zborih se porazumevati o pedagogičnih in sploh vseh šolskih zadevah, naznanjati nezgode, ovirajoče šole in nauk, staviti predloge o njih zboljševanji, imenovati znatne pripomočke za napredek šolske mladine in učiteljev in v občnem izrazu pritoževati se o šolskih nezgodah na višja mesta. Vže naš važni poklic učiteljski, nalaga nam narodnem učiteljem dolžnosti, da neogibno in vseskozi skerbimo za lastni in šolski vspešni napredek. Toda, kjer so pomankljivosti preočitne, kjer se za ljudsko omiko našega naroda po narodnih šolah premalo ali pak čisto nič ne stori, tam omika in djanska veda le hira in peša. Okrožnica visocega c. k. ministerstva uka in bogočastja od dne 13. oktobra 1870., št. 9613 je nam razglasila tako zvani »Šolski in učni načert za občne narodne šole«, ki predpisuje v šolah realne in kmetijske vednosti kot učne predmete. Nikakor se ne da tajiti, da ta ministerialni ukaz je hvalevrednega priznanja, pa še le potem, ko bi ga vlada tudi djanski podpirala. Jaz menim in govorim le o slovensko-narodnih šolah, ko pravim, da nam slovenskim učiteljera je sicer delo odobreno, toda k takemu delu nam primanjkuje neogibno potrebnega orodja ali pa nimamo česa v roke vzeti. (Dalje prih.) Iz černomlja. Učitelji čemomeljskega okraja imeli smo 22. aprila 1.1. v Semiču zbor. Začeli smo okoli 10. ure predpoldnem. Po kratkem nagovoru preč. g. okr. šolsk. nadzornika, se je prebral zapisnik lanskegazbora. Letos smo imeli ta-le vprašanja: 1. Kaj in kako ima učitelj storiti, da si v šoli toliko potrebni mir in red ohrani? in kako more zabraniti, da učenci prepogosto iz šole ne hodijo, brez da bi ne zdravju škodilo ? 2. Kako bi se otroci odvadili ostudne kletve in surovega psovanja (zmirjanja)? 3. Namesto tretje točke naj vsaki učitelj pismeno na preloženi dopis sl. c. k. dež. šolsk. sveta od 18/1. 1874, št. 88 odgovarja. Poprej, ko so se začela posamezna vprašanja obravnavati, sta se' po nasvetu šolskega ravnatelja černomeljskega g. Jeršinovca volila g. g. Hočevar in Stanonik, prvi, da bo pisal >Schulztg., in drugi, da bo poročal Tebi, ljubi Tovariš, o današnjem zborovanju. Po obravnavi posameznih vprašanj, kar bom kasneje poročal, ko bo zapisnik gotov, smo volili g. Jeršinovca v dež. šol. zborovanje. Pogovarjali smo se o več potrebnih rečeh in potem so nas g. dekan prav dobro pogostili. Pri izvrstni kapljici smo bili prav dobre volje, in verstile so se napitnice med kterimi je posebno ona, ki jo je napil čast. g. župnik suhorski učiteljem, jako pomenljiva in ginljiva. Zahvalil se mu je prav lepo o imenu zbranih učiteljev, g. Borštnik in poslednjič izustil: Vse za vero, dom, cesarja! — Povem Ti še, ljubi Tovariš, da pri nas vlada prav lepa sloga in edinost med castito duhovšino in učitelji. Bog daj zmiraj tako! (Qualis rex, talis grex. Vred.) Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Perovodja prebere rešene opravilne vloge. Gsp. profesorja Heinricha nemška slovnica se predlaga sl. ministerstvu na predlog ravnateljstva ljubljanske gimnazije. — Gimn. ravnateljstvo se pooblašča, da sprašuje ponavljaje bivšega učenca iz matematike. — Za polletni tečaj se pokliče pomožni učitelj na ljubljansko gimnazijo, odkaže se mu postavno pomožnina, in plačajo se mu stroški za preselovanje. — Kešijo se vloge ravnateljstva gimnazije v Kočevji, realne gimnazije v Eudolfovem, realke in gimnazije v Ljubljani, kar se tiče nasvetovanega oproščenja za šolnino. — Eešijo se vloge gimnazije v Eudolfovem in v Ljubljani za pervo polovico šl. leta 1873/74. — Nadaljevalni tečaj za ljudske učitelje na Kranjskem za šl. leto 1873/74 na tukajšnem c. k. učiteljišču bode od 24. avgusta do 19. septembra 1874; okrajni učiteljski sveti bodo imenovali vdeleževalce, ravnateljstvo učiteljišča bo predlagalo načert osnove letošnjega napredovalnega tečaja. — Učitelj v Kranji, gsp. Engelman, se stalno vmestuje. — Pri sl. ministerstvu za uk in bogočastje se prosi pooblaščenja, da se smejo prostori za 1. 1874/75 v najem vzeti, ker bo treba žensko učiteljišče in ž njim zvezano vadnico razširiti. 0 sporočilu ravnateljstva višje realke v Ljubljani o sklepu perve polovice šl. leta se sklene naprositi sl. c. k. ministerstvo, da dovoli še eno učiteljsko službo, na račun vsako leto ponavljajočih se vstričnic, tudi se nasvetuje, da bi se v 1. letu nemški jezik namesto 3 učil po 4 ure. — Neki učenec iz realke se izključuje iz tukajšne šole. — Sl. c. k. ministerstvo se naprosi, da vstanovi učiteljsko službo za učitelja telovaje na srednjih šolah, na obeh učiteljiščih, in naj se oziroma v enako versto postavi z glavnimi učitelji. Rešijo se še nekatere denarne vloge. Iz Ljubljane. 27. p. m. so zborovali ljubljanski učitelji, vsled razpisa c. k. dež. šolsk. sveta 23. junija 1872. št. 288. po §. 4., v to poklicani. Presedoval je c. k. okrajni nadzornik g. ravnatelj Hrovat. Navzočen je bil tudi deržavni poslanec in župan Ljubljanskega mesta g. Karol Dežman. G. predsednik je govoril o svojih opazkah pri nadzorovanji mestnih šol, razpravljal posamezne nauke, upiraje se na uč. š. red dne 20. avgusta; v svojega namestovalca je odbral glav. učitelja gsp. pl. Gariboldija in v zapisnikarja se volita učitelja Močnik in Žumar. 0 1. točki «sporočilo v nemških knjigah, ki se sedaj rabijo po mestnih šolah,» je govoril g. ravnatelj Belar in nasvetoval različne poprave pri 1. nemški slovnici. Razprave so se vdeleževali gg. Močnik, Gerkman, Schott, Linhart in Praprotnik, tudi g. župan, kot predsednik ljubljanskega okraj. šol. sveta je povdarjal svoje stališče in poslednjič se voli odsek 5 udov, ki ima nasvete staviti in poročevati okrajncmu zboru. V odsek se volijo gg. Hrovat, Linhart, Močnik, Praprotnik, Raktelj. 0 risanji je govoril g. Sima in o telovaji g. Vizjak. — V bukvarnični odsek se volijo gg. Belar, Kokalj, Praprotnik, Raktelj in Vizjak. V stalni odbor, ki pripravlja gradivo prihodnjemu okrajnemu zborovanju stopijo: gg. Gariboldi, Linhart, Praprotnik in Raktelj. — V deželno šolsko zborovanje se volita gg. Linhart in Raktelj v ožji volitvi. — Pri vsakem voljenji volilo se je po trikrat, in dvakrat je žreb odločil zvoljenca. — G. Raktelj stavi predlog: V prihodnjem šolskem letu naj učitelji prestopajo s svojimi učenci po razredih. — S popravkom g. Linharta, da se to brezpogojno ne da lahko izpeljati, sprejme se predlog z veliko večino. Zborovalo se je dopoldne od 9—12. in popoludne od 2—i1/^ In tako se je veršilo pervo zborovanja mestnih učiteljev po ukazu ministra za nauk in bogočastje dne 8. maja 1872. V Vratislavi v Šleziji je bila začenši 26. p. m. XXI. skupšina nemških učiteljev. — Štajarski deželni odbor je dovolil 3 učiteljem po 100 gl. potnine k omenjenemu zboru, med temi je tudi g. Lapajne v Ljutomeru. — G. Robiču iz Ptuja je za potovanje dovolil okraj 50, in mesto Ptuj 25 gl. Slovenski učitelj, glasilo na novo osnovanega »učiteljskega društva za slovenski Štajar« bode stal za družabnike po 1 gl. 50 kr. za nedružabnike po 2 gl. do konca leta, List bode izhajal v Mariboru 5. in 20. vsakega mesca na eni celi poli. V začasni odbor omenjenemu društvu so voljeni g. Lapajne, predsednik, g. Kovačič, podpredsednik, g. Blaž Pernišek, blagajnik, in g. Janko Žerovnik, tajnik. Sedež društva je začasno v Ljutomeru.