TEKSTILNA ZBIRKA SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Kaj je, kaj ni in kaj naj bi (p)ostala Janja .agar IZVLEEEK Prispevek predstavlja tekstilno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja: kaj jo je oblikovalo, kaj danes je in tudi kaj ni. Kako je notranje organizirana in kako jo notranje in zunanje vrednotimo. Skozi razmi.ljanje o kriterijih zbiranja predmetov industrijske in potro.ni.ke dru.be in teme, ki bodo okvir teoretienega razmi.ljanja, sku.a nakazati smeri .irjenja, oblikovanja in interpretiranja zbirke tudi v prihodnje. Kljuene besede: Slovenski etnografski muzej, muzejske zbirke, pregledi, kulturna dedi.eina, etnologija, oblaeilna kultura ABSTRACT The article presents the textile collection of the Slovene Ethnographic Museum: what formed the collection, what is it today and what it is not. How is it structured and how is internally and externally valued. Reflecting on the criteria for collecting objects from the industrial and consumer societies and on the themes which will set the framework for theoretical study, the article suggests guidelines for the expansion, formation and interpretation of the collection in the future . Key words: Slovene Ethnographic Museum, museum collections, surveys, cultural heritage, ethnology, clothing culture Zbirka oblaeil, oblaeilnih dodatkov in tekstila drugih namembnosti Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani (kratko: tekstilna zbirka SEM1) je tako po obsegu kot pomenu ena kljuenih tovrstnih zbirk v Sloveniji. Tako vrednost 1 Izraz .tekstilna zbirka. je izkljueno izraz za praktieno rabo; vsebinsko je neustrezen, kajti obsega vrsto materialov, ki jih ne moremo .teti za tekstilije . usnje, les, slamo, kovine, ro.ene materiale in kosti, papir, perje itd. . so pa tvoriva oblaeilnih kosov in dodatkov; izraz .zbirka no.. ali .oblaeilna zbirka. ne bi bil ustrezen, ker sodi v isti okvir tudi tekstil drugih namembnosti, vzorci vezenin in eipk in priprav za njihovo izdelavo, pa tudi pripomoekov za osebno higieno, nego telesa itd. Posledieno je tudi izraz .kustodiat za oblaeilno kulturo in tekstil., ki ga veasih uporabljamo, da bi z njim relativizirali omejevanje zbiranja na oblaeilne predmete, dodatke in tekstil drugih namembnosti brez .ir.ega vedenja o njih, neustrezen in . predvsem zaradi neprimerljivosti z drugimi muzeji . nerazumljen. Za potrebe prieujoeega elanka zato kljub pogojnosti uporabljam izraz .tekstilna zbirka.. Janja .agar ji daje njen obseg, njena sestava in s tem potencialna moe njene povednosti, nedvomno pa tudi dosedanja orientacija dela. Kajti kustodiat (muzejski oddelek) ni le zbirka, ampak tudi zbrano dopolnilno gradivo in védenje o njej, ki ga pridobivajo in posredujejo njeni skrbniki. Predstave o tem, kak.en tip predmetov velja opazovati, zbirati in hraniti v muzejskih zbirkah, so razvojno spremenljiva kategorija; odvisne so tako od muzejskih praks kot splo.nih dru.benih pozornosti in z njimi povezanih fokusov humanistienih in dru.boslovnih ved. Razvoj slednjih je do.ivljal v drugih evropskih de.elah nekatere bistvene korake in odmike (Schippers 2002), prav tako tudi pri nas. Razsvetljensko zanimanje za ljudsko no.o se je odrazilo v zaeetnih fazah zbiranja 166 kmeekih oblaeil in tekstilne notranje opreme za novo nastale muzejske zbirke.2 Vrste preprodajalcev in privatnih zbiralcev, ki so v zaeetnem obdobju posredovali muzeju prete.ni del gradiva, so v easu narodnoprebudni.kih prizadevanj izpopolnili kulturni delavci, duhovniki in ueitelji (Makarovie M. 1983: 70). Od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne so njihovo delovanje usmerjali prvi muzejski kuratorji, zanimanje za predindustrijsko kmeeko kulturo in njene nasledke pa se je v veliki meri .e vedno izra.alo v zbiranju predmetov t. i. ljudske umetnosti, no.e in notranje opreme. Tekstilne zbirke, razumljene v »etnografskem« pomenu, so v tem easu postale del dana.njega SEM,3 obsegale so .tevilne vezene kose hi.ne kmeeke opreme in posamezne kose .enskih in mo.kih pra.njih kmeekih oblaeil, v veliki meri delov regionalnih razlieic t.i. narodnih no.. T.i. narodne no.e iz tega obdobje so se .e »zgradile« iz starej.ih ljudskih (kmeekih) no. . oblaeil iz 1. polovice ali vsaj sredine 19. stoletja. Primerki mlaj.ega nastanka so namree .e rezultat »oblikovnega zgledovanja« po starej.i osnovi. Zanjo (za regionalne razlieice ljudskih no. predindustrijskega obdobja) seveda ne morejo biti polno prieevalni; lahko pa jih jemljemo kot »dokument« easa, vzrokov in stilizacij oblik ter okoli.ein nastanka in uporabe. Regionalni princip zbiranja no. se je po 2. svetovni vojni dopolnil s prizadevanji po zbiranju oblaeilnih kompletov namesto posameznih oblaeilnih sestavin. Zavest o potrebi zbiranja kompletov tekstilne hi.ne opreme se je oblikovala .e kasneje (Makarovie M. 1983: 70). Tovrstna zbiralna strategija se je kot za.elena ohranjala tudi v spremenjenih okvirih muzejskega zanimanja, vendar se je vedno znova lahko izvajala le kot vzporedna oblika . tudi zbiranje posameznih oblaeilnih sestavin se je nadaljevalo. S povojnim easom je bilo zbiranje predmetnega in drugovrstnega gradiva precej bolj naertno in sistematieno: leta 1948 je s skupinskim terenskim delom prieela prva raziskovalna ekipa Etnografskega muzeja; do leta 1979 je tako 29 ekip (Seznam 1983: 230) zbralo ogromno gradiva: ustnih virov, fotografij, risb, dokumentov; tudi zbirke so s tem postale ne le .tevilenej.e, pae pa tudi bolj sistematiene in krajevno bolj primerljive. Teoretieno podlago zbiranja so 2 Leta 1821 je bil ustanovljen Kranjski de.elni muzej, ki je v svojih zbirkah hranil tudi oblaeilne in tekstilne predmete. 3 Prete.na veeina tekstilnih predmetov, vezana na slovensko kmeeko populacijo, je z osamosvojitvijo iz Kranjskega de.elnega muzeja leta 1923 postala del fundusa Kraljevega etnografskega muzeja, ki se je v 60. letih preimenoval v Slovenski etnografski muzej. Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja od tega easa usmerjali .olani etnologi, ki so bili seasoma vedno bolj specializirani za posamezna (tematska) podroeja . od zaeetka .estdesetih let je potekala namree tudi organizacijska struktura kustodiatov. Tekstilna zbirka je bila od tega easa v oskrbi »svoje« kustodinje, etnologinje Marije Makarovie (do leta 1989), ki je zbirke dopolnjevala tudi ob individualnih terenskih raziskavah. V veliki meri so bile to priprave na obeasne tematske razstave v SEM, kar je postopno snovalo tudi teoretsko smiselno notranjo strukturo zbirke (Makarovie M. 1983: 69.86).4 Dana.njo tekstilno zbirko SEM je v veliki meri dopolnila tudi etnologinja Tanja Toma.ie, ki je v zaeetku sedemdesetih let osnovala kustodiat za dru.beno kulturo (Toma.ie 1983: 113.119); v okviru svojih raziskav in tematskih razstav je za muzej pridobila vrsto oblaeil in tekstilnih predmetov tr.kega, mestnega in me.eanskega izvora,5 ki 167 jih je razumela v smislu dru.benostatusne govorice. V konservatorsko-restavratorskem pomenu oskrbe so za muzejske tekstilije skrbele: Jelka Urh (1947.1963); Franei.ka Fajgel (1948.1953); Antonija Arhar (1954.1959); Ana Kocman.Perko (1960. 1989) (Osebje EM 1983: 213.218); danes opravljata to delo Jo.ica Mandelj.Novak (od 1989) in Ana Motnikar (od 1997). Metodolo.ka izhodi.ea etnologije so od zaeetka .estdesetih let do.ivljala vidnej.e premike, z njimi pa so se preoblikovali naeini in kriteriji za zbiranje, raziskovanje in tudi razstavljanje. To je pomenilo »raz.iritev« dru.benih, easovnih in funkcionalnih okvirov zanimanja, predvsem pa osredotoeanje na ljudi (izdelovalce in uporabnike). Od ljudske (kmeeke) kulture (razumljene kot samosvoje, izolirane, neodvisne dru.beno-kulturne stvarnosti) se je te.i.ee zanimanja teoretieno raz.irilo na vse dru.bene plasti, ki tvorijo vsakokratno dru.bo (s poudarkom na spremenljivi in pogojeni kategoriji »veeinskega prebivalstva«), saj .ele v medsebojnem razmerju nudijo realn(ej.)o sliko kulture nekih easovnoprostorskih presekov. Easovna orientacija se ne zadovoljuje vee z zrenjem v eas predindustrijske dru.be in njenih »pre.itkov«, ampak si vsaj teoretieno zadaja easovno neomejenost, vkljueno s sodobnostjo. In jo obenem dopolnjuje z zahtevo po historieno-razvojni obravnavi. S tem je postal logiena komponenta tudi predmetni svet vsakokratne sodobne kulture. Zanimanje, razumevanje in zbiranje se je od zunanjih, najvidnej.ih sestavin pra.njih oblaeil preusmerilo v funkcionalno pogojene razlieice vsakdanjih delovnih in nedelovnih, pra.njih oblaeilnih sestav, oblaeilom za posebne prilo.nosti in k oblikam, ki jih pogojujejo druge sekundarne in terciarne (znakovne, statusne, individualne) uporabe. Pomen oblike se je od vidnega raz.iril v njegove nevidne pogojenosti in vrednosti. 4 O pomenu strokovnega dela dr. Marije Makarovie gl. Razdelek Marije Makarovie (vee prispevkov), v: Etnolog 10, Ljubljana 2000, str. 17.41; in Mojca Ram.ak, Bibliografija dr. Marije Makarovie ob njeni 70letnici, v: Etnolog 10, Ljubljana 2000, str. 354.391. 5 Tanja Toma.ie (razstava in katalog): Ljubljana po predzadnji modi: o krojaeih, .iviljah, modistkah in njihovem delu v letih pred prvo svetovno vojno do zaeetka druge, Ljubljana 1983. Ena njenih veejih pridobitev iz istega vira je npr. zapu.eina izdelkov, polizdelkov, vzorcev . iz modistiene delavnice in oblaeilnih kosov modistke Mimi Sark in njene dru.ine iz Ljubljane. Drugi predmeti, ki jih je pridobila za muzejsko zbirko, izvirajo iz Poljanske doline na Gorenjskem, Bovca, Kranja itd. Janja .agar .al pa to ne nadome.ea prenekatere . zaradi metodolo.kih omejitev zavrnjene . prilo.nosti za pridobitev kljuenih predmetov z dokumentarno in interpretacijsko moejo, ki bi z vidika danes zastavljenih vpra.anj lahko ustrezno ilustrirali mozaieno (razvojno) podobo kulture in njenih ljudi. V tem pogledu bo ostala zbirka neizbe.no pomanjkljiva. Danes obsega zbirka okoli 12 tisoe predmetov.6 Odlikuje jo raznolikost glede na krajevni, dru.beni in easovni izvir (nastanka oz. uporabe . slednji podatek je za etnologijo neprimerno bolj pomemben) predmetov, prav tako funkcionalna raznovrstnost. Tako sta v pokrajinskem smislu najveeji »beli lisi« Prekmurje in Notranjska, najbolj pa je zastopano obmoeje Gorenjske, .tajerske in Dolenjske. Dru.beni izvir starej.ih predmetov v zbirki je . eeprav veekrat neopredeljen, predvsem 168 pa notranje dru.beno nerazelenjen . kmeeki; po drugi svetovni vojni so zbirko dopolnjevali tudi oblaeilni kosi in tekstilna hi.na oprema drugih uporabnikov, vendar so mlaj.ega izvora in .al tudi bolj nakljueno zbrani, bolj kot nekmeeki oblikovni protipol obstojeeim zbirkam. Veeina predmetov sodi po svojem nastanku in uporabi v 19. in prvo polovico 20. stoletja, manj.i del predmetov je starej.ih (18. in 17. stoletje). Tudi .tevilo predmetov iz obdobja po 2. svetovni vojni ni zanemarljivo in bo neizbe.no nara.ealo. Vendar je zaradi pomanjkljivega zapisovanja easa nastanka/uporabe predmetov datacija posameznih predmetov te.avna in tudi sporna, saj temelji na ocenah prodajalcev in darovalcev (»magiena« starost 100, 200, 300 let se da mnogokrat korigirati s preprostimi izraeuni starosti prina.ateljevih prednikov, ki naj bi predmete uporabljali). Ee pa je ocenjena starost predmetov pripis muzejskih sodelavcev ob inventarizaciji, je pravilnost ocene pae odvisna od njihovega znanja. Pri datiranju tekstilij in drugih oblaeil s pomanjkljivim podatkovnim ozadjem se izkazuje . poleg poznavanja easovnih in slogovnih znaeilnostih kroja in materiala . najkoristnej.e vedenje o tehnienih detajlih: .ivih, zakljuenih robovih, podlogah in medvlogah, na.itkih, naborkih in drugih funkcionalnih in krasilnih sestavinah. Nekateri deli zbirke so doeakali strokovno obdelavo v obliki tematskih .tudij ali/in razstav,7 drugi so bili vkljueeni v obdelave, ki so zbirko »presekale« skozi izbran element.8 6Po vpisih v inventarne knjige oz. skupni raeunalni.ki bazi tvori tekstilno zbirko SEM 8361 muzealij; zunaj te baze se zaenkrat vodi .e cca 1500 predmetov iz Grebeneeve zbirke in cca 500 predmetov iz zbirke ju.noslovanskih no.. Na ravni nedokoneanega dokumentacijskega postopka je v tem trenutku .e okoli 1480 dodatnih predmetov. Letno povpreeje novih pridobitev kustodiata za tekstil je od leta 1990 okoli 114 predmetov. 7 Stanko Vurnik, Doneski k studiju slovenske avbe, Etnolog 1, Ljubljana 1926, str. 1.35; Stanko Vurnik, Slovenska peea, v: Etnolog 2, Ljubljana 1928, str. 1.25; Marta Lo.ar, Rokavci v slovenskih no.ah, v: Etnolog 17, Ljubljana 1944, str. 63.81; Marta Lo.ar, Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih ljudskih no.ah, v: Slovenski etnograf 2, Ljubljana 1949, str. 54.67; Marija Makarovie (razstave in katalogi), Peea na Slovenskem (1959), Slovenske ljudske vezenine (1961), Kmeeki nakit (1965), Klekljane eipke (1970); Janja .agar (razstava in katalog zbirke), Sklepanci in pasovi iz zbirke SEM (1993). 8 Marija Makarovie (razstave in katalogi), Slovenska kmeeka no.a v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja (1966), Slovenska kmeeka no.a od konca 19. stoletja do danes (1974), Govorica slovenske kmeeke no.e (1981); Janja .agar, Images of linen fabrics in Slovenia. Podobe lanenih tkanin na Slovenskem, v: Linen on Net, (Udine) 1999, str. 97.124. V kratkem bo zakljueena veeletna obdelava zbirke pokrival SEM. Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja Obseg zbirke ni kvaliteta sama na sebi. Zgodi se, da je kaka podzbirka .tevileno prevelika glede na pomen, da se istovrstni predmeti podvajajo itd. V tem primeru pomeni nekoristno obremenitev za depoje, dokumentacijske postopke in za kustosa. Vendar izloeanje tak.nih delov zbirk ni sprejemljiva praksa, saj je prihodnje okoli.eine, potrebe in raziskovalna vpra.anja pae te.ko predvideti. Neprimerno bolj kot obseg se zdi pomembna notranja struktura oz. organizacija predmetov. To pomeni na eni strani urejeno ogrodje medsebojnih zvez med posameznimi predmeti in zbirko, na drugi strani pa povezavo med fizienim predmetom, njegovim podatkovnim ozadjem in muzejsko dokumentacijo. Na ravni »razumevanja« je pomembno vzpostaviti tudi razmerje med vidno, otipljivo obliko predmetov in »nevidnimi« deli materialne kulture, ki obliko razlo.ijo v njeni pogojenosti. 169 Ee je sestava zbirke torej rezultat na.tetih zgodovinskih orientacij in kriterijev zbiranja, pa jo zmore kot moeno interpretativno celoto konstituirati .ele zaokro.eni teoretieno-operativni model, ki sku.a eim bolje odgovoriti na vpra.anja notranje ureditve (strukture, klasifikacije), hranjenja in varovanja (fizienega, moralnega in pravnega; Makarovie G. 2001: 112, 113), evidentiranja (predmetov in pojavov), zbiranja (kriteriji zbiranja), posredovanja in interpretiranja védenja o predmetih.9 Vsako razvr.eanje (klasifikacija) je vedno omejena umetna sestava, s tem se je potrebno sprijazniti.10 Pomeni loeevanje, razporejanje, razvr.eanje predmetov po izbranih kriterijih, navadno tistih, ki jih uporabljamo pri iskanju in tudi oblikovanju lastnosti tipov. Z njo doloeamo, v katere podzbirke in skupine bomo zbirko delili, jo uredili. Klasifikacija naj bi bila notranje eimbolj celovita, jasna in nenasprotujoea, hkrati pa do take mere elastiena, da jo je moe prilagoditi. Pri tem je odloeujoe kriterij, ki doloea osnovno ogrodje; kriteriji za poglobljene nivoje se prilagodijo specifikam posameznih zbirk. Vsak tak sistem se seasoma dopolnjuje in poglablja, pa tudi do.ivlja manj.e korekture. Za potrebe zbirke oblaeilnih sestavin smo se v SEM zgledovali po tezavru temeljnih terminolo.kih pojmov za katalogiziranje kostumov, ki ga je v sedemdesetih in zaeetku osemdesetih let oblikovala delovna skupina ICOM. Da bi se izognila jezikovnim in easovnim zapletom, je kot kriterij osnovne razporeditve upo.tevala povezavo s elove.kim telesom, s eimer so se izognili mo.nim teoretienim kontradikcijam dotedanjih klasifikacij.11 Glede na trenutno sestavo in predvideno .irjenje tekstilnih zbirk SEM se je tak.na temeljna razdelitev na funkcionalne skupine oblaeil, dopolnjena z lego na telesu, zdela primeren »najmanj.i skupni imenovalec«, ki lahko ustreza potrebam urejanja zbirk oblaeil razlienih znaeajev. 9 Gre za temeljne naloge, ki jih ICOM pripisuje muzejem v definiciji: Muzej je za javnost odprta, nepridobitna, stalna ustanova v slu.bi dru.be in njenega razvoja, ki zaradi preueevanja, vzgoje in razvedrila pridobiva materialne dokaze o ljudeh in njihovem okolju, jih hrani, raziskuje, o njih posreduje informacije in jih razstavlja (Statut ICOMA 1993: 8). 10 Gl. Lev S. Klejn, Arheolo.ka tipologija, Ljubljana 1988. 11 Vocabulary of basic terms for cataloguing costume. V: Waffen- und Kostümkunde, München-Berlin 1982; kasneje je bilo besedilo v trojezieni obliki (angle.eina, nem.eina, franco.eina) prirejeno za potrebe ICOM. Janja .agar • Vrhnja oblaeila12 • Obleka13 • Varovalna oblaeila14 • Perilo in oblaeila za podpiranje in oblikovanje telesa15 • Spalna in jutranja (ogrinjalna) oblaeila16 • Dodatki -Oblaeilni dodatki (no.eni na telesu)17 -Dodatna oprema (no.ena posebej)18 -Dodatki kot nakit/okras telesa ali obleke19 . Dodatki za higieno in nego telesa20 170 . Pripomoeki za vzdr.evanje (oskrbo) in shranjevanje oblaeil21 12 Oblaeila za telo brez ukrojenih rokavov (pelerine, .), oblaeila za telo s krojenimi rokavi (pla.ei, ko.uhi, .), nekrojeni tekstil za gornji del telesa (ogrinjalne rute, .ali, .), oblaeila za zgornji del telesa brez ukrojenih rokavov (krojene ogrinjalke, .), oblaeila za zgornji del telesa s krojenimi rokavi (suknjiei, jopiei, .). 13 Obleka v celem (enodelna, dvodelna, veedelna; kompleti, .), obleka za gornji del telesa (bluze, srajce, jope, puloverji, .), obleka za spodnji del telesa (krila, hlaee). 14 Varovalna oblaeila pred umazanijo in po.kodbami, ne pred vremenom: delovne halje, delovni jopiei, kombinezoni, eelade, predpasniki, . 15 Perilo: neposredno na telesu (za zgornji in spodnji del telesa: spodnje srajce, .), za zgornji in spodnji del telesa s krojenimi hlaenicami (srajene hlaee, kombine, .), za zgornji del .ivota (.ivotci, majice, .), za spodnji del telesa s krojenimi hlaenicami (spodnje hlaee), neposredno pod zgornjo obleko (za zgornji in spodnji del telesa: spodnja krila, kombine.e, .). Oblaeila za podpiranje in oblikovanje telesa: za podpiranje ali oblikovanje zgornjega dela .ivota (nedreki, .ivotci, .), za podpiranje ali oblikovanje zgornjega in spodnjega dela .ivota (korzeti, stezniki, .), za podpiranje ali oblikovanje spodnjega dela .ivota pasovi za boke, trebuh, .), za oblikovanje telesnih delov nad pasom (podlo.eni nedreki, vlo.ki za prsi, ovratniki, rokavi, .), za oblikovanje telesnih delov pod pasom (krinoline, podporne blazinice za boke, meea, .). 16 Oblaeila za posteljo (noene srajce, pi.ame, .), oblaeila za posteljo (no.ena prek osnovnih noenih oblaeil: spalne jopice, .), jutranja oblaeila (no.ena pred dnevnim oblaeenjem: jutranje halje). 17 Oblaeilni dodatki (torej dodatki, no.eie na telesu, ki pa jih ne .tejemo med oblaeila in nimajo izkljueno krasilne naloge): naglavni dodatki (pokrivala), dodatki za prieesko, dodatki in preobleke (maske) za obraz, dodatki nad pasom (ovratne in ramenske rute, ovratnice in ovratniki, kravate, plastroni,), dodatki v pasu ali pod njim (pasovi, .), dodatki na roki (man.ete, rokavice, mufi, .), dodatki na nogi in stopalu (nogavice, podveze, gama.e, obuvala). 18 Dodatna oprema (dodatke, ki jih nosimo posebej in jih torej ne oblaeimo): torbe, mo.njiei, denarnice, pahljaee, .opki, ure, de.niki in soneniki, palice, no.i, robci, . 19 Dodatki kot komplet, no.en na razlienih delih telesa, dodatki na glavi ali obrazu (uhani, naglavni okras, .), dodatki na .ivotu (ogrlice, veri.ice, .), dodatki na rokah ali nogah (prstani, zapestnice, .), dodatki na raznih delih telesa (gumbi, zaponke, trakovi, ro.e, peresa). 20 Skrb za snago telesa (umivanje, britje, stri.enje, eesanje, urejanje nohtov, .), dopolnjena z oblikovanjem in vzdr.evanjem telesnega videza, v .ir.em pomenu tudi telesnega zdravja in kondicije (lepotieenje, oblikovanje telesa z urjenjem, .): dodatki za nego las, dodatki za kozmetiko (lieenje), dodatki za oblaeenje in toaleto, dodatki za nego rok in nog, dodatki za vzdr.evanje in urjenje telesa. 21 Vzdr.evanje oblaeil . pranje, likanje, zraeenje, krtaeenje, odstranjevanje made.ev, kemieno ei.eenje, obnavljanje barv in v doloeenem pogledu tudi krpanje in prenavljanje; shranjevanje oblaeil doma in na poti: monge in likalniki, kle.ee za eipke, krtaee za obleko, kljukice za zapenjanje eevljev, napenjalci rokavic, hlapci za sezuvanje .kornjev, kopita za eevlje, obe.alniki za obleko, podstavki za klobuke, ogrinjala za obleko, toki za oeala, etuii za .epne robce, .katle za klobuke, . Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja • Funkcionalni dodatki oblaeil22 Globljo delitev pomenijo funkcionalno in oblikovno zaokro.ene enote; po obsegu se lahko moeno razlikujejo, a gornji kriterij jim mora biti skupen. Nekatere so moeno razvejane, vendar hierarhija kriterijev za nivoje poglobljenih delitev ni pri vseh enaka, ker tudi (oblikovne) razlike niso posledica istih vzrokov. Med razlikovalnimi kriteriji so najpogostej.i tisti, ki se nana.ajo na spol, starost, stan uporabnika; namembnost (natanenej.a funkcija) predmeta; razvojni kriterij; dru.beni izvir; krajevni izvir itd. Klasifikacija drugih delov tekstilne zbirke je bolj rezultat dosedanje muzejske prakse kot zgledovanja po obstojeei klasifikaciji. Gre za zbirke, vezane na izdelavo in kra.enje oblaeilnih in drugih tekstilnih predmetov, in zbirke tekstila drugih 171 namembnosti, ki jih navadno neustrezno poimenujemo kar stanovanjska tekstilna oprema (izraz je manj primeren, ker so posamieni predmeti ali skupine predmetov del .eg ali izraz religijske opreme ljudi, doma ali javnih prostorov, manj pa obieajne opreme bivanjskih prostorov). • Izdelava in kra.enje: -Tekstilne surovine in nekatere faze njihove predelave -Polizdelki, izdelki in vzorci nekaterih obrti, vezanih na tekstil oz. oblaeilne sestavine23 -Pripomoeki in priprave za izdelavo in kra.enje oblaeilnih sestavin in drugih tekstilij24 -Vzoreniki in vajenice za posamezne tehnike roenih del -Eipke25 in predloge za eipke -Vezenine26 in veziljske predloge • Zbirke tekstila drugih namembnosti: -Tekstilna stanovanjska oprema27 -Tekstilna oprema v okviru .eg28 22 Dodatki za zapenjanje (zadrge, zaponke), dr.anje in obe.anje, za.eito, . 23 Tkalstvo, suknarstvo, kroja.tvo, .iviljstvo, modistovstvo, klobuearstvo, eevljarstvo, coklarstvo, barvarstvo oz. modrotiskarstvo, eipkarstvo, veziljstvo, . 24 Pripomoeki za izdelavo in kra.enje za lastne potrebe (torej ne obrtni pripomoeki), v primeru eipkarstva pa je oprema za to hi.no ali domaeo obrt enaka kot za izdelavo za lastne potrebe. 25 Eipke kot samostojni predmeti (deli nekdanjih uporabnih predmetov) ali vzorci, ne-aplicirani na tekstilne predmete (po tehnikah izdelave: klekljane / .ivane / kvaekane / pletene / vozlane, .). 26 Vezeni deli tekstilij, ki so se ohranili dlje kot uporabni oblaeilni ali kak drug tekstilni predmet in jih v zbirki vodimo kot samostojne muzejske predmete. Kot .vezenine. so se zbirali tudi uporabni predmeti, ki pa jih danes razvr.eamo v ustrezne funkcionalne skupine . z vedenjem, da so pomembni tudi z vidika vezeninskega okrasa. Nekaj podobnega je pri predmetih z apliciranimi eipkami. 27 Posteljna oprema (rjuhe, blazine, prevleke za blazine, odeje in deke, prevleke za odeje, pregrinjala); kuhinjska in sobna oprema (zavese, preproge, prevleke za okrasne blazine, brisaee, prti in prtiei). 28 .ivljenjskih: krstna oprema, obhajilni, birmanski in poroeni dodatki ali oblaeila, oprema za previdenje, mrli.ka oprema; koledarskih: velikonoeni prtiei, prtiei za jaslice, . Janja .agar -Oblaeilni dodatki in druge tekstilije v okviru verovanj in religij29 Klasifikacija muzealij lahko pomeni (muzejska praksa je lahko morda drugaena) osnovo urejanja in razporejanja muzejske dokumentacije v okviru kustodiata, posameznega muzeja (ee so klasifikacijski sistemi med kustodiati vsaj kompatibilni in ee jih podpira ustrezen raeunalni.ki program) ali .ir.e. Lahko je tudi pomagalo pri elenjenju in fizienem razvr.eanju zbirk; ob objektivnih okoli.einah, ki to seveda dovoljujejo. V primeru tekstilne zbirke SEM to npr. pomeni naeelno odloeitev (bolje potrditev predhodnih odloeitev in praks) o hranjenju oblaeil istega tipa skupaj (hlaee skupaj, srajce skupaj, klobuki skupaj, .), ne pa oblaeilnih kompletov, tudi 172 ee so bili kot tak.ni pridobljeni za muzej.30 Le izjemoma ali zaeasno se je pri razvr.eanju in hranjenju predmetov v depoju izkazala ustreznej.a drugaena re.itev.31 Urejena zbirka ni le dokumentacijsko in fizieno urejena zbirka, pae pa tista, ki jo je mogoee notranje in zunanje ovrednotiti. Notranje ovrednotenje razumem kot poznavanje muzejske vrednosti posameznih delov zbirke, njihovih posebnosti, redkosti oz. dragocenosti. Neke vrste kategorizacija predmetov po njihovi muzejski vrednosti bi bila verjetno predpogoj za hitro in naertno,ne-stihijsko selekcijo zbirk v primeru naravnih nesree ali nevarnosti vojne. V mirnem obdobju je pravilna ocenitev predmetove vrednostne kategorije najpomembnej.a pri zahtevah razstavljanja, transporta in deponiranja. Tekstilna zbirka SEM hrani okoli 600 kosov vrhnjih in za.eitnih oblaeil, okoli 800 kosov oblek v o.jem pomenu besede in okoli 360 kosov perila. Skupina dodatkov vseh vrst je ne le obse.na, pae pa izrazitega pomena pri interpretaciji razvojno easovnih, regionalnih in dru.benih statusnih in znakovnih elementov: zelo povedna v tem pogledu je zbirka pokrival (prek 1600), obuval (prek 100) pa tudi nakita in okrasja (posebnost na.e zbirke je, da ne gre za dragoceni nakit in okras, ampak za bolj cenene razlieice, ki so bli.je kriteriju splo.nosti). Za slovenske razmere pomembna je zbirka eipk (kot samostojnih vzorcev in kot aplikacij na drugih predmetih); .tevileno najveeja je skupina klekljanih eipk, precej manj je kvaekanih in pletenih, najmanj pa .ivanih in vozlanih. Z vidika raznolikosti tehnik, naeina izdelave (zalo.ni.tvo: albumi firme Lapajne) pa tudi njihove uporabe je zbirka eipk dobra; njen pomen .e dopolnjujejo eipkarske predloge in priprave za izdelavo eipk. Z vidika razlienih tehnik in uporabe je izredna tudi skupina vezenin (vezeni deli oblaeil, uporabni predmeti, vajenice ueenja oz. vzoreniki vezenja). V okviru zbirk notranje tekstilne opreme (okoli 800 kosov) se po raznolikosti krasilnih tehnik in raznovrstnosti funkcij odlikujejo skupine otiraeev (brisae), zglavnikov (prevlek za blazine) in prtov ter prtiekov. 29 Prtiei za bohkov kot, prtiei za obeasne oltarje, prtiei za kapelice, molki, svetinjice, . 30 Problem tovrstnega hranjenja je medsebojni vpliv razlienih materialov ob stiku ali veeji bli.ini, ki je lahko .kodljiv (npr. tekstil-kovina-usnje). Druga neprijetnost je te.avno usklajevanje razlienih dimenzij in tipov oblaeil pri hranjenju, nedvomna prednost pa v hitrem iskanju sestavin, ki tvorijo celoto (komplet). Slednji naein hranjenja tekstilne zbirke vsaj deloma prakticira Etnografski muzej v Zagrebu, kar je verjetno pogojeno tudi z njihovim prevladujoeim naeinom razstavljanja. 31 Zaeasno npr. hranimo skupaj obse.nej.o oblaeilno in hi.no tekstilno zapu.eino iz Loe pri Poljeanah, prav tako predmete iz istega izvira (vhoda v muzej), dokler ni dokoneana dokumentacija ipd. Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja Posebnost tekstilne zbirke SEM sta tudi dve skupini predmetov, ki zaradi preteklega naeina vodenja zaenkrat .e nista vkljueeni v centralni predmetni register SEM. Gre za t. i. Grebeneevo zbirko, ki je bila prikljueena ostalim zbirkam Etnografskega muzeja po osvoboditvi (Makarovie M. 1983: 75; Makarovie M. 1962). Posebno mesto ima skupina gumbov (prek 1200 kosov) z dobro podatkovno osnovo, ki .e eaka na sistematieno obdelavo. Druga tovrstna zbirka je nesistematiena in izrazito nepopolna zbirka ju.noslovanskih oblaeil in oblaeilnih dodatkov (okoli 500 kosov): je nekak.na izjema glede na ostale zbirke; glede nje je bila .e pred easom sprejeta odloeitev o nedopolnjevanju (Makarovie M. 1983: 83). Poleg zaokro.enih skupin predmetov zaslu.ijo posebno pozornost posamieni predmeti z letnico na predmetu samem (gravirano, vezeno, aplicirano, napisano, 173 .): ti neposredno dokumentirajo eas nastanka, posredno tudi eas uporabe (Makarovie M. 1983: 75). Na predmetu je lahko tudi spominski datum, zaradi katerega ima predmet vlogo funkcionalnega in spominskega predmeta hkrati (o nekaterih tovrstnih predmetih gl. .agar 2001; prim. Habinc 2002). Predmeti te vrste so v veliko pomoe pri ocenjevanju starosti drugih (nedatiranih) predmetov. Lahko so obenem izrednega pomena zaradi izjemnosti (redkosti) ali svoje starosti.32 Veasih pomenijo tudi redki ali edini snovni vir, ki dokazuje starostno mejo neke dejavnosti, pojava ali oblike.33 Posebna pozornost gre predmetom (z gledi.ea na.ega easa in razmer) nenavadnih tvoriv (npr. klobukom iz bukove drevesne gobe, pla.eem iz trave ali lieja, veri.icam iz konjske .ime ali elove.kih las, .), tehnik izdelave ali kra.enja (eipkasto vozlanje, tehnike opletanja s steklenimi kroglicami, .), oblik (npr. oblaeila ali dodatki za formiranje telesnih oblik, .) in funkcij (klobuk neznane funkcije iz polnega rezljanega lesa z vrezanimi znaki, .). Del notranjega ovrednotenja obstojeee zbirke je tudi ocena njenih pomanjkljivosti, seveda opazovanih z dana.njega vidika. Tekstilni zbirki SEM tako lahko »pooeitamo« neuravnote.enost (dru.benega izvira, namembnostnih razlieic, regionalnih belih lis, tudi historiene omejenosti), ki je posledica drugaenih metodolo.kih »pozornosti« in iz njih izvirajoeih napaenih tolmaeenj, kateri predmet je dokument eesa (neposredna dokumentarnost / posredna prieevalnost). Zbirka je moeno pomanjkljiva glede otro.ke no.e, poklicnih uniform in »uniform« drugih sekundarnih dru.benih skupin. Zunanje ovrednotenje zbirke razumem kot umestitev zbirke v »mre.o sorodnih muzejskih zbirk in tekstilnih dejavnosti«; ker je to povezano z nenehnim ueenjem, informiranjem in medsebojnimi stiki, gre za nikoli dokoneano zgodbo. .e toliko bolj, ker se ne izpopolnjuje samo »na.a« zbirka in muzej, pae pa tudi vse ostale zbirke in muzeji; in ljudje, ki delamo z muzejskimi predmeti, prav tako. Pri 32 Vee sklepancev z datacijo izvira iz 18. stoletja (najstarej.i je inv. .t. 116 z letnico 1755); vee velikonoenih prtieev z letnico sodi v prvo polovico 19. stoletja itd. 33 Take vrste predmet v tekstilni zbirki SEM je npr. tabla vzorcev idrijskih metrskih klekljanih eipk, datirana z letnico 1839, ki je . oeitno je slu.ila kot trgovski cenik in vzorenik za izbiranje in naroeanje . dopolnjena z imeni motivov in cenami za tekoei meter eipk. Na tabli, ki je datirana, je 23 vzorcev peenih eipk (inv. .t . 898); zraven sodi enaka tabla (brez datacije, vendar oeitno istega izvora) z 7 vzorci vejevk (inv. .t. 899). Janja .agar oblikovanju generalnega pogleda na slovenske razmere in razmere v nekaterih drugih evropskih dr.avah se je izkazalo izredno dobrodo.lo in koristno sodelovanje SEM v dveh mednarodnih projektih, vezanih na tekstilno podroeje. Prvi je bil o.je tematske narave, drugi .ir.e geografsko-institucionalne, a .e vedno tematsko usmerjene narave. Oba sta poleg muzejskih vkljueevala .e drugovrstne in.titucije, kar je dalo rezultatom tudi interdisciplinarno obele.je. Leta 1998 se je SEM tako vkljueil v mednarodni projekt Raphael (Finska, .vedska, Italija, Slovenija) z naslovom .Linen on Net . The common roots of the European linen patterns. (.agar 1998: 485.488). Rezultat projekta je bil mednarodni simpozij na Finskem in publikacija z istim naslovom z objavljenimi referati in dodatnim slikovnim 174 gradivom.34 Leta 1999 je SEM vstopil v novi mednarodni projekt z naslovom .Virtual European Textile Herritage Sites. Itineraries. (.agar 2001a: 327.330); cilj je bila priprava in organizacija gradiva za medmre.no obliko posredovanja podatkov o tekstilu z vidika muzejskih zbirk, izobra.evanja, oblikovanja. V projektu so sodelovale .e Finska, Avstrija, Nemeija, Belgija, Velika Britanija, Portugalska, Italija in Rusija, vsaka z okoli 20 »toekami«, ki so za dr.avo najveejega pomena v smislu kulturne dedi.eine, izobra.evanja/raziskovanja, produkcije, oblikovanja in ponavljajoeih se dogodkov. V naslednjih letih se je omenjeni projekt nadaljeval po starem vzorcu, a z novimi evropskimi dr.avami (.panija (Katalonija), Poljska, Ee.ka, Slova.ka, Mad.arska, Estonija, Litva, Latvija, Srbija in Gruzija), kar bo v kratkem prineslo obilje novega primerjalnega podatkovnega gradiva. Pri delu je bilo tako nujno spoznati in selekcionirati »tekstilne danosti« Slovenije. V primeru prvega omenjenega projekta je .lo za seznanitev z delom tekstilne kulturne dedi.eine (lanarstvo in platnarstvo), presekom dela tekstilnih zbirk v slovenskih muzejih (tkani vzorci na tekstilijah) ter obstojeeimi izobra.evalnimi programi, ki vkljueujejo ueenje tkanja.35 V primeru drugega projekta je .lo za mre.o in specifiko vidnej.ih tekstilnih zbirk v drugih slovenskih muzejih,36 34 Linen on Net, (Udine) 1999. 35 Inja Smerdel, The Slovene linen-making tradition. Dedi.eina lanu in platna na Slovenskem. V: Linen on Net, Udine 1999, str. 74.96; Janja .agar, Images of linen fabrics in Slovenia. Podobe lanenih tkanin na Slovenskem. V: Linen on Net, Udine 1999, str. 97.124; Ana Motnikar, The training of weavers in Slovenia. Tkalsko izobra.evanje v Sloveniji. V: Linen on Net, Udine 1999, str. 125.134. 36 Pokrajinski muzej Maribor (kostumska zbirka, zbirka voja.kih uniform), Pokrajinski muzej Koper (zbirka regionalnih no. in notranje tekstilne opreme), Mestni muzej Idrija (»stalna« razstava SEM klekljanih eipk), Lo.ki muzej .kofja Loka (zbirka regionalnih no., nekaterih obrti, vezanih na tekstil (barvarstvo, tkalstvo, eipkarstvo, .), vzorena knjiga tkalca J. Bernika), Gorenjski muzej Kranj (zbirka regionalnih no., nekaterih obrti in industrij, vezanih na tekstil (barvarstvo, tkalstvo, eipkarstvo), Narodni muzej Slovenije (koptske tkanine, zbirka ma.nih pla.eev, .), Mestni muzej Ljubljana (zbirka me.eanskih oblaeil in tekstilne hi.ne opreme19., 20. stol.), Tehni.ki muzej Slovenije (zbirka priprav in strojev za izdelavo in obdelavo tekstilne niti in blaga), Slovenski verski muzej (zbirka ma.nih pla.eev in drugih liturgienih tekstilij in pripomoekov), Belokranjski muzej, Metlika (zbirka, vezana na domaee tkalstvo: priprave in izdelki; regionalna oblaeila in notranja tekstilna oprema), Pokrajinski muzej Ptuj (zbirka tapiserij), Pokrajinski muzej Murska Sobota (zbirka, vezana na domaee tkalstvo: priprave in izdelki; regionalna no.a in notranja tekstilna oprema), Tr.i.ki muzej (zbirka, vezana na usnjarsko-eevljarsko obrt, tekstilno obrt, manufakturo in industrijo). Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja izobra.evalnih ustanovah s podroeja tekstilstva37 ter njihovih ponavljajoeih prireditev38. Na tem mestu velja definirati lastne meje oz. omejitve. Postaviti si torej listo tega, kar tekstilna zbirka SEM ni (in naertovano ne bo postala): • sistematiena predmetna zbirka oblaeilne mode in oblaeilnega (tekstilnega) dizajna, • sistematiena predmetna zbirka blagovnih in trgovskih znamk, • sistematiena predmetna zbirka (obrtnih, industrijskih) tehnienih pripomoekov za izdelovanje ali kra.enje oblaeilnih materialov in drugih tekstilij, • sistematiena predmetna zbirka voja.kih uniform, 175 • sistematiena predmetna zbirka religioznih ceremonialnih oblaeil, . folklornih, gledali.kih kostumov in historienih kostumov raznih prireditev, . sistematiena predmetna zbirka turistienih spominkov s podroeja tekstila. Naeelno odpovedovanje sistematienemu zbiranja na.tetih predmetnih zbirk pomeni, da v zbirko ne nameravamo vkljueevati vseh razvojnih, oblikovnih, materialnih, krajevnih in znakovnih razlieic teh skupin. Nasprotno pa se ne odpovedujemo zbiranju posamienih predmetov iz omenjenih skupin, ki lahko na simbolni ravni opredmetijo funkcionalno raznolikost oblaeil . s predpostavko, da lahko vedenje o razlieicah posredujemo z drugovrstnimi viri in opozorimo na predmetne razlieice v drugih muzejskih zbirkah. .e moeneje kot urejanje obstojeee zbirke je s teoretieno osnovo (modelom) pogojena generalna usmeritev evidentiranja, nadaljnjega zbiranja, raziskovanja in interpretiranja. Iz omenjenega modela izhaja poslanstvo kustodiata in zbirke, eeprav ga v temelju doloea tudi poslanstvo matienega muzeja. Vanj je neizbe.no vkljueeno teoretieno razumevanje muzejskega predmeta in muzejske institucije. Prav tako razumevanje nepredmetnih virov, ki dopolnjujejo prieevalno moe predmetov. In ne navsezadnje tudi osnovna metodolo.ka vpra.anja, pojmi, definicije ter »toeke pozornosti«, specifiene za raziskovalno podroeje na fenomenolo.ki ravni. Razumevanje muzejskega predmeta se je moeno spreminjalo, z njim pa tudi znaeaj muzejskih razstav in muzejev. Deloma smo o tem .e spregovorili, vee pa na tem mestu nima smisla, saj besedilo nima ambicij natanenega posredovanja ali vrednotenja historienega razvoja teh sprememb kot tudi ne legitimne raznolikosti dana.njih razumevanj in muzejskih praks. Zato naj bo izpostavljena le dovolj .iroka in splo.na definicija muzejskega predmeta (muzealije), ki ga definira kot predmet z vsebnostjo (relevantnih) prieevanj o preteklosti . ta pa omogoeajo videnja in 37 Naravoslovnotehni.ka fakulteta v Ljubljani / Oddelek za tekstilstvo (visoko.olski .tudij: tekstilna tehnika, konfekcijska tehnika, grafiena tehnika; univerzitetni .tudij: tekstilna tehnologija, oblikovanje tekstilij in oblaeil); Fakulteta za strojni.tvo v Mariboru (smeri management, ekologija, tehnolo.ko-konfekcijska smer); srednje .ole tekstilnih in oblikovalskih smeri (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Kamnik, Murska Sobota, Metlika, Sevnica, Ajdov.eina; razlieni .iviljski, krojilni, pletiljski programi); Eipkarska .ola na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji. 38 Podatki o tem so dostopni na spletni strani http://www.NET-net.org Janja .agar znanstvena spoznanja (Makarovie G. 2001: 113). Dodajmo .e, da je edina pot do znanstvenih spoznanj prek zastavljanja »pravih« vpra.anj, ta pa so spreminjajoea kategorija in tak.na bodo tudi ostala. Tudi zato, ker je dru.ba, ki jo opazujemo, proueujemo, zbiramo o njej gradivo, a ji tudi posredujemo ugotovitve, spremenljivka sama po sebi. Ne nazadnje proizvaja (in pogojuje) tudi raziskovalce, ki si zastavljajo omenjena vpra.anja. Kriteriji zbiranja za muzejske zbirke se torej nujno spreminjajo. A za razmere industrijske in postindustrijske dru.be se izmikajo jasni shemi in praktienim napotkom. Posledica tega je nesistematieno evidentiranje in .e bolj nesistematieno zbiranje (Ker.ie et al. 2001: 88). Gotovo je, da je oblikovni kriterij za sistematieno 176 zbiranje oblaeil, oblaeilnih dodatkov in drugih tekstilij ob »zastra.ujoei«, neobvladljivi oblikovni raznolikosti in raznovrstnosti uporabnih predmetov povsem neprimeren. Tudi kriterij krajevne provenience kot izolirani kriterij zbiranja je v globalnih razmerah napaena izbira. Enako dru.beni izvir, ee ga pojmujemo v smislu loeenih dru.benih skupin (kmetov, me.eanov, plemieev, delavcev), saj ne odra.a aktualne dru.bene strukturiranosti (Ker.ie et al. 2001: 89). So pa to .e vedno zelo pomembni podatki o predmetu, ki jih ne gre zanemarjati. Le kot prvi kriterij niso vee ustrezni. Oblaeenje je oblaeilno ravnanje posameznikov, pogojeno z vsakokratnimi gospodarskimi, dru.benimi, politienimi in splo.nimi kulturnimi okoli.einami, oblaeilni videz pa rezultat tega ravnanja. Pri tem gre na eni strani za ravnanje v smislu porabe (potro.nje), na drugi v smislu komunikacije med posameznikom in dru.bo (Barnard 1996; Corrigan 1997: 147.176; Miles 1998: 90.106). Tako v prvem kot drugem primeru odigra v easu .poenotene. oblaeilne mode in mno.iene produkcije najvidnej.o vlogo funkcionalno elenjenje oblaeil, ki je . razvojno gledano . vedno veeje, saj je tudi elenjenje dela, dnevnih opravil in oblik izrabe prostega easa vedno veeje. A ee naj nas to vodi k iskanju kriterijev za zbiranje, moramo izhajati iz splo.nih funkcij oblaeenja (in obleke, ki je vidna oblika abstraktnih funkcij): • primarna funkcija: za.eita telesa pred klimatskimi vplivi in pogledi (niveliranje sramu); • sekundarne funkcije: demonstrativni (znakovni in presti.ni) izraz pripadnosti (identitet): -na nivoju vsakdanjosti: o spolu in starosti; o dru.benem izvoru in premo.enjskem stanju; o lokalnem izvoru oz. pripadnosti; o namembnosti oz. specifienih okoli.einah; o zakonskem stanu; - na nivoju obeasnosti: o poklicni in interesni pripadnosti; o etnienem, narodnostnem oz. nacionalnem izvoru oz. pripadnosti; o politieni, verski, svetovno-nazorski pripadnosti; . terciarne funkcije: o individualnih izrazih in izbirah. Uporabna funkcija oblaeila v njegovi »obieajni« easovno razvojni sestavi je tudi na ravni vsakdanjosti dopolnjena z znakovno in s statusno uporabo (dru.beni presti.), vendar imata ta v razlienih obdobjih razlieno naravo; ueinkovanje njunih Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja sporoeil je treba opazovati v dveh nivojih: znotraj dru.bene skupine in med dru.benimi skupinami neke dobe (komunikacijska razmerja navznoter in navzven). Zato se pri selekciji gradiva opiramo tudi na naslednje kriterije (Ker.ie et al. 2001: 89): • mno.ienost oz. splo.nost (v smislu splo.ne raz.irjenosti neke kulturne sestavine, kar je odraz splo.nih razmer in navad neke dru.be); • tipienost oz. specifienost (v smislu specifienega prilagajanja doloeene poklicne, starostne, interesne, . dru.bene skupine splo.nosti); • posebnost, izjemnost, inovativnost (v smislu prilagajanja individualnih potreb, okusa, zmo.nosti, okoli.ein, . splo.nosti in specifienosti). Pri zbiranju sodobnih uporabnih oblaeil, ki hitro menjajo svojo obliko 177 in ozko specializirano namembnost, nato pa se tudi hitro zavr.ejo, je dalj.a easovna distanca, koristna za selekcijo, neustrezna. V tem primeru je morda . eeprav ne najbolj idealna . re.itev veefazno zbiranje predmetov za muzejsko zbirko (vee o tem gl. v: Ker.ie et al 2001: 89 sled.). Seveda obstajajo tudi drugaeni naeini za evidentiranje in na njem temeljeee zbiranje gradiva, ki naj bi dokumentiralo sodobno vsakdanje .ivljenje in ljudi; ti poskusi so podprti z drugaeno organizacijsko strukturo na dr.avnem nivoju (gl. npr. Cedrenius 1995, Johnsdotter 1995). Ne glede na naein ostaja najpomembnej.i pogoj ustreznega zbiranja to, da so kriteriji in osnovna strategija zbiranja konkretizirani .ele na osnovi predhodne tematske raziskave. Pri tem gre lahko za temeljno raziskavo ali nadgradnjo obstojeeega fonda raziskav. .ele ugotovitve raziskav namree zmorejo utemeljiti kriterije, po katerih smemo .ivljenje v vsej njegovi pojavnosti in strukturiranosti interpretirati kot kulturno dedi.eino. Na podroeju raziskovanja oblaeilne kulture na Slovenskem je bila opravljena vrsta temeljnih raziskav, ki sta jih v najveeji meri opravila etnologa Marija Makarovie in Angelos Ba.,39 zunaj etnologije pa umetnostna zgodovinarja Sergij Vri.er in Andreja Vri.er.40 Eeprav vse te raziskave niso izhajale iz povsem primerljivih izhodi.e, pa se neverjetno dobro dopolnjujejo in dajejo odliene temelje za nadaljnje o.je ali .ir.e naravnane .tudije. Ob dopolnjevanju z ugotovitvami drugih domaeih in tujih humanistienih in dru.boslovnih .tudij pa omogoeajo primerjave in povzetke .ir.ega znaeaja. 39 Temeljne monografske obdelave (elanki ali tematska poglavja v drugih monografijah na tem mestu niso navedeni): Angelos Ba., No.a na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju. Ljubljana 1970; isti, Oblaeilna kultura na Slovenskem v Pre.ernovem easu. Ljubljana 1987; isti, Oblaeilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992; Marija Makarovie, Slovenska kmeeka no.a v 19. in 20. stoletju. Ljubljana 1971; ista, Slovenska ljudska no.a v besedi in podobi (zbirka: 1. Dobrepolje (1986), 2. Slovenska Istra (1987), 3. Kozjansko (1988), 4. Kostel (1989), 5. Zilja (1991), 6. Poljanska dolina ob Kolpi (1993), 7. Litijsko Posavje (1994), 8. Notranjska (1995), 9. Prekmurje: Beltinci z okolico (1996), 10. Bela krajina (Adle.iei, Sinji Vrh in Vinica) (1999)); vrsta krajevno omejenih .tudij na temo oblaeilne kulture kmeekega prebivalstva (v Ro.u (1996); v Podjuni (1999); na Tolminskem (1999), v Zgornji Vipavski dolini in na Gori (2000)). 40 Sergej Vri.er, Tristo let mode na Slovenskem, Maribor 1965; isti, Uniforme v zgodovini 1, Maribor 1969; isti, Uniforme v zgodovini 2, Maribor 1983; Andreja Vri.er, No.a v baroku na Slovenskem, Ljubljana 1993. Janja .agar Spremembe v dru.bi so odprle nekatera vpra.anja in vidike oblaeilne kulture, ki se jih velja lotiti. Pa ne le kot pojavnosti sodobne dru.be . preden so postala splo.na, celo samoumevna sestavina sodobnih razmer, so do.ivljala svoje oblikovne in vrednostne razvojne spremembe. V luei historienega razvoja nas bodo v prihodnje morala zanimati nekatera raziskovalna vpra.anja (npr. izraba oblaeilnega videza za izkazovanje notranjih (gojenih) vrednot; pojavnosti presti.a v poenoteni modi (tradicionalna vrednost presti.a); vloga blagovnih in trgovskih znamk v potro.ni.ki kulturi; vloga idolov pri oblikovanju poenotenega okusa in lepotnih idealov; gojeni tipski image . depersonalizacija v slu.bi potro.ni.tva ali/in izraba njegovega ueinka; (nevoja.ke) uniforme in 178 »uniforme« . pisani predpisi in nepisani obrazci in njihova »moe«; gojene telesne oblike in ko.a kot dopolnilo oblaeilnega videza; potreba po individualnosti v okviru masovne produkcije, ...). Tekstilna zbirka SEM naj bi tako (p)ostala dokumentarno in ilustrativno opredmetenje naertno evidentiranih, dokumentiranih in raziskanih (starih in novih) dru.benih procesov, ki pogojujejo vrednotenje, izbiro, uporabo in izrabo vsega, kar tvori zunanji videz ljudi. Upo.tevajoe pri tem splo.nosti, specifienosti in individualne vidike. LITERATURA BARNARD 1996: Barnard Malcolm, Fashion as Communication. London, New York 1996. CENDRENIUS 1995: Cendrenius Gunilla, Sodobna dokumentacija predmetov in ljudi. Museoforum: zbornik muzeolo.kih predavanj 1993/1994, str. 59.65. CORRIGAN 1997: Corrigan Peter, The Sociology of Consumption, London, Thousand Oaks, New Delhi. HABINC 2001: Habinc Mateja, Spominski predmeti: poskus opredelitve pojma in raziskovanja. Etnolog, 12, str. 107.124. JOHNSDOTTER 1995: Johnsdotter Malin, Sodobna dokumentacija vsakdanjega .ivljenja. Museoforum: zbornik muzeolo.kih predavanj 1993/1994, str. 67.76. KER.IE et al 2001: Ker.ie Irena, Rogelj .kafar Bojana, Sketelj Polona, .agar Janja, Izbiranje, zbiranje in interpretiranje: o kriterijih in strategijah zbiranja materialne kulturne dedi.eine in njenih etnolo.kih interpretacijah. Glasnik slovenskega etnolo.kega dru.tva, 41/1.2, str. 88.92. MAKAROVIE G. 2001: Makarovie Gorazd, Tri naeela, ki so kompas in merilo muzejskega dela. Glasnik slovenskega etnolo.kega dru.tva, 41/3.4, str. 112, 113. MAKAROVIE M. 1962: Makarovie Marija, O Grebeneevi zbirki v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Slovenski etnograf, 4, str. 243.252. MAKAROVIE M. 1983: Makarovie Marija, Tekstilna zbirka. Slovenski etnograf, 32, str. 69.86. THOMPSON 1986: Thompson John M. A. (ur.), Manual of curatorship: a guide to museum practice, London. MILES 1998: Milews Steven, Consumerism as a way of life, London, Thousand Oaks, New Delhi. OSEBJE EM 1983: Osebje Etnografskega muzeja (1921.1983). Slovenski etnograf, 32, str. 213.218. ROGELJ .KAFAR 1993: Rogelj .kafar Bojana, Slovenski etnografski muzej: sprehod skozi eas in le delno skozi prostor, Ljubljana. SCHIPPERS 2002: Schippers Thomas K., Od predmetov do simbolov: spreminjajoee se perspektive pri proueevanju materialne kulture v Evropi. Etnolog, 12, str. 125.136. Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja SEZNAM 1983: Seznam raziskovalnih ekip. Slovenski etnograf, 32, str. 230. STATUT ICOMA 1993: Statut Icoma in Icomov kodeks poklicne etike, Ljubljana. TOMA.IE 1983: Toma.ie Tanja, Dru.tvena kultura. Slovenski etnograf, 32, str. 113.119. VAN MENSCH 1988: Van MenschPeter, Strukturalni pristup muzeologiji. Informatica museologica, 1.2, str. 99.103. .AGAR 1998: .agar Janja, Projekt Raphael: .Linen on Net . the common roots of the European linen patterns.. Etnolog, 8, str. 485.488. .AGAR 2001: .agar Janja, Spominski predmeti in spomini. Etnolog, 11, str. 289.294. .AGAR 2001a: .agar Janja, O Raphaelovem projektu VETHSI. Etnolog, 11, str. 327.330. BESEDA O AVTORICI Janja .agar, mag., muzejska svetovalka v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Z oblaeilno kulturo se ukvarja tako v muzejskem kot .ir.em raziskovalnem smislu, saj pojmuje obleko oz. oblaeenje kot zelo moean in poveden medij, skozi katerega se izra.ajo vsakokratne gospodarske, dru.bene, politiene razmere, a tudi posameznik s svojim sistemom vrednot in svojo sposobnostjo izdelave, izbire in naeina uporabe oblaeil. Njene obravnave oblaeilne kulture so bile prikazane v elankih, na razstavah in v dveh monografskih delih: Pasovi in sklepanci: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, (1993) in Oblaeilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno (1994). ABOUT THE AUTHOR 179 Janja .agar has an MA in ethnology and is a museum adviser at the Slovene Ethnographic Museum in Ljubljana. She studies clothing culture within the context of the museum and in the wider sense of research, because she considers clothes and clothing to be a very powerful and informative medium, which manifests contemporary economic, social and political conditions, but which also reflects an individual.s value system and his ability to make and select his clothes, and how to wear them. Her research into clothing culture is reflected in articles, exhibitions and two monographs: Pasovi in sklepanci: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, (.Belts and sklepanci.,1993) and Oblaeilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno (.The clothing culture of the Ljubljana workers between the two World Wars., 1994).