Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek (4/8 °C), soboto (5/9 °C) in nedeljo (6/9 °C) bo oblačno in delno deževno. 61 let številka 2 četrtek, 16. januarja 2014 Pomlad sredi zime Resnica o Teš V Termoelektrarni Šoštanj so pripravili ob zadnjih političnih prepihih okoli 6 bloka podrobno analizo stanja, ki jo povzemamo. Če bi prišlo do zaustavitve projekta, kot se zavzemajo nekatere politične stranke, bi to pomenilo več kot dve milijardi evrov neposrednih stroškov, ki jih niti Teš niti Holding Slovenske elektrarne (HSE) ne bi bila sposobna prenesti. Unovčitev državnega poroštva bi bila neizogibna. Če bi zraven prišteli še posredne stroške, potem bi ta vrednost dosegla več milijard evrov. Slovenski energetski sistem bi ostal brez več kot 33 odstotkov proizvedene električne energije, v sušnih obdobjih pa tudi več kot 50 odstotkov. Verjetno malokdo ve, da je Teš največji proizvajalec električne energije za Slovenijo. Projekt je zaključen v skoraj 90 odstotkih, podpisanih je približno 99 odstotkov vseh pogodb, pozitivne lastnosti nadomestnega bloka 6 so znane, zato je govorjenje o zaustavitvi projekta nerealno. Večkrat se vprašam, s kakšnimi informacijami razpolagajo politične stranke. Prepričan sem, da večinoma operirajo z neverodostojnimi in izkrivljenimi informacijami. Če k temu prištejemo še medijsko gonjo, je seveda njihov dvom o tem projektu nekoliko bolj razumljiv. Večkrat sem že povedal, da so vrata Teša odprta vsakomur, še posebej pa predstavnikom slovenske vlade. Naj izkoristim to priložnost in jih tudi javno povabim, naj pridejo v Teš, kjer jim z veseljem argumentirano predstavimo pomen Teša in nadomestnega bloka 6 za slovensko energetiko, predstavimo svoje delo in infrastrukturo. Na žalost do danes ni bilo v Teš niti enega predstavnika vlade. 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Blok 6 v kavni usedlini Milena Krstič - Planine Blok 6 je zdaj, ko sije politika znova začela lomiti zobe na njem, spet začel polniti časopisne strani in bloke radijskih in televizijskih oddaj. Med časopisi, kijih redno ali občasno prebiram, ga samo še v Lady nisem zasledila. Ampak saj tam tudi Okteta TEŠ še ni bilo. Niti tistikrat ne, ko je s pesmijo Oj, Triglav, moj dom, dvigoval prah po domovini. Drugje danes, ko mu do izgradnje manjka le še četrtina in ko od 1,428 milijarde ni poravnanih »le« še kakšnih 400 milijonov evrov, berem in poslušam, da bi eni projekt enostavno ustavili. Pri takih razmišljanjih prednjačita Pozitivna Slovenija in Državljanska lista, ki kot argument navajata, da projekt ne bo rentabilen in bo zaradi nerealno ocenjenih stroškov povzročal izgubo. V DeSUS-u podpirajo revizijo, ki je predlagana, ne pa tudi ustavitve gradnje. Ustavitve projekta ne podpirajo tudi v SD, le da bi tam revizijo opravili po tem, ko bo projekt končan. Z blokom 6 se ukvarjajo tudi drugi. Tudi komisije. Tudi tiste, ki se ukvarjajo z odgovornostjo in korupcijo. Je že prav tako. Ker je eno in drugo potrebno razčistiti. Cim prej, tem bolje. K sreči pa je prisotna tudi stroka. Ta pravi »poti nazaj ni, vsaj brez gromozansko gromozanskih stroškov ne. Stop projektu bi bila norost.« V TEŠ-u denimo ocenjujejo, da bi ob ustavitvi znašale nastale obveznosti več kot dve milijardi evrov. Pri tem imajo v mislih izključno stroške ukinitve bloka 6, ne pa tudi posrednih stroškov, ki bi jih zaustavitev potegnila za seboj. Med drugim zapiranje premogovnika, ki ne bi imel več komu prodajati premoga. In ukinjanje številnih delovnih mest, ki jih posredno vežeta nase oba giganta. Le upamo lahko, da zaveze, ki so bile sprejete med vpletenimi, tudi kaj veljajo. Sama pa še vedno računam na Lady in to, da tudi ona napiše kaj o bloku 6. Če drugje ne, pa vsaj v rubriki vedeževanje. Konec koncev pogleda v kavno usedlino ni naročil še nihče. V ponedeljek predinformativni dan Velenje - Šolski center Velenje in Svetovalno središče Velenje, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje, bosta že šestič pripravila predinformativni dan. Nanj sta povabila predstavnike različnih fakultet, da dijakom zaključnih letnikov predstavijo svoje študijske programe in možnosti za pridobitev želene izobrazbe. S tem naj bi jim pomagala pri lažji odločitvi o njihovi nadaljnji izobraževalni poti. Predinformativni dan bo v ponedeljek, 27. januarja, v dopoldanskem času v prostorih Ljudske univerze Velenje in velenjskega Šolskega centra. ■ tp Most na promenadi bodo porušili Izgradnja promenade v središču Velenja dobro napreduje, gradijo pa jo pretežno z evropskimi in državnimi sredstvi Mira Zakošek Letošnje vreme, ki je bolj pomladansko kot zimsko, gre izvajalcem prenove promenade »zelo na roke«. Dela dobro napredujejo, bodo pa v prihodnjih tednih povzročili kar ne- kaj težav pešcem, ki jim bodo pot podaljšali. Porušili bodo namreč obstoječi most, kar pomeni, da bodo morali občani Pako prečkati ali na Kidričevi cesti ali pa v bližini Poslovnih prostorov Ere. Nevšečnosti bodo trajale kakšna dva me- seca, potem pa bo večina grobih del opravljenih, začeli bodo urejati okolico, junija pa naj bi promenado že predali namenu. Zupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je zelo zadovoljen, da vse kaže, da se bodo tudi z lastniki stavbe Farmina, ki je v precej slabem stanju, dogovorili, da bodo v tem času obnovili fasado. Lepe zunanje podobe so ali pa jih še bodo dobili kar vsi objekti na tem območju, ki so jih oziroma jih še bodo energetsko prenovili. To velja tudi za velenjski zdravstveni dom. Ob njem je že skorajda dograjena nova garažna hiša, ki bo pomembno razbremenila težave s parkiranjem na tem območju. Prenova promenade je bila po besedah župana nujno potrebna. Most, ki ga bodo v kratkem porušili, je postal zaradi dotrajanosti poplavno nevaren za Velenje, povsem dotrajana pa je bila tudi komunalna, elektro in komunikacijska infrastruktura. »Vse to smo zdaj uredili, razrešili bomo vprašanje parkiranja, v Velenju pa dobili nov prostor za druženje in prireditve. Bo edinstven, v obliki amfiteatra ob reki Pa-ki, » pravi Kontič. Za promenado so uspeli pridobiti večino potrebnih sredstev iz evropskih in državnih skladov. 9770350556014 Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 2 112 OD SREDE DO TORKA Men 16. januarja 2014 lokalne novice Slovenske občine precej zadolžene Skupna zadolženost slovenskih občin se iz leta v leto povečuje. Konec leta 2012 je skupni dolg 211 občin znašal 836,7 milijona evrov, kar je 3,9 odstotka več kot leto prej. Najbolj zadolžena je po teh podatkih občina Ljubljana, in sicer je njen dolg konec predlanskega decembra znašal 219 milijonov evrov. Toda drugačna je slika, če pogledamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev. Tu vodi občina Gornji Petrovci, kjer je vsak občan v povprečju zadolžen kar za 1.740 evrov. S 1.334 evrov dolga na prebivalca sledi občina Solčava, po več kot 1.000 evrov dolga na prebivalca pa znašajo še dolgovi občin Koper, Kostel in Šalovci. ■ mz Za turizem 26 tisoč evrov Velenje, 10. januarja - Mestna občina Velenje je objavila Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov v turizmu za leto 2014. Finančno bodo s proračunskimi sredstvi podprli programe in projekte promocijsko-informativne aktivnosti, ohranjanje naravne in kulturne dediščine in spodbujanje prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma. Razpisali so tri področja; s prvim bodo podprli delovanje turističnih društev in turistične zveze, za kar bodo namenili 19 tisoč evrov. Za silvestrovanje na prostem bo občina prispevala 14 tisoč evrov, za sofinanciranje programov turističnih podmladkov, ki delujejo v okviru turističnih društev ali turistične zveze, pa 3 tisoč evrov. Razpis bo odprt do 19. februarja. _■ bš Letošnji proračun nekoliko nižji Luče - Minuli teden so v osrednjem delu občine Luče namestili avtobusna postajališča. Ta so sestavni del projekta ureditve središča lokalne skupnosti, kjer so v minulih dveh letih urejali pločnike, parkirišča, država pa je preplastila cesto. Za zdaj so postavili 4 avtobusne postaje, kar bo občino stalo blizu 30 tisoč evrov. Zagotovila jih je že v lanskem občinskem proračunu. Sicer pa je župan Ciril Rosc povedal, da se pripravljajo na letošnjo prvo sejo občinskega sveta. Ta naj bi bila v naslednjih dneh, na njej pa naj bi v drugo obravnavali letošnji občinski proračun. »Težak« je slaba 2,5 milijona evrov in je za približno 200 tisoč evrov nižji od lanskega. Rosc pravi, da je zelo varčevalen in da ne pričakuje težav pri sprejemanju, saj tudi na nedavno končani javni obravnavi nanj ni bilo pripomb. _ntp Most redno pregledujejo Šmartno ob Paki - Uprava Občine Šmartno ob Paki je v minulih letih večkrat opozorila Direkcijo RS za ceste o dotrajanosti mostu v Rečici ob Paki, ki je bil zgrajen leta 1956. Po njem se odvija gost promet, med udeleženci v prometu je veliko težjih tovornjakov. Na sestanku sredi lanskega leta so jim predstavniki direkcije povedali, da za zdaj most še zagotavlja varnost udeležencev v prometu, saj izvajajo na njem redne preglede. So pa predvideli njegovo obnovo. Obnovili naj bi robne vence, hidroizolacijo, celoten zgornji ustroj s pločniki za pešce. Slednjega naj bi podaljšali do križišča v Rečici ob Paki. Dela naj bi se lotili, ko bo denar. Tp Podpisali pogodbo Gornji Grad - V Občini Gornji Grad so v minulih dneh podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem za izvedbo projekta Ureditev okolice občinske stavbe in preplastitev krajevne ceste«. Projekt je vreden blizu 350 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost zanj na razpisu Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobila blizu 60 odstotkov nepovratnih sredstev. V sklopu projekta predvidevajo ureditev parkirišč in izgradnjo pločnika. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi predvideva, da bodo aktivnosti na terenu stekle na začetku letošnjega marca, projekt pa mora biti končan do izteka tega leta. _ntp Podaljšan delovni čas knjižnice Šmartno ob Paki - Občani občine Šmartno ob Paki, predvsem iz vrst upokojencev, so naslovili na občinsko upravo pobudo o podaljšanju delovnega časa tamkajšnje knjižnice. Uprava je ukrepala in se z vodstvom Knjižnice Velenje, s katero ima sklenjeno pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti, za podaljšan delovni čas tudi dogovorila. Tako je šmarška knjižnica ob torkih odprta od 12. do 18. ure, odpiralni čas ob četrtkih pa je od 10. do 16. ure. Knjižnica ima približno 600 članov, kar je dobrih 18 odstotkov vseh prebivalcev občine. ■ Tp Banka zapira poslovalnico V občini Šmartno ob Paki so se na obvestilo o zaprtju odzvali - Hud udarec za občane in tudi gospodarstvo Tatjana Podgoršek Močno presenečeni so bili na upravi Občine Šmartno ob Paki prejšnji torek ob prebiranju obvestila NLB, delniške družbe. V njem ta obvešča občinsko upravo o zaprtju poslovalnice banke v središču Šmartnega ob Paki. Zaprli naj bi jo čez tri mesece. V obvestilu so v banki zapisali, da s 143 poslovalnicami, 16 podjetniškimi centri ter 638 ban- komati presegajo obseg poslovne mreže konkurenčnih bank. Da bi prilagodili svojo strukturo in obseg poslovanja gospodarskim razmeram na slovenskem bančnem trgu, so med ukrepi predvideli zaprtje nekaterih poslovalnic, med katerimi je tudi šmarška. Na občinski upravi so se na obvestilo odzvali z dopisom, v katerem pozivajo odgovorne v NLB, da še enkrat skrbno pretehtajo odločitev o zaprtju poslovalnice, ki deluje v tamkajšnjem okolju že 28 let in je edina bančna poslovalnica. Njeno zaprtje bi pomenilo hud udarec za lokalno skupnost, občane, tamkajšnje podjetnike ter občane sosednje občine Braslovče, ki prav tako koristijo njene storitve. Najbližjo poslovalnico banke bi ti imeli v Mozirju ali Velenju. Ali bo do zaprtja poslovalnice prišlo ali ne, bo več znanega že jutri (v petek), ko naj bi predstavniki Občine Šmartno ob Paki predstavili argumente za njeno ohranitev na srečanju s predstavniki NLB. Če se bo omenjena banka umaknila iz Šmartnega ob Paki, bodo v občini - po zagotovilih šmarškega župana Janka Kopušarja - poskušali poiskati drugo banko in s tem omogočiti občanom opravljaje bančnih storitev v domačem kraju. Prva seja skupnega organa Prva predsednica nazarska županja - Nujnih potreb za 2,3 milijona evrov Tatjana Podgoršek Nazarje - V občinah Zgornje Savinjske doline se že nekaj časa dogovarjajo in pogovarjajo o vrsti nerešenih vprašanj v zvezi z javnim zavodom Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Eden od pomembnejših korakov za razrešitev gordijskega vozla naj bi bil sprejem odlokov o ustanovitvi zdravstvenega doma ter ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu. Naslednji korak pa seja omenjenega skupnega organa. Ta je bila minulo sredo. Na njej so se dogovorili, da bo prva predsednica sveta ustanoviteljic za dobo 2 let nazarska županja Majda Podkrižnik. Ta je povedala, da so župani in predstavniki občin na seji sprejeli več sklepov, med drugim so naložili vodstvu javnega zavoda pripravo finančnega načrta za leto 2014 ter dokumenta identifikacije investicijskega projekta prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah do začetka prihodnjega meseca. Niso pa dali soglasja k statutu sveta zavoda. Pripombo nanj je dala Občina Rečica ob Savinji, obrazložila pa jo je s tem, da v njem še vedno nima svojega predstavnika. V nadaljevanju seje so pozornost namenili dokumentu identifikacije investicijskega projekta izgradnje prizidka in rekonstrukcijo zdravstvene postaje v Nazarjah. Po njem bi zavod za izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitev, potrebnih za obstoj samostojnega zdravstvenega doma, potreboval 2,3 milijona evrov (od tega približno 500 tisoč evrov samo za opremo). Prav tako bi morali letos odkupiti manjkajoče zemljišče za prizidek in pripraviti vse za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar bi bila osnova za prijave na razpise za pridobitev sofinanciranega denarja. Stroški za omenjeno znašajo 185 tisoč evrov. »Nekaj denarja za to je večina občin predvidela v letošnjih občinskih proračunih. Ne pa tudi Občina Mozirje. Dokler tega ne bo zagotovila, aktivnosti ne moremo nadaljevati.« Kljub temu so - pravi Podkrižnikova - direktorici javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje naložili, da v zavodu do 1. februarja poleg finančnega načrta za leto 2014 pripravijo seznam potrebne opreme, s čimer bi se prijavili na razpis ministrstva za zdravje za pridobitev nepovratnega denarja v letih 2015 in 2016. Naslednja seja sveta ustanoviteljic javnega zavoda Zgorjesavinjski zdravstveni dom Nazarje bo na začetku februarja. nikoli samiJ^Q^ g: V novo ob starih še z novimi težavami HSE, TEŠ in ACH - V Trnovljah se bojijo ringlšpila - v Celei še po starem - V Galiciji solidarnost brez meja - V Preboldu start februarja Kaj storiti z novim nadomestnim blokom šoštanjske termoelektrarne!? To je bilo in je še eno od osrednjih vprašanj, kije v ospredju pozornosti politikov in tudi nekaterih »navadnih«ljudi. Reševanje tega energetskega vprašanja ima dva nasprotna pola: od tega, da je treba izvajanje projekta pospešiti in ga čim prej dokončati, drugi je, da ga je treba takoj ustaviti in »pokopati«. Vmes je še nekaj variant. In o vsem tečejo razprave, ki pa so bolj politične kot strokovne. Kot že mnogokrat doslej. Ni pa pri nas govora le o HSE in TEŠ, tudi o ACH. Ta ljubljanska družba, ki se je znašla v resnih težavah, niti ne bi bila toliko zanimiva za naše območje, če z njo ne bi bil tesno povezan politik in gospodarstvenik Herman Rigelnik. Ta je namreč močno zaznamoval tudi naše širše območje. Saj je bil med drugim generalni direktor celjske Kovinotehne, osem let tudi predsednik uprave Gorenja, pred 20 leti pa je postal direktor družbe ACH, nekdanjega Autocommerca. Sicer pa že nekaj časa gnečo na geodetskih upravah in še nekaterih drugih institucijah povzroča novi zakon na nepremičnine. Ta je res premaknil ljudi! Mnogi namreč iščejo vse mogoče načine, da bi znižali svojo novo dajatev. Nekaterim bo verjetno uspelo, saj imajo za to nekatere stvarne možnosti, večini ne. Mnogim ne tudi zato, ker se ne znajdejo. Seveda ostaja še vedno tudi pobožna želja, da nove dajatve sploh ne bo. Kot je znano, je kar nekaj takih, ki so vložili predloge za ustavno presojo tega zakona. In upajo na uspeh. Nad Celjem pa je spet temen madež. Tako menijo nekateri ob zadnjih zapletih ob nameravani selitvi romske družine iz središča mesta v Trnovlje. Tako kot se pred kratkim nekateri stanovalci novega bloka niso strinjali, da bi javno kuhinjo namestili v pritličje njihove stavbe, so v Trnovljah ustanovili civilno iniciativo, da bi preprečili selitev romske družine, ki že veliko časa prebiva v Celju. Poslopje, v kateri prebiva osemčlanska družina, pa je tako dotrajano, da je za bivanje nevarno. Zato jim občina išče novo domovanje. Primerna hiša je na obrobju Celja, a okoliški stanovalci se s tako priselitvijo ne strinjajo. Ne motijo jih toliko stanovalci sami, bolj stvari, ki naj bi jih s sabo pripeljali. Eden od mlajših članov družine si namreč služi kruh tudi z »ringlšpilom«. Celje seveda ni nikakršna slovenska izjema, ko gre za sprejemanje stanovalcev romske skupnosti v svoje okolje. Slovenci sicer radi rečemo, da smo dobri, da nas nič ne moti - če se le to dogaja malo stran od nas. Ne pa v naši soseščini. Bolj pozitivno je dogajanje v Galiciji v sosednji žalski občini. Eno od tamkajšnjih družin je malo pred koncem lanskega leta prizadel požar. A kar šestčlansko družino je takoj sprejel pod streho sosed, okoličani in tudi dobri ljudje s širšega območja pa so takoj začeli akcijo, da družini zagotovijo ustrezno bivanje. Za vselitev bi radi čim prej usposobili spodnji del poškodovane hiše, ob novem letu pa je značilna tesarska smrečica že tudi stala na novem ostrešju. Ljudje so že takoj po nesreči pomagali odpravljati posledice, pomagajo pri obnovi, darujejo material in denar. Skratka, solidarnost je spet zasijala v najlepši luči. V pričakovanju pa so še v Preboldu. Z manjšo zamudo, šele s 1. februarjem, naj bi v »novi obliki« zaživel dom starejših v tem kraju. Zdaj kot enota trboveljskega Doma upokojencev. Objavljen je že bil razpis za 28 delavcev, ki jih potrebujejo. Ker se bodo ravnali po tem, kakšen kader res potrebujejo, vsi, ki so v domu starejših zaposleni zdaj, dela ne bodo mogli zadržati. Ni pa se še rešil zaplet v zvezi s celjskim hotelom Celeia. Kot smo poročali prejšnji teden, je zaradi dolgov ta hotel Zvoneta Štormana zasegla družba NKB Lizing oziroma novi lastniki. Čeprav so mnogi pravniki opozarjali, da česa takega brez odredbe sodišča ne bi smeli narediti, se sodni mlini v korist Štormana še niso zavrteli. Stvari so očitno bolj zapletene, nastopajo pa tudi močni igralci. Pa še to: okrog celjske bolnišnice se že nekaj časa dogaja pravi »direndaj«. Zaradi gradnje nove urgence - seveda! ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. n n Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 3 16. januarja 2014 MiCftfl Pozna se tudi bližina Avstrije Branka Škulj Nussdorfer:»Tukaj bomo marca odprli pisarno za delodajalce.< Brezposelnost lani enaka predlanski Milena Krstič - Planine Velenje, 9. januarja - Brezposelnost na območju pristojnosti celotne Območnei službe Zavoda za zaposlovanje Velenje je bila lani takšna kot leto pred tem. Konkretno: konec decembra 2013 je bilo na šestih uradih za delo, dveh v šaleško--savinjskem delu in štirih na Koroškem, v evidenci brezposelnih prijavljenih 7.824 oseb, na ta dan leto pred tem pa 7.805. »Zelo zadovoljni pa smo, da se je znotraj tega brezposelnost na območju pristojnosti Urada za delo Velenje zmanjšala za skoraj pet odstotkov,« pravi Branka Škulj Nussdorfer, vodja Urada za delo. »K temu so pripomogli tako naši svetovalci, delodajalci, ki so zaposlovali brezposelne iz naših evidenc, v veliko podporo pa so bili tudi ukrepi Aktivne politike zaposlovanja.« Da se brezposelnost ni poveče- vala tako, kot se je ponekod drugje po Sloveniji, je v delu tega prostora pomembno prispeval tudi odprt trg s sosednjo Avstrijo. »Precej se pozna,« pravi Škulj Nussdorferjeva. »Najbolj v obmejnem delu koroških AKTUALNO uradov za delo, se pa v tujino zaposlujejo tudi brezposelni iz Velenja.« Znotraj posameznih skupin brezposelnih se je zmanjšal delež iskalcev prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelnih, še vedno pa navzgor izstopajo brezposelne ženske, mladi do 25 let, starejši od 50 in invalidi. Najhitreje so do zaposlitve prišli brezposelni s srednjo poklicno izobrazbo. »Delodajalci so povpraševali tudi po drugih poklicih, manj sicer, a zaposlitve so bile tudi zanje.« Pri družboslovnih poklicih so za zaposlitev vse bolj pomembna širina, nova znanja in veščine, ki brezposelnim povečajo možnost zaposlitve v kakšnem drugem, sorodnem poklicu. Napovedi za letos? »Mi upamo na najboljše. Napovedi kažejo, da naj bi se brezposelnost zmanjševala. Na Uradu za delo Velenje se pripravljamo na odprtje nove pisarne za delodajalce, kjer bodo ti na enem mestu dobili vse informacije v zvezi z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja, tako nasvete kot tudi pravno - 3 V prvih dneh januarja so vrste Med brezposelne se prijavljajo osebe, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas, in osebe po izteku javnih del. Nič drugače ni letos. Je pa tokrat med brezposelne takoj na začetku leta stopilo tudi nekaj zaposlenih iz poslovnih razlogov. pomoč. Pred operacionalizacijo je tudi shema za mlade do 30. leta starosti, za njihovo lažje vključevanje na trg dela. Med drugim uvajamo zanje posebnega svetovalca. Organizirali bomo zaposlitveni sejem, kamor bomo povabili tako naše kot tuje delodajalce, in poglobljeno delali s specifičnimi skupinami, kot so varnostniki, vozniki, gradbeniki, gostinci ...«, je nekaj o dogajanju, ki ga načrtujejo letos, povedala vodja urada. ■ Območna služba Velenje decembra - 7.824 brezposelnih, Urad za delo Velenje - 2.758.1 Največ so zaposlovala ■ večja podjetja v dolini, a tudi manjši delodajalci v storitvenih dejavnostih, ■ gostinstvu, gradbeništvu in kovinarstvu.^^^^H Brezposelnost blažijo ukrepi APZ Država zanje namenja precej sredstev Milena Krstič - Planine Velenje, 10. januarja - Ukrepi Aktivne politike zaposlovanja so lani pomembno blažili brezposelnost (tudi) v prostoru Območne službe (OS) Zavoda za zaposlovanje Velenje. Narobe bi bilo, če bi bilo drugače, saj država zanje namenja precej sredstev. »V primerjavi z letom 2012 se je vključenost v ukrepe, ki so bili na voljo, povečala za kar 43 odstotkov,« je zadovoljna Darinka Sovič Pečnik, vodja oddelka programov zaposlovanja. Vanje so vključili V javnih delih 340 oseb V lanskem letu so v OS Velenje v javna dela vključili 392 oseb, od tega z UD Velenje 130. Letos predvidevajo še večje število vključitev, saj imajo na voljo tudi več sredstev. Javno povabilo je odprto do porabe sredstev oziroma najdlje do začetka letošnjega oktobra. Do sedaj so prejeli 286 ponudb in jih 256 tudi že potrdili. To v tem trenutku predstavlja približno 340 novih delovnih mest. Vključitev pa bo še več, v OS pričakujejo do konca leta vključitev 400 oseb. Zanimalo nas je, kdo koga išče za javna dela, brezposelni delodajalca ali delodajalec brezposelno osebo? »Odprti sta obe možnosti. Delodajalci, ki vidijo potrebo, lahko prijavijo javno delo, in mi iščemo brezposelno osebo, ki bi bila primerna za to delo. Možnost pa je tudi, da brezposelna oseba pride k delodajalcu kot ponudnik, ki predlaga, da se prijavi javno delo. Tukaj pa smo tudi mi, ki prepoznamo včasih ene, včasih druge in predlagamo oddajo ponudbe.« Darinka Sovič - Pečnik: »Smo v pričakovanju novega javnega povabila delodajalcem Zaposli.me.« 2.866 oseb, samo z Urada za delo (UD) Velenje 1.155. Največ na usposabljanju V ukrep usposabljanja na delovnem mestu je bilo lani v OS Velenje vključilo 470 oseb, z UD Velenje 186. »Javno povabilo v ta ukrep je še odprto, delodajalci še vedno lahko podajo vloge.« »Delodajalec dobi delno povrnjene stroške usposabljanja,« pravi Sovič Pečnikova. Plačane ima tudi stroške za zdravniški pregled, zavarovanje za primer nesreče pri delu, delno tudi mentorstvo. »Oseba, ki se usposablja, dobi dodatek za aktivnost in za prevoz.« Delodajalec v času usposabljanja nima nobenih drugih obveznosti kot to, da usposobi osebo za konkretno delo. »Delavec v tem času Zavod za zaposlovanje je že objavil javno povabilo za javna dela v letu 2014. Za vključitev 9.000 1 dolgotrajno brezposelnih namenja več kot 43 milijonov evrov. Ukrep je namenjen delodajalcem, ki želijo brezposelno osebo usposabljati v podjetju na konkretnem delovnem mestu. Pogoj za vključitev je, da je brezposelna oseba tri mesece prijavljena na zavodu za zaposlovanje, nima pa potrebnih znanj za to. ne prejema, plače ker ne gre za zaposlitev, ampak za usposabljanje. Traja lahko največ tri mesece.« Zaposli.me Veliko zanimanja je bilo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljne Veliko samozaposlenih Za samozaposlitve so lani v OS Velenje sklenili pogodbe z 225 osebami, z UD Velenje 89. To pomeni tudi toliko novih podjetnikov. Za primerjavo: v letu 2012 je bilo samozaposlitev v celotni OS samo 135. skupine težje zaposljivih po javnem povabilu z naslovom Zaposli.me. V OS so v ukrep vključili 304 osebe, na UD Velenje 107. Delodajalci, ki so uporabili sredstva tega ukrepa, so brezposelno osebno dolžni imeti zaposleno neprekinjeno 12 mesecev. »Pričakujemo pa nadaljevanje teh zaposlitev in to, da jih bo večina prešla v zaposlitev za nedoločen čas.« Prvo javno povabilo, ki ga pričakujejo letos, je prav to - Zaposli.me. V Sloveniji naj bi dobilo možnost zaposlitve 1.000 težje zaposljivih oseb, od tega bo za OS Velenje na razpolago približno 80 subvencij. Pričakujejo tudi drugi del tega javnega povabila, za katerega pa se še ne ve, kdaj bo. Tečaji, nacionalne kvalifikacje V institucionalno usposabljanje - gre za usposabljanje na različnih tečajih, od jezikovnih do računalniških, pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij - so lani v OS Velenje vključili kar 591 oseb, od tega 227 z UD Velenje. Za ukrepe 6.300.000 evrov V letu 2013 so za namene aktivne politike zaposlovanja v Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje (za vseh šest upravnih enot pod okriljem tega zavoda - Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd) izplačali približno 6.300.000 evrov. Za usposabljanje in izobraževanje (Nacionalne poklicne kvalifikacije, Institucionalno usposabljanje, Projektno učenje za mlade, Formalno izobraževanje, Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Usposabljanje na delovnem mestu) 980.000 evrov, vključili so 1.548 oseb; za spodbude zaposlovanju (Zaposli.me, Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarno socialnih pomoči, program 50+) 1.200.000 evrov, vključenih 356 oseb; za kreiranje novih delovnih mest (Javna dela, Prvi izziv) 3.500.000 evrov, vključene so bile 403 osebe in za spodbujanje samozaposlovanja (Delavnice za samozaposlitev, Subvencije za samoza-poslitev) 620.000 evrov za 559 oseb. ■ ■ Iz leta v leto manj uradnikov Veliko dela so imeli zlasti pri tujskih zadevah - Po številu vseh pa bo lansko leto najverjetneje primerljivo s prvim letom krize Milena Krstič - Planine Velenje, 9. januarja - Čeprav na Upravni enoti Velenje še nimajo natančnih statističnih podatkov o dogajanju v lanskem letu, pa je že jasno, da so imeli v obravnavi manj zadev kot leto pred tem. Leto 2012 je bilo namreč posebno leto, obdobje množičnega menjanja osebnih dokumentov. Lansko leto naj bi bilo po številu zadev primerljivo z letom 2009, ko se je začenjala kriza. Od takrat so tudi na Upravni enoti Velenje vsako leto načrtovali zmanjševanje števila zadev, a se praktično do lani to ni zgodilo. Največji upad - že na pogled - beležijo na oddelku okolje in prostor. Ljudje (in podjetja) so manj gradili. Da se bo to zaradi krize slej ko prej poznalo, so pričakovali. Na drugi strani pa beležijo precejšen porast zadevv zvezi s tujci, kar je bilo zaradi gradnje bloka 6 tudi pričakovati. Po grobi oceni so imeli na tem področju lani v obdelavi skoraj dvakrat toliko zadev kot leto pred tem. Če so lansko leto na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj prevladovali Poljaki, je zdaj na gradbišču od tujcev največ Italijanov in Romunov. Imeli pa so tudi manj zaposlenih uradnikov. Uradniki so tisti, ki operativno rešujejo zadeve. V letu 2011 jih je bilo 40, predlani 38, lani pa le še 34. »Opraviti pa so morali več dela. To se vidi, ko preračunamo obremenjenost, torej število rešenih zadev na posameznega zaposlenega. V tem je številka krepko presežena v primerjavi z letom ali dvema pred tem,« pravi Fidel Krupič, načelnik UE Velenje. Nekateri postopki, zlasti zadeve, povezane s tujci (denimo združitev družine), pa so tudi zahtevnejši. »Na tem področju je bila obremenitev velika,« pravi načelnik. ■ Mlinarjeva zidanica Šmartno ob Paki - Med zanimivimi objekti v občini Šmartno ob Paki je Mlinarjeva zidanica. Predstavlja edinstven primer tovrstne arhitekture iz prve polovice 16. stoletja. Njena posebnost so freske na fasadi in kamniti okenski okviri, izdelani iz enega kosa kamna. Pred več leti jo je lokalna skupnost odkupila in v načrtih predvidela preureditev objekta v turistične namene. Zaradi pomanjkanja denarja se obnove še niso lotili. Da bi rešili znamenitost pred nadaljnjim propadanjem, je javni zavod Mladinski center, ki mu je občina zaupala skrb zanj, pred nedavnim poskrbel za začasno sanacijo strehe, ki sta jo dodobra uničila lanska zima in veter. Kdaj se bodo lotili njene načrtovane obnove oziroma če se je sploh bodo, se v lokalni skupnosti za zdaj še niso izrekli. ■ tp Po grobi oceni naj bi lani imeli v delu okoli 18.000 zadev brez upravnih nalog, ki jih je bilo tudi treba opraviti Lani so obravnavali 2.732 vlog za tujce, leto pred tem 1.598 Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 4 112 GOSPODARSTVO mßtU 16. januarja 2014 Resnica o TEŠ Kar nekajkrat smo v našem tedniku že predstavili nov šesti noveliran investicijski program šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, v katerem vodstvo zagotavlja, da bo ta blok, ki bo tehnološko najsodobnejši in okoljsko sprejemljiv, skozi celotno obdobje obratovanja rentabilen. V političnih in vladnih krogih pa je bilo v zadnjih dneh znova izrečenih veliko nasprotujočih si mnenj, celo takšnih, da bi nekateri ta blok, za katerega je večina pogodb že sklenjenih, porabljenega pa je že več kot milijardo 100 milijonov evrov denarja, celo ustavili. Očitno vlada nima vseh podatkov in očitno jih tudi ne skuša pridobiti. Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da si te največje slovenske investicije v Šoštanju, ki od središče Ljubljane ni oddaljena niti sto kilometrov, še nihče od ministrov ni ogledal. Direktor Peter Dermol ves čas poudarja, da so njihova vrata vsem odprta. Vodstvo termoelektrarne se je odločilo, da odgovornim predstavi »Resnico o TEŠ«. Gradivo povzemamo. TES zagotavlja Sloveniji več kot tretjino električne energije Termoelektrarna Šoštanj je v skupini Holdinga slovenskih elektrarn največji proizvajalec električne energije, za slovenske potrebe pa proizvede več kot tretjino potrebne elektrike. Tudi na celotnem državnem nivoju je TEŠ največji proizvajalec električne energije za Slovenijo, saj je delež proizvedene električne energije iz TEŠ v zadnjem obdobju vedno višji kot 30 odstotkov. V sušnih obdobjih TEŠ edini znotraj holdinga zagotavlja konstantno količino električne energije, zato v tem obdobju proizvede na dnevnem nivoju tudi Tabela 1: delež proizvedene električne energije po posameznih družbah v skupini HSE v obdobju 2007-2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 DEM 2.153 2.565 3.277 2.841 2.428 2.645 SENG 380 576 543 808 555 641 TEŠ 3.756 3.850 3.753 3.946 3.779 3.742 TET 630 654 642 513 669 569 HESS / 129 189 320 195 218 Skupaj 6.919 7.774 8.404 8.428 7.626 7.815 Diagram 1: primerjava izpustov emisij med obstoječimi bloki 3-5 in blokom 6. več kot 50 odstotkov proizvedene električne energije (EE). TEŠ je zaradi svojega delovanja (zanesljivosti, razpoložljivosti, prilagojenosti) nujno potreben za stabilen, zanesljiv in neodvisen slovenski elektroenergetski sistem. Trenutno TEŠ proizvaja električno energijo iz obstoječih zastarelih premogovnih blokov 3-5. Po letu 2016 bo blok 6 nadomestil vse trenutno obratujoče bloke, blok 5 bo razpoložljiv kot hladna rezerva. Blok 6 bo ekološko sprejemljiv Blok 6 bo proizvajal elektriko z občutno nižjo lastno ceno kot trenutni bloki 3-5 in pri tem porabil 30 odstotkov manj premoga. Ker Primerjava izpustov CO2 na B3-5 in B6 5000000 4000000 3000000 2000000 1000000 0 CO2 : Bloki 3-5 ■ Blok 6 Primerjava izpustov SO2 in NOx na B3-3 in B6 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 SO2 NOx ■ Bloki 3-5 e Blok 6 Diagram 2: grafični prikaz primerjave povprečne lastne cene električna energija med obstoječimi bloki 3-5 in blokom 6 glede na ceno CO2 (za celotno obratovalno obdobje) in prodajno ceno *Upoštevana povprečna cena za B6 v obdobju 2015-2054 in B--B5 v obdobju 2014-2027 ter cena premoga, določena po dolgoročni tripartitni pogodbi. Diagram 3: grafični prikaz poslovnega rezultata bloka 6 v življenjski (obratovalni) dobi Peter Dermol, direktor TEŠ:»Lani smo bili ključni steber zanesljive oskrbe.« bo porabil manj premoga, bo tudi manj emisij tako CO2, SO2, NOx in drugih polutantov. Iz diagrama 1 je razvidno, da se bo z blokom 6 močno znižal ekološki vpliv na okolico. Elektrika iz TES bo konkurenčna Investicijska vrednost bloka 6 znaša eno milijardo 428 milijonov evrov in je bila na podlagi poga- povprečna lastna cena bloka 6 bistveno nižja od lastne cene obstoječih proizvodnih enot B3-5. Pomeni, da proizvedena EE iz bloka 6 prinaša boljši poslovni izid kot obstoječi bloki 3-5, kar je pogoj za vračilo najetih kreditov. Zaradi 30 odstotkov nižje porabe premoga za enako količino proizvedene energije (3500 gigavatnih ur letno) bodo stroški premoga in emisijskih kuponov za 30 odstotkov nižji, kot bi 45 odstotkov in odobrava 9 odstotkov janj (junij - avgust 2013) z Alstomom znižana za več kot 15 milijonov evrov. Investicijska vrednost predstavlja 19,2 odstotka v strukturi lastne cene elektrike proizvedene iz bloka 6, skupaj s stroški financiranja za izvedbo projekta blok 6 pa 23,3 odstotkov. Iz diagrama 2 je razvidno, da je bili pri obratovanju obstoječih proizvodnih blokov. Znižanje stroškov bo imelo pozitivni učinek na nižjo lastno ceno proizvedene električne energije iz bloka 6. V odvisnosti od cene kuponov CO2 bodo na letni ravni stroški obratovanja bloka 6 nižji tudi do 63 milijonov evrov v primerjavi s stroški obratovanja se- danje elektrarne z bloki 3-5. Poslovanje nadomestnega bloka 6 bo, v primeru izpolnjevanja podpisanih pogodb in zavez, skozi celotno življenjsko obdobje pozitivno. Z novim blokom tudi do 60 milijonov evrov boljši poslovni izid Razlika med ceno elektrike iz obstoječih blokov in iz novega bloka je v odvisnosti od cene CO2 kuponov tudi do 18 evrov na MWh, kar ob povprečni letni proizvodnji 3.500 GWh prinaša tudi do 63 milijonov boljši rezultat letno. Blok 6 bo celo življenjsko dobo rentabilen V diagramu 3 je prikazano poslovanje bloka 6 skozi življenjsko obdobje. Razvidno je, da blok 6 ni »Stopiti je treba skupaj« Blok šest je treba po besedah župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča nemudoma dokončati in razrešiti tudi vsa druga odprta vprašanja Mira Zakošek Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je zaskrbljen zaradi vnovičnih političnih poizkusov, da bi ustavili blok šest Termoelektrarne Šoštanj, čeprav je dograjen že več kot 90-odstotno, sklenjenih pa je že več kot 99 odstotkov vseh pogodb. Ob tem najbolj zaskrbljujejo igrice s ceno električne energije. Ta, ki jo želi HSE vsiliti TEŠ za letošnje leto, zagotovo ni sprejemljiva, z njo pa bi očitno radi prikazali, da bo blok šest nerentabilen, in to kljub dejstvu, da je lani posloval z dobičkom. Ob tem ne razume, zakaj si želi- jo nekateri v Sloveniji razbiti tako uspešno energetsko strategijo, ki jo imamo zdaj, temelji pa na treh stebrih (hidro, jedrska in termo) in je zanesljiva in konkurenčna. Prav tako pa je po njegovih besedah tudi nerazumljivo, zakaj ne prisluhnemo stroki, ki meni, da je treba blok šest nemudoma dokončati. »Mislim, da je pošteno do doline, ki je v preteklosti plačala velik okoljski davek (pravzaprav ga plačuje še danes), da blok 6, ki bo ekološko mnogo bolj sprejemljiv kot obstoječi bloki, čim prej postavimo. Ta blok bo tudi tehnološko bolj dovršen, kar bo pomenilo, da bomo za enako količino elektrike porabili 30 odstotkov manj premoga in ozračje za toliko manj tudi obremenili,« pravi Kontič, ki meni, da je pri vseh tej zgodbi vsekakor tudi problematično nesodelovanje obeh energetskih kolektivov iz Šaleške doline. Po njegovih besedah so bila določena nesoglasja prisotna vedno, z izjemo obdobja, ko sta bila oba kolektiva sestavni del Rudarskega elektroenergetskega kombinata. Nekateri zato menijo, da bi bilo smiselno ponovno oblikovati družbo, ki bi skrbela tako za proizvodnjo premoga kot električne energije. Druga zgodba je po Kontičevih besedah povezana s ceno premoga in podpisano tripartitno pogodbo, s katero se je Premogovnik Velenje obvezal, da bo dosegel do leta 2015 za GJ električne energije 2,25 evra. To ceno pa so bili prisiljeni zniževati že veliko prej, zdaj pa ugotavljajo, da takšne cene ne morejo zagotavljati. »Razlog je jasen: v tej ceni je upoštevano, da bi se tudi v bodoče skozi njo zagotavljali stroški posledic rudar- Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: »Mislim, da je skrajni čas, da nadzorniki in vodstva HSE, TEŠ, PV najdejo skupni jezik in pripravijo rešitve, ki jim bo prisluhnilo tudi ministrstvo in vlada. Na to temo bodo tudi izredne seje, in če vsi vpleteni ne bodo nastopali z usklajenimi podatki, bo potrebne rešitve težko doreči. Vse drugo je po mojem neresno in neodgovorno početje, ki lahko ogrozi tudi energetsko oskrbo Slovenije.« jenja in nove investicije. Če bi te stroške od te cene odšteli, bi lahko Premogovnik obratoval normalno. Brez tega pa po mojem cena 2,25 GJ ni dosegljiva in prav zato se tudi pojavljajo težave,« pravi Bojan Kontič, ki se zaveda zavez v tripar-titni pogodbi, ki bi lahko povzročile odstop bank od odobrenih kreditov, kar bi vsekakor ogrozilo šesti blok, za katerega pa je prepričan, da je rentabilna investicija, seveda če umetno ne dvigujemo cene premoga in na drugi strani znižujemo ceno proizvodnje elektrike iz TEŠ. Takšne poteze po njegovem vodijo k temu, da bi razmišljali, da trenutno lastništvo ni najbolj primerno in da bi bilo dobro, da bi vanj vstopil kdo tretji ... Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 5 16. januarja 2014 MiCftfl GOSPODARSTVO 112 nasedla naložba, saj nobeno leto ne bo posloval z izgubo. Pogoj za to je, da se upoštevajo vse do sedaj podpisane pogodbe glede investicije bloka 6, zlasti Dolgoročna pogodba o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med HSE/PV/TEŠ, s katero je določen odkup električne energije, zagotovljena moč in zagotovljene količine in cena premoga ter da se spoštujejo zaveze, ki sta jih HSE in TEŠ dala evropskim bankam. Tripartitna pogodba med HSE--TEŠ-PV je bila ena od osnov do bank, na osnovi katere so evropske banke odobrile posojilo za blok 6 v višini 750 milijonov evrov. Sprememba te pogodbe lahko ima za posledico unovčenje državnega poroštva. Iz diagrama 3 je razvidno, da če se spoštujejo vse podpisane pogodbe in zaveze, bo blok 6 skozi celotno življenjsko (obratovalno) obdobje posloval pozitivno (bo ustvarjal dobiček). V TEŠ računajo, da se bodo sprejete pogodbe spostovale Z evropskimi bankami sta tako HSE kot TEŠ, podpisali pogodbe, s katerimi so se zavezali, da bodo spoštovali sprejete dogovore, naloge in obveznosti. Ena temeljnih zavez je bila tudi spoštovanje določil (cena premoga) iz podpisane dolgoročne pogodba o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med HSE/PV/TEŠ. Naloga in dolžno odgovorno ravnanje direktorjev družb je, da spoštujejo te zaveze, saj lahko sicer povzročijo odhod bank iz projekta ter posledično unovčenje starševskih garancij ali celo državnega poroštva. Verjetna posledica bi bila ustavitev projekta. Ocenjena neposredna škoda bi v tem primeru znašala preko 2 milijard evrov. Omenjene dolgoročne pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije ni mogoče spreminjati brez soglasja vseh udeleženih, tudi evropskih bank. HSE znižuje prihodek TEŠ v letu 2014 za 45 odstotkov. TEŠ je treba nemudoma zaključiti! • okoli 90 odstotkov del je že zaključenih, podpisanih je tudi 99 odstotkov vseh pogodb. • Teš 6 je nadomestni blok, ki bo nadomestil vse obstoječe proizvodne enote v Tešu, z njim pa bodo ob isti količini proizvedene električne energije ustvarili za najmanj 63 milijonov evrov boljši poslovni izid na letni ravni • Teš je največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, proizvede 33 odstotkov potrebne električne energije, neizgradnja šestega bloka bi postavila pod vprašaj stabilnost elektroenergetska sistema. • Če upoštevamo stroške, ki bi nastali s samo zaustavitvijo projekta, govorimo o več kot dveh milijardah evrov neposrednih stroškov, če prištejemo še posredne stroške, pa je ta številka veliko višja • Že leta 2009 je bila ob podpisu pogodbe z Al-stomom ocenjena investicijska vrednost znašala 1,4 milijarde evrov. Potem so jo zaradi takšnih in drugačnih mahinacij umetno zniževali in ob nastopu mandata Petra Dermola aprila lani so javnosti predstavili realno stanje na tem projektu, danes znaša investicijska vrednost z 1,428 milijarde evrov, kar je približno toliko kot leta 2009 Oktobra lani so šesti novelirani investicijski program posredovali vladi. Vhodni podatki so bili verodostojni in takšni, ki imajo pravno podlago. Na podlagi teh podatkov Dermol ugotavlja, da je projekt od prvega dne dalje rentabilen in pozitiven. Razni pritiski, ki se danes izvajajo z namenom, da bi se cena premoga zvišala, cena električne energije pa znižala, po Dermolovih besedah negativno vplivajo na poslovanje Teša. »Nemoralno in neodgovorno je, da od mene kot direktorja Teša nekdo pričakuje ali izsiljuje, da bi v neki uradni dokument, kot je NIP 6, vnesli neuradne podatke. Program temelji na verodostojnih podatkih, ki jih nekateri ne želijo sprejeti, verjetno tudi zato, ker govorijo, da je Teš 6 rentabilen od prvega dne,« poudarja PeterDermol. TEŠ-u HSE znižuje ceno za 45 odstotkov HSE je večinski lastnik Premogovnika Velenje, ki je izključni dobavitelj premoga za TEŠ. HSE je obenem lastnik TEŠ in izključni kupec EE iz TEŠ. Pomeni, da TEŠ dobiva plačilo za predelavo premoga v EE. Po napovedih za prihodnja leta HSE občutno znižuje odkupne cene električne energije proizvedene v TEŠ, kar se odraža pogubno na poslovanje elektrarne, njen poslovni izid in onemogoča iskanje potrebnih finančnih virov za dokončanje pro V Tešu se ne bojijo revizije projekta »Ravno nasprotno! Želim si temeljite revizije celotnega projekta nadomestnega bloka 6 od začetka do konca. Vsi dosedanji očitki in medijska gonja proti Tešu temeljijo na revizijah, ki to sploh niso bile, vsebina le te pa ne vzdrži strokovne presoje. Do danes ni nihče potrkal na vrata Teša in rekel, da prosi za dokumentacijo zato, ker se izvaja revizija projekta. Če ne drugače, bomo v Tešu sami naročili revizijo, ki bo temeljila na verodostojnih podatkih. Za svoj mandat lahko zatrdim, da delamo gospodarno in preudarno. Ponosni smo, da smo uspeli podpisati z Alstomom prvi aneks, ki gre nedvoumno v korist Tešu, s katerim smo skrajšali rok dokončanja del za več kot pet mesecev in znižali vrednost investicije za več kot 15 milijonov evrov. Z vso vnemo in pripadnostjo bomo tudi v prihodnje sprejemali odgovorne in za družbo Teš koristne odločitve,« pravi Peter Dermol. jekta bloka 6. Priznana cena predelave premoga v električno energijo naj bi se v letošnjem letu znižala za 45 odstotkov glede na preteklo leto. Odkupne cene so se zmanjšale tudi drugim elektrarnam v skupini HSE, vendarle znižanje ni tako drastično. To znižanje je najizrazitejše prav v naslednjem 3 letnem obdobju, ko mora TEŠ začeti z vračanjem posojil. Premog naj bi se podražil? Čedalje pogosteje se pojavljajo namigi, da cena premoga ne bo dosežena v višini, kot je določena z omenjeno dolgoročno pogodbo. Spomniti velja, da je cena premoga ena izmed bistvenih postavk v lastni ceni električne energije in odločilno vpliva na ekonomiko projekta bloka 6. V pogodbi določena cena je bila zavezujoč pogoj za izdajo državnega poroštva. Nedopustnost spremembe cene iz te pogodbe izhaja tudi iz zakona o poroštvu Republike Slovenije iz julija 2012. Spreminjanje cene premoga bi bilo protipravno in bi pomenilo kršitev pogodbenih zavez do države in evropskih bank. Kot že omenjeno, je lahko posledica tega odhod bank iz projekta in unovči-tev državnega poroštva, v končnem pa tudi ustavitev projekta. V preteklosti smo bili priča mnogim polemikam o bloku 6, v katerih so se sodelujoči sklicevali na podatke, ki dostikrat niso bili realni niti resnični. Posledica so bile tudi nepotrebne zamude in dodatni stroški v breme projekta. Gradnja bloka 6 se bliža koncu, izvajajo se prvi zagonski preizkusi, do uspešnega zagona nas loči le še nekaj mesecev. Ustavljati projekt v tej fazi bi bila velika napaka, posledice pa katastrofalne. TEŠ presegla načrtovani dobiček Čeprav a so lani opravili remont blokov 3 in 4, so presegli načrtovano proizvodnjo in dobiček - V avgustu so Sloveniji zagotavljali celo 57 odstotkov potrebne električne energije Mira Zakošek Termoelektrarna Šoštanj je lani kar nekajkrat dokazala, kako pomembna je njena vloga v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Takrat, ko odpovedo naravne danosti (zmanjšan vodostaj), se lahko nemudoma odzovejo. Tako je bilo tudi lani, še posebej pa so se izkazali avgusta, ko so dosegli svoje rekordne dnevne proizvodnje, Sloveniji pa zagotavljali kar 57 odstotkov potrebne električne energije. Z doseženo letno proizvodnjo so bili največji proizvajalec elektrike znotraj Holdinga slovenske elektrarne, Sloveniji pa so zagotovili več kot tretjino letnih potreb po elektriki. V letu 2013 so tako kljub izredno dobremu vodostaju slovenskih rek, nizkim cenam električne energije in dvomesečni zaustavitvi blokov 3 in 4 - zaradi izvedbe remontnih del, proizvedli 3.607 GWh električne energije. Ob objavi rezultatov obsega lanskoletne proizvodnje je direktor TEŠ Peter Dermol poudaril: »Izvedeni ukrepi, trdo delo vseh zaposlenih in rekordna proizvodnja so prinesli dober poslovni rezultat. Prav zaradi tega je TEŠ v slovenskem energetskem prostoru ključni steber zanesljive oskrbe. V prihodnost zremo z optimizmom, saj napovedujemo še boljše proizvodne, ekonomske in ekološke učinke po začetku obratovanja, v vseh pogledih boljšega in energetsko bistveno učinkovitejšega bloka 6, izgradnjo katerega pa želimo čim prej zaključiti.« Za doseganje rekordne proizvodnje je TEŠ na dan porabila tudi več kot 12 tisoč ton premoga. »Besedo naj ima stroka« Sindikati podpirajo dokončanje izgradnje šestega bloka, saj so prepričani, da bi bilo vse drugo nespametno, celo zločin Sindikat delavcev dejavnosti energetike po besedah predsednika Branka Sevčnikarja budno spremlja pregreto politično ozračje v zvezi z gradnjo šestega bloka. Ob tem nikakor ne razumejo, da pri tem nima glavne besede stroka. »Prepričan sem, da bo pri odločitvah prevladala zdrava pamet, če bi se pa zgodilo karkoli negativnega v tej smeri, bi vsekakor terjali odgovornost,« pravi in dodaja, da bi bila zaustavitev te, za nadaljnji razvoj slovenske energetike tako pomembne investicije, velik zločin. Še posebej zaskrbljen pa je, da v tej čudni zgodbi sodelujejo tudi akterji iz skupine Holdinga slovenske elektrarne in njenih odvisnih družb. »Po mojem nekateri ne razumejo več svojega poslanstva in dejstva, zakaj smo HSE sploh ustanovili. Njegova prednost je enotno nastopanje z »miksom« cen slovenske elektrike na evropskem trgu, « pravi Branko Sevčnikar, ki je prepričan, da bo ekonomika bloka 6 takšna, da bo zagotavljala Holdingu slovenske elektrarne in slovenski državi predviden donos in zadovoljstvo vseh potrošnikov, uporabnikov energije. Kako pa je z jesensko burno razpravo o napovedani reorganizacijei hčerinskih podjetij HSE. Kot je znano, je sindikat naročil svojo analizo. »Aktivnosti še tečejo, predstavljana je že bila analiza za obdobje leta 2012, sicer še ne v grafični podobi in besedilu, primernem za objavo. Rezultati pa so dobri in kažejo povsem drugačno sliko, kot nam je bila predstavljena. Dogovorili smo se, da jo bomo razširili še na kakšno leto, a osebno menim, da bodo rezultati podobni kot za leto 2012.« Brano Sevčnikar Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 6 112 UTRIP Men 16. januarja 2014 OD SREDEDO ■ TO. žabjcr perspektiva Sreda, 8. januarja V ospredju domačih žarometov je bil dan pred tem izpostavljen Ga-špar Gašpar Mišič. Ob plazu kritik zaradi vožnje pod vplivov alkohola je odločno zavrnil možnost, da bi ponudil odstop z mesta prvega moža Luke Koper, češ da je tako bolje za Luko samo, obenem pa zagotovil, da bo članom nadzornega sveta pojasnil vse, kar jih bo zanimalo. Predsednik uprave Luke Koper je odločno zavrnil možnost odstopa. Zaključen je bil narok za prijave na mesta v tričlanskem senatu Komisije za preprečevanje korupcije. Našteli so 55 vlog. Novinarji so razkrivali, da naj bi policija zaradi suma nepravilnosti pri javnem razpisu, na katerem je zmagal projekt FDV, prejela ovadbo zoper nekdanjega in sedanjega šolskega ministra Igorja Lukšiča. Kitajska je presenetila z odločitvijo, da namerava še letos sprejeti prepoved kajenja na javnih krajih. Tovrstno razmišljanje posebej preseneča, ker je ta država s 300 milijoni kadilcev največji potrošnik tobaka na svetu. V ZDA so zaključevali boj s polarnim mrazom. A ta je bil tako hud, da so morali v živalskem vrtu v Chi-cagu v zavetišče spraviti celo polarnega medveda. Četrtek, 9. januarja Vlada je sprejela program za financiranje letošnjega proračuna. Predviden obseg zadolževanja znaša 3,532 milijarde evrov, za manevrski prostor pa so nam pustili do 7,744 milijarde evrov. Slišali smo še nekaj, morda še bolj ekstremnega. Davčna uprava je šla namreč tako daleč, da je na znanem spletnem portalu med drugim prodajala tudi zaseženo žensko in moško spodnje perilo. Združeni narodi so opozarjali, da grozi Srednjeafriški republiki humanitarna katastrofa. Le dan po tem je tamkajšnji predsednik odstopil. Petek, 10. januarja Mislili smo, da bodo na seji nadzornega sveta Luke Koper odločili o usodi Gašparja Gašparja Mišiča. Pa niso, saj so sklicano sejo predstavniki delavcev in lokalne skupnosti zapustili ter tako onemogočili sklepčnost in tako na svojstven način zaščitili predsednika uprave. Veljati je začela odločitev vlade, da subvencij za samozaposlovanje ne bo več. Predstavniki Irana in svetovnih velesil so dosegli dogovor o tem, kako naj bo uresničen zgodovinski dogovor o spornem iranskem jedrskem programu. Alenka Bratušek se je na povabilo madžarskega premierja Viktorja Orbana udeležila odprtja nove ceste v Porabju na Madžarskem. Vlada je sprejela program za financiranje letošnjega proračuna. Pred kolegi iz vlade je na očitke iz interpelacije odgovarjal minister za infrastrukturo. Tisti, ki so ga poslušali, so bili zadovoljni. Malo manj pa so se potešili novinarji. Minister je namreč njihova nova odkritja povsem ignoriral in na vprašanja v zvezi z njimi ni odgovarjal. Slišali smo, da naj bi v Agrokorju konzorciju prodajalcev Mercatorja poslali novo nižjo ponudbo za odkup njegovih delnic. 117,t MHZ in zahodni svet pa objokovali. Žalujemo za »največjim zaščitnikom Izraela, ki ni poznal strahu,« je dejal izraelski predsednik Šimon Perez. V tajski prestolnici Bangkok so divjali protivladni protestniki. Pa ne samo oni. Protestniki so bili namreč tarča streljanja, pri čemer je bilo ranjenih sedem ljudi, med njimi eden huje. Protestirali so tudi v Kijevu. Med protestniki in policisti je pri tem izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo ranjenih več ljudi, med njimi eden vodilnih opozicijskih politikov in nekdanji notranji minister Ukrajine Jurij Lucenko. V turškem parlamentu pa je pretep izbruhnil med razpravo o reformah, ki naj bi prevetrile tudi nedavni korupcijski škandal. Nedelja, 12. januarja Dva ducata let pa Karl Erjavec medijem pojasnil, da je premierkino zagotovilo, da ne bodo posegali v pokojnine, razumel tako, kot da bodo to tudi zapisali v koalicijsko pogodbo. S prenosom stanovanj v Celovških dvorih na slabo banko se je ustavila tudi njihova prodaja. Evropska centralna banka je predstavila nov bankovec za 10 evrov, ki bo v obtoku od septembra dalje. Kar nekaj pozornosti je pritegnil Miloš Mally, četrtni svetnik iz vrst SD, ki je konec tedna pijan sedel za volan in se zabil v blok, v katerem sicer živi. Ker je »grobo kršil cestnoprometne predpise«, sta ga predsednik stranke Igor Lukšič in predsednik MO SD Anton Colarič pozvala k odstopu. Ulice Bangkoka je preplavilo na desettisoče protestnikov, ki so ohromili promet, s čimer želijo vlado prisiliti k odstopu. Do svoje prve zmage je poletel Peter Prevc. Francija se je ukvarjala s predsednikovo domnevno afero. Francoski predsednik François Hollande pa se je bojeval za svojo zasebnost. Potem ko je revija Closer namigovala na to, da se je zapletel v ljubezensko afero z igralko Julie Gayet, je namreč njegova partnerica pristala v bolnišnici, Hollande pa je razmišljal o tožbah. Sobota, 11. januarja Uživali smo v smučarskih poletih in se veselili drugega mesta Petra Prevca. Najbolj je odjeknila vest, da je po osmih letih v komi bitko za življenje izgubil Ariel Šaron. Palestinci so njegovo smrt praznovali, Izraelci Za vedno se je poslovil Ariel Šaron. Znova je bil dan slovenskega športa. Razveselili so nas mnogi, najbolj znova Peter Prevc - tokrat s svojim prvič prvim mestom. V Dražgošah je potekala prireditev ob 72. obletnici dražgoške bitke. Zbralo se je okoli 10 tisoč ljudi, ki jih je nagovoril Viktor Žakelj, politik, pisatelj in ekonomist. Podrobno je opisal dogajanja na Jelovici v začetku leta 1942 in dejal, da sta bila poljanska vstaja in dražgoška bitka nujni v boju proti nacizmu. EU in ZDA so sklenile, da bodo 20. januarja zoper Iran sprostile določene sankcije, kar je v skladu z dogovorom, ki so ga države sprejele decembra lani, ko je Iran privolil v zamrznitev jedrskega programa. V Kijevu se je zbralo okoli 50 tisoč proevropskih protestnikov, ki so bili ogorčeni nad nasiljem policistov dan pred tem. Ponedeljek, 13. januarja Vlada je zasedala na kolegiju. Med drugim so se pogovarjali tudi o novi koalicijski pogodbi in javnosti razkrili, da v njej ne bo nič o možni ustavitvi projekta Teš 6, prav tako se niso dogovorili niti, ali bo v pogodbi natančen dogovor, katera podjetja bodo prodajali. Je Torek, 14. januarja Na Brdu pri Kranju se je zgodil razširjeni vrh koalicije, na katerem je premierka Alenka Bratušek predstavila osnutek nove koalicijske po- Radio Velenje Kaj bo in česa ne bo v novi koalicijski pogodbi? Kriminalisti so pridržali direktorja občinske uprave Ajdovščina. godbe. Ta je bila zaradi umika najbolj problematičnih točk bolj okrnjena, kot so nekateri pričakovali, premierka pa je ob tem poudarila, da koalicijo čaka veliko dela in da »so skupne prioritete gospodarstvo, skrb za mlade, zdravje, pravna država in boj proti korupciji.« Precej zanimanja je pritegnila Univerza na Primorskem, ki po lanskoletnih hudih obtožbah na račun lastnega dela, zdaj ni želela sodelovati z zunanjo revizorsko hišo. Nekaj je bilo narobe tudi na občini Ajdovščina. Kriminalisti so preiskovali razpis za delovno mesto iz leta 2011 in pri tem pridržali direktorja občinske uprave. Francoski predsednik Francois Hollande je javnosti predstavil načrte za oživitev oslabelega francoskega gospodarstva. Ob tem se ni mogel izogniti vprašanjem o zasebni ljubezenski aferi, vendar odgovoril nanje ni. Rusija je izgnala v Moskvi živečega ameriškega novinarja Davida Satteija, nekdanjega dopisnika Financial Timesa. kasneje Jure Trampuš Pred tedni seje na youtubu pojavil, pravzaprav ga je tja naložil nekdanji sošolec, posnetek srednješolske Slovenovizije, star okoli dva ducata let. Posnetek je digitalno obdelan, izvira i: časov VHS-a, zato je kričeč, moten, tresoč, a hkrati odličen dokument ugašajočih osemdesetih, s frizurami, oblekami, besedami, pesmimi, z vsem, kar je sodilo v tisti mladostniški čas. Gre za posnetek srednješolske predstave, glasbenega šova, parodije na evrovizijske spektakle, v kateri smo si takratni dijaki malce privoščili svet okoli sebe, stereotipe, samega sebe. Slovenovizija je doživela nekaj ponovitev, polne dvorane, vsesplošno rajanje in prepričanje, vsaj na strani nastopajočih, da smo najboljši in da nas ne more nihče ustaviti. Posnetek seje pojavil povsem nepričakovano, zaokrožil je med vrstniško skupino, priklical pozabljene spomine. Ce ga takole kritično opazuješ, slišiš kakšnega pevca, ki ne poje natančno, slišiš, kako se voditelja simpatično zapletata, kako bas kitarist tu in tam zgreši noto ali dve. A če nisi kritizerski, lahko opaziš nekaj povsem drugega. Lahko prepoznaš, kako je skupina mladih sama od sebe brez resnih vaj in premišljanj ustvarila dvourno prireditev, kije zabavala, opozarjala, kije pokala od idej, domislic, mladostniške energije. Točno tako je tudi bilo. Nekdo seje spomnil, kaj bi lahko počeli, ta je to povedal drugemu, kije pridal idejo ali dve, prišel je še tretji, kije poznal nekaj glasbenikov, četrti, kije že kdaj stopil na odrske deske kulturnega doma, potem nas je bilo deset, petnajst, dvajset in na koncu smo napolnili nekaj dvoran. Nič se nam ni zdelo nedosegljivo, pa četudi je bila vse skupaj le dobra srednješolska predstava. Danes, toliko let kasneje, je življenje drugačno, pojavila se je beseda »ampak«, pojavile so se ovire, premišljevanja, samozadostnost v predvidljivosti, zavračanje sprememb. Kaj to pomeni? Ko si mlad, ti je povsem vseeno, kaj se lahko zgodi na poti, ne sprašuješ se, kaj bo na odru, če ansambel glasbenikov ne bo usklajen s pevcem, čisto vseeno ti je, če mikrofon ni najboljše kvalitete, zabavaš se in uživaš. Toliko let kasneje je spontanosti manj, večje vprašanj, pomislekov, ovir, modrih dvomov, pa četudi večina ne nastopa več na odrih, pač pa tu in tam, ujeta v varen vsakdan. wr % v * 1 w ^-¿Hr i v % K i> ml * rt I^HpTh Deli ekipe Slovenovizije, december 1991 Slovenovizije ne bi bilo nikoli, če bi nas želele uokviriti modre roke mentorjev, če mladosti ne bi pustili pretiravanj, napak, samovšečnosti, če mladosti ne bi zaupali, če bi čakali, da nas čas zagrabi za vrat in nas vrže čez prag, kot da nas nikoli nikjer ni bilo. Nismo čakali, tako kot ne čakajo generacije, ki so prišle po naši, ter one, ki so hodile pred nami. Ideja o »fenomenu Mandiceve generacije«, o kateri je še danes slišati po Velenju, je falsifkat. Vsaka generacija ima svojo zgodbo, vsaka je po svoje iskrena, vsaka na svoj način, vsaka mladost je začetek, enaka v svoji iskrenosti, različna na svojih poteh. In vsaj zame je ta posnetek opozorilo, da se lahko svet vrti tudi drugače, opozorilo, da zadovoljstvo odebeljenih občanov ni edina, kaj šele najboljša možnost. Rutina ubija kreativnost, druga beseda za modrost pa je starost. Danes si želimo kave brez kofeina, piva brez alkohola, ljubezni brez njenih nevarnih trenutkov, rad kriči Slavoj Žižek. V svoji narcisoidni majhnosti smo zelo hitro zadovoljeni. A ko si mlad, ko nastopaš na odru, si želiš veliko več, želiš si uloviti svet. Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 7 16. januarja 2014 MiCftfl GOSPODARSTVO »Podjetjem pomagamo bolje delovati ...,« 7 pravijo v velenjskem podjetju NORMA soft, ki je danes eno vodilnih slovenskih podjetij v aplikacijah za vodenje poslovanja - Prednost pred konkurenco je celovita ponudba in hitra odzivnost Bojana Špegel Velenje, 6. januarja - Velenjsko podjetje NORMA soft, ustanovljeno pred več kot 20 leti, je danes eno vodilnih podjetij v aplikacijah za vodenje poslovanja v Sloveniji. Programsko opremo, optimirano za majhna in srednja podjetja, so v dveh desetletjih prilagodili različnim vrstam dejavnosti, ki skupaj z rabo v računovodskih servisih zao-krožajo celovitost njihove ponudbe. Več nam je povedal direktor podjetja Gorazd Fric, pri pogovoru pa sta sodelovala tudi solastnika podjetja Tomaž Potočnik in Stojan Smrekar. Tudi zato, ker v 16-članskem kolektivu redno zaposlenih - imajo pa tudi nekaj rednih zunanjih sodelavcev - velikokrat poslovne rešitve iščejo skupaj. Še več, pohvalijo se lahko s poslovno in finančno stabilnostjo. V zadnjem času se želijo širiti tudi v sosednjo Avstrijo, kjer že preučujejo trg in zakonodajo. V podjetju si namreč postavljajo visoke cilje tudi za prihodnost. Vztrajajo pri vrhunskih storitvah Danes več kot 1000 malim in srednje velikim podjetjem omogočajo kvalitetno storitev na vseh segmen- Tomaž Potočnik, Stojan Smrekar in Gorazd Fric so poslovni partnerji v podjetju že dobri dve desetletji. tih poslovanja. Poslovna strategija podjetja je jasna. »Ne zanimajo nas najcenejše rešitve, ampak le vrhunske, ki našim strankam omogočijo dosegati dobro poslovanje. Tehnološko postajajmo po naši oceni eno najbolj kompletnih podjetij v državi. To pomeni, da imamo poleg osnovne aplikacije tudi spletni Calculus 4 in internetno trgovino. Končujemo tudi prvo aplikacijo za androidne telefone, ki je povezana s Calculus 4. Podjetij, ki bi nudila vse to, je v Sloveniji izredno malo. Zato se nam pogosto zgodi, da nas ob predstavitvi naše ponudbe vprašajo, kje se skrivamo. Sploh, ker našim strankam naše rešitve omogočajo doseganje dobrih rezultatov z minimalnim naporom in za zmerno ceno,« zatrdi direktor. »Ko ima naša stranka težave, se takoj odzovemo. Tudi to je naša prednost kot tudi hitra odzivnost na vse spremembe v zakonodaji, ki jih takoj vključimo v naše produkte,« še doda Gorazd Fric. Da so strankam še bližje, imajo tudi svoj dokumentacijski sistem, uvedli so povezavo z IP telefonijo strank. »Telefonske pogovore snemamo in jih takoj »prilepimo« stranki, imamo tudi povezavo na SMS center,« še izvemo. NORMA soft je Microsoftov partner pri neodvisnih proizvajalcih programske opreme. Uporabljajo tudi njihov certificiran software. »Pri razvoju naših produktov uporabljamo najnovejšo opremo, delamo z Microsoftovimi razvojnimi orodji. Tehnološko je to zelo napredno, možnost napak pa minimalna. »Poleg tega veliko vlagamo v izobraževanje; imamo licence za revizorje informacijskih sistemov preko ameriškega IS-ACA inštituta (CISA, CISM, PRIS), ki veljajo po vsem svetu,« nam pove Tomaž Potočnik. Veliko rešitev »na ključ" Izvemo še, da programske rešitve vedno prilagodijo podjetju, vsakega se lotijo na svoj način. Zato imajo veliko t. i. specialnih rešitev, narejenih »na ključ«, npr. za upravljanje prostorov, turistične agencije, celo za upravljanje pokopališč in podjetje, ki izposoja mobilna stranišča. Podjetjem, s katerimi delajo, pa nudijo tudi gostovanje (hosting) in kvalitetno arhiviranje podatkov ter popolno strokovno podporo pri nabavi in vzdrževanju računalniške opreme in računalniških omrežij. Strankam nudimo tudi računovodsko svetovanje. Tudi to je redkost na trgu, ki je njihova velika prednost. »Da delamo dobro, nam dnevno potrjujejo novi in novi poslovni partnerji. Med njimi so v Velenju Gorenje, d. d., Gost, HTZ, Leplast, Andrejc, DBSS, MPT, nekaj raču- Znova državne štipendije za dijake Od 1. januarja dodeljevanje štipendij po starem in novem zakonu -Najvišja osnovna štipendija 190 evrov Tatjana Podgoršek Med večjimi spremembami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in sprememb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki so stopile v veljavo 1. januarja letos, so spremembe pri štipendiranju. Darinka Špacapan, strokovna delavka na Centru za socialno delo Velenje, je povedala, da novi zakon o štipendiranju daje znova pravico za pridobitev državne štipendije mladoletnim dijakom, ki pa od zdaj ne bodo več upravičeni do posebne višine otroškega dodatka. Za državno štipendijo lahko zaprosijo tisti, ki je doslej niso prejemali, seveda če izpolnjujejo za to pravico zahtevane pogoje. Ti se v primerjavi s prejšnjimi bistveno ne razlikujejo. Novost je ta, da se državna štipendija podeli za študij zgolj na prvi in drugi bolonjski stopnji, za podiplomski študij pa ne. Prav tako štipendist ne sme biti v delovnem razmerju ali imeti statusa brezposelne osebe. Štipendijsko razmerje sklenejo za ves čas izobraževalnega Darinka Špacapan:»Na centru ugotavljamo, da veliko štipendistov in njihovih staršev ne pozna obveznosti.« programa. »Novi zakon o štipendiranju velja za tiste, ki bodo sklenili štipendijsko razmerje po letošnjem 1. januarju. Za tiste, ki so sklenili štipendijsko razmerje pred tem, pa veljajo določila Zakona o štipendiranju iz leta 2007.« Po besedah Špacapanove na centru opažajo, da veliko štipendistov in njihovih staršev ne pozna obve- Višina osnovne štipendije znaša največ 190 evrov, najmanj 100 evrov. Dodatek za uspeh od 17 do 40 evrov, dodatek za bivanje več kot 25 kilometrov od prijave stalnega prebivališča 80 evrov, dodatek za posebne potrebe 50 evrov. znosti, med katere sodijo uspešno končano izobraževanje v programu, za katerega je prejemnik pridobil štipendijo v zadnjem letniku izobraževalnega programa, predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev za ponovno odmero oziroma nadaljnje prejemanje štipendije na začetku šolskega oziroma študijskega leta. Prav tako je štipendist dolžan center v roku osmih dni obvestiti o vseh spremembah, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje (prekinitev ali zaključek izobraževanja, sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove). Če štipendist letnika ne konča uspešno, se mu štipendijsko razmerje prekine, štipendijo za neuspešen letnik pa mora vrniti. novodskih servisov ... Zelo močni so v avtomobilistični panogi; njihove rešitve uporabljajo Selmar, Peugeot Slovenija . Ob koncu sogovorniki poudarijo, da so zaposleni v podjetju NORMA soft stalnica; prihajajo novi, a stari ne odhajajo. »Pri nas ostajajo, ker so zadovoljni. Da je ekipa stabilna, pa je pomembno tudi za naše stranke, saj nam tudi zato bolj zaupajo,« doda Stojan Smrekar. Izvemo še, da pri njih vse račune poravnavajo na rok, plače pa nikoli ne zamujajo. Poleg tega imajo v podjetju velik socialni čut, tako za zaposlene, njihove družine kot tudi za okolje, v katerem delajo, zato pogosto prispevajo tudi v humanitarne namene. »Želimo, da imajo naši zaposleni tudi čas za svoje družine, zato smo tudi pri organizaciji dela zelo fleksibilni. To nam vračajo s pridnostjo in prizadevnostjo,« še izvemo na koncu. gospodarske novice Most na cesti Arja vas - Velenje bodo obnavljali Konec januarja bo Direkcija za ceste omejila nosilnost na 15 mostovih po Sloveniji, kar utemeljujejo z meritvami zavoda za gradbeništvo. V državi imamo sicer 1.404 mostove, od tega naj bi jih bilo 180 potrebnih sanacije. Grožnja, da naj bi za težke tovornjake zaprli tudi cesto Arja vas - Velenje je bila za to okolje zastrašujoča. Samo iz Gorenja in v Gorenje odpelje oziroma pripelje vsaj 200 takšnih tovornjakov dnevno. Že obstoječa cestna povezava je povsem neustrezna, preusmeritev tega prometa drugam pa povsem nesprejemljiva. Direkcija za ceste pa je vendarle zagotovila sredstva za dva najbolj problematična odseka, tudi za problematični most na cesti Arja vas Velenje. Bo pa tu delna zapora, ki naj bi preprečila, da se na mostu dva tovornjaka srečata hkrati. Sicer pa si je prenovo, ki pa se zna zaradi zime zelo zavleči, ob tako gostem prometu težko predstavljati. Dokaz več, kako zelo to okolje potrebuje sodobno hitro cesto. _■ Mz Prvič presegli 60 milijonov evrov Arja vas - Leto 2013 je bilo za mlekarno Celeia v Arji vasi zelo naporno. Zaradi lanskih posledic suše se je v Sloveniji in tudi Evropi močno povečalo povpraševanje po mleku, zaradi česar so se v zadnji četrtini leta vsak mesec spremenile odkupne cene mleka. Po zagotovilih vodstva omenjene mlekarne so v obdobju december 2012 - december 2013 dvignili kar za 19,6 odstotka, to pa je zelo veliko, so dodali. Počivala ni tudi konkurenca. Kljub temu so lani prvič v zgodovini podjetja presegli 60 milijonov evrov realizacije, na domačem trgu je mlekarna prodajo povečala za več kot 6 odstotkov, in to navkljub za 3-3,5 odstotka manjšemu odkupu mleka v primerjavi z letom 2012. _ntp Karmen Dvorjak spet direktorica V tovarni nogavic Polzela imajo majhno zmešnjavo z imenovanjem direktorjev. Karmen Dvorjak, ki je bila pred enajstimi dnevi razrešena, je bila v sredo zvečer ponovno imenovana za predsednico uprave Polzele. Robert Tomazin, največji delničar in direktor med tem kratkim časom, pa je ponovno le član uprave, odgovoren za proizvodnjo. Odpravljen je tudi sklep, ki je Tomazinu omogočal odločanje s soglasjem, zaradi katerega je Dvorjakova odstopila. ■ mz MESTNA OBČINA VELENJE obvešča, da bo zaradi prenove velenjske promenade od nedelje, 26. januarja 2014, do srede, 2. aprila 2014, zaprt most čez Pako pri gimnaziji. V tem času lahko pešci in kolesarji Pako prečkajo preko mostov pri okrepčevalnici "Mladost" in na Kidričevi cesti. Promet po Prešernovi in Vodnikovi cesti bo potekal nemoteno. Prijazno prosimo za razumevanje! ■ Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 8 112 INTERVJU Men 16. januarja 2014 »Morali bi biti partnerji, ne sovražniki!« odstopu Tatjana Podgoršek Pogovor Minuli ponedeljek se je iztekel rok, ki ga je določil predsednik države za začetek prvega letošnjega odmevnega kadrovanja - za člane izbirne komisije za določitev kandidatk in kandidatov za novo vodstvo komisije za preprečevanje korupcije. Kot je znano, je to odstopilo konec lanskega novembra. Poleg predsednika komisije Gorana Klemenčiča sta nepreklicno odstopila z mesta njegovega namestnika tudi Rok Prapro-tnik ter Liljana Selinšek, Šmarčan-ka, ki zadnjih 15 let živi v Mariboru. Je doktorica pravnih znanosti, njeni diploma, magisterij in doktorat pa so s področja kazenskega prava. Bila je docentka na Pravni fakulteti v Mariboru, pred prihodom v protikorupcijsko komisijo je delovala kot svetovalka v uradu informacijske pooblaščenke. Njeno novoletno kosilo pri starših v Šmar-tnem ob Paki smo izkoristili za pogovor o njej in njenem delu v omenjeni komisiji. Ste Šmarčanka, Mariborčanka ali Ljubljančanka? »Nisem človek, ki bi se vezal na določen kraj. Zadnjih slabih 15 let živim v Mariboru, delno se počutim Mariborčanko, ampak ne avtohtono. V osnovi sem in bom Šmarčanka, ker sem bila tukaj rojena, tu sem odraščala. Gotovo pa nisem niti malo Ljubljančanka.« Razmišljate morebiti o vrnitvi v domače okolje? »Te možnosti sicer ne izključujem, da bi posebej razmišljala o tem, pa ne.« Se pogosto vračate in kako vidite svoj rodni kraj? »V Šmartno ob Paki pridem v povprečju vsakih 14 dni. Tu imam starše, k sreči tudi čile in zdrave stare starše. Kraj spremljam kot zunanja opazovalka in se mi zdi, da se kaj dosti ni spremenil. Opazila pa sem, ko pridem z malo večjega mesta, da tukaj čas teče malo počasneje.« So vas povabili v protikorupcijsko komisijo ali ste se prijavili? »Prijavila sem se, potem ko je odstopil eden od izbranih namestnikov predsednika in je bil zanj razpis ponovljen. Šla sem čez celoten izbirni postopek, na koncu katerega je takratni predsednik Danilo Türk ocenil, da sem primerna za to dolžnost. Imenovana sem bila za dobo 5 let.« Vodstvo komisije je iz protesta odstopilo konec lanskega novem- Odstopili smo, ker smo želeli še enkrat opozoriti na globoke sistemske težave. bra. Takrat so nekateri označili, da je to črn petek boja proti korupciji v Sloveniji. »Upam, da to ne bo črni petek. Dejstvo je, da smo odstopili s primarnim namenom še enkrat opozoriti na globoke sistemske težave in da se je potrebno teh zadev lotevati resno, ne s figo v žepu. Ne dvomim, da se bo boj proti korupciji v Sloveniji uspešno nadaljeval, saj sem prepričana, da ta boj ne more biti oseben. Upam, da bo predsednik republike imenoval nove člane komisije, ki bodo na boljši pravni podlagi in mogoče z malo drugačnimi izhodišči lahko to delo uspešno nadaljevali.« Kaj ste imeli v mislih glede drugačnih izhodišč? »Eno od naših pojasnil ob odstopu je bila tudi delno neprimerna zakonska osnova, po kateri komisija deluje. Namreč od te komisije javnost pričakuje zelo veliko, komisija pa nima na voljo takšnih orodij, da bi ta pričakovanja v celoti izpolnila. Na osnovi zakonske podlage smo mi naredili največ, kar se je dalo. Poleg tega je pri tej instituciji pomembno, da jo začne politika spoštovati. Ne mislim na strahospoštovanje, ampak predvsem na to, da jo politično okolje sprejme kot partnerja, ki lahko pomaga pri vzpostavljanju pravilnih standardov, po katerih mora delovati tudi politika in ki hkrati, ko na nekaj opozori, to politiki tudi nekaj pomeni. Trenutno vodstvo komisije tega spoštovanja pri politični eliti v Sloveniji ni doživelo.« Vas preseneča takšen odziv politike? Nekateri imajo občutek, da vaše delo ovira bolj opozicija kot vladajoča struktura? »S tem se povsem ne strinjam. Dejstvo je, da sta pri nas izrazita dva politična pola: levi in desni, in dejstvo je, da izražata svoj odnos do različnih institucij pravne države na zelo različne načine. Oba pa - vsaj po mojem dojemanju - še vedno naše komisije ne vidita kot partnerja v boju zoper korupcijo. Metode diskreditacije institucije so različne. Ne bi mogla soglašati s tem, da jih je na eni strani več kot na drugi. Morda so na drugi strani manj prepoznavne, mi jih pa ravno tako občutimo.« Ob odstopu ste navedli 15 ukrepov. Odgovorni sedaj namesto uresničevanja vaših opozoril zavzeteje iščejo vaše naslednike. »Če bi se teh 15 točk resno lotili, bi bil lahko to - po naši oceni -začetek procesa očiščevanja, ki ga Slovenija potrebuje na sistemski ravni, vključno s politiko. V tem trenutku z njimi kaže slabo, ker nobeden od teh ukrepov še ni bil izve- in predloge nato predstavijo na seji senata, na kateri mi potem odločamo, kaj se bo s primerom zgodilo: ali ga vrnemo strokovnemu sodelavcu v dodelavo ali odločimo o zadevi vsebinsko. Napačno je mnenje v javnosti, da odločamo samo Dr. Liljana Selinšek: »Delo v protikorupcijski komisiji je fantastična služba za pridobivanje sovražnikov.« den. Sedaj se znova razpravlja, žal, o drugih stvareh. Še vedno upam, da ti ukrepi - od javnih preiskav do sprejemanja zakonodaje - ne bodo izzveneli v prazno, ker smo mi z njimi mislili zelo resno. Če bi se ti res izvedli konstruktivno in transparentno, bi bil to pozitiven korak najprej.« o korupcijskih primerih. Ti glede na naše pristojnosti v bistvu predstavljajo tretjino našega dela. Imamo še kopico drugih institutov, ki jih nadziramo in se dogajajo: od nezdružljivosti funkcij, nasprotja interesov, do omejitve poslovanja, vprašanja daril, nadzora nad premoženjskim stanjem. To so institu- Članica komisije je postala 1. januarja 2011. Kot namestnica predsednika komisije vodi in organizira delo na področju omejevanja poslovanja, nasprotja interesov, sprejemanja daril in analize zakonodaje z vidika protikorupcijskih tveganj ter priprave normativnih sprememb. Poleg tega je vodja slovenske delegacije v OECD in nadzira ter usklajuje delo (tudi z drugimi državnimi organi) na področju obveznosti, ki jih ima Slovenija po Konvenciji OECD, obenem pa je pristojna za usmerjanje celostnega pristopa k omejevanju korupcije in nasprotja interesov v lokalnih skupnostih. O čem odločate kot namestnica predsednika komisije? »Komisija je kolegijski organ, sestavljen iz predsednika in dveh namestnikov. Ta imata pri odločanju o zadevah, ki so v pristojnosti komisije, enako močne glasove. O zadevah odločamo na sejah senata. Naši strokovni delavci vodijo posamezne primere, ki so lahko po vsebini zelo različni. Svoje izsledke različnih drugih ravneh poudariti pomen preventivnega delovanja proti korupciji, da opozarjamo na nevarnosti pojava, ki ga je potrebno preprečevati, in da mora biti do njega ničelna toleranca.« Je naša družba zelo koruptivna? »To je težko vprašanje, ker je pogojeno s tem, kaj štejemo za korupcijo. Ali mislimo samo na modre kuverte ali tudi na sistem zvez in poznanstev ali mislimo tudi na širše nepravilnosti, ko nekdo naredi neko napako in ima zaradi tega drugi korist. Na osnovi izkušenj in primerov dela v komisiji lahko rečem, da podkupovanje, ko je treba za določeno storitev plačati, da je ta opravljena, nedvomno obstaja. Malih zadev, ko naj bi podkupili policista, carinika, kakšnega inšpektorja - tega ni več kot v kakšnih drugih državah. Težava pa je sistemska oziroma strukturna korupcija, ki je v Sloveniji povezana z dolgoletnim delovanjem družbe po sistemu zvez in poznanstev, ko so na položaje imenovani ljudje, ki dobijo službe na osnovi poznanstva in ne na osnovi svojih sposobnosti. Ta zadeva je zelo pereča. Tovrstna kadrovanja so bolj izrazita v javnem sektorju. » Vas je presenetilo takšno (ne)sode-lovanje z vašo ti, ki so povezani s preprečevanjem korupcije, niso pa edini, ki neposredno odločajo o njej. Vse našteto sodi v delovno področje naše službe za nadzor in preiskave. Na drugi strani pa imamo center za integriteto in preventivo, ki se ukvarja z raznimi preventivnimi akcijami. Zelo odmevna je bila lani akcija pisma poslancem. S podobnimi akcijami poskušamo že pri mladih in tudi na komisijo? »Ravno presenetilo me ni. Komisija za preprečevanje korupcije je v osnovi institucija, ki mora biti pri vladajoči strukturi nepriljubljena. Bog ne daj, da bi bili mi prijatelji. Morali pa bi biti neke vrste partnerji, kadar gre za to, da stvari vodijo v pravo smer. Po drugi strani pa je naloga komisije, da vsako vladajočo strukturo - ne glede na barve, leve, desne - opozori na to, da nekaj ni prav. To, kar me je malo presenetilo, bolj razžalostilo, pa je nizka raven politične kulture, s katero se pristopa ne samo do naše, ampak tudi do drugih institucij.« Poleg kritik gotovo prejemate za svoje delo tudi pohvale. »Poleg negativnih javnih odzivov, ki so tudi brez osnove, dobivamo izraze podpore. Ti so neke vrste priznanje, ki si ga vesel. Prijetno je dobiti potrditev, da delaš dobro, od ljudi, ki so neobremenjeni z - na primer - našimi konkretnimi postopki. Človeka takrat, ko je hudo, spodbudijo, da vztraja v zadevah.«. Mediji bi morali objektivno poročati in nato z načinom poročanja usmerjati družbo v pravilno konstruktivno, pozitivno razmišljanje. Kakšna, menite, je pri tem vloga medijev? »Medijem, odgovorom na novinarska vprašanja vsak dan namenjamo veliko časa. Tega prej nisem poznala, zato je bilo to zame eno večjih presenečenj. Prav tako me je presenetilo, kako zelo pomembno je, da zadeve razložiš tako, da so konstruktivne. Med presenečenja uvrščam še dejstvo, da določeni mediji sporočila, ki jim ga daš, da tistega, kar želiš povedati, nočejo slišati. Vloga medijev v družbi bi morala biti izjemno pozitivna. Morali bi objektivno prikazati določene okoliščine, objektivno poročati o določenih dogodkih in nato z načinom poročanja usmerjati družbo v pravilno konstruktivno, pozitivno razmišljanje. V minulih 3 letih sem videla precej primerov, ko še zdaleč ni bilo tako. Menim, da so za krizo vrednot, za ta pesimistični duh, v katerem je v tem trenutku Slovenija, delno odgovorni tudi mediji.« Je bolje predavati študentom na fakulteti kot delati v protikorup-cijski komisiji? »To sta dve tako različni področji, da bi težko rekla, ali mi je bilo bolj všeč eno ali drugo. Delo na fakulteti sem imela zelo rada, posebej delo s študenti. Delo v komisiji pa je izjemno na- porno, zame še malo bolj, ker se vsak dan vozim v službo iz Maribora v Ljubljano. Je pa to delo, pri katerem se marsikaj naučiš, vidiš stvari, ki jih na fakulteti s teoretičnega zornega kota nikoli ne bi. Ta služba je izjemna izkušnja, je pa tudi fantastična služba za pridobivanje sovražnikov. Verjetno najboljša v Sloveniji.« Do prvega marca naj bi bili znani vaši nasledniki. Kam po tem? »V tem trenutku tega še ne vem. Vsi trije smo se zavestno odločili, da bomo delo v komisiji opravljali s polno delovno vnemo do konca. Zavedam se, da bom potrebovala v kratkem času novo službo. Že razmišljam, nisem pa naredila še nobenega konkretnega koraka. Če bi se dalo, bi rada združila vse pridobljene izkušnje. Delovala bi še vedno na področju boja proti korupciji, morda bolj na akademski ravni. Vsekakor se bom trudila še najprej delati stvari, ki bodo spodbujale to družbo k boljšemu jutri.« ■ Pravice staršem po novem za eno leto ■ Za več kot 50 odstotkov manj raka materničnega vratu " Celje - Oddelek za patalogijo in citologijo Splošne bolnišnice Celje ter Območna enota Nacionalnega in- ■ štituta za javno zdravje Celje sta konec minulega tedna organizirala tradicionalni posvet strokovnjakov s Celjskega, povezanih v prizadevanjih za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu. Udeležilo se ga je blizu 50 strokovnjakov. Na posvetu so ti med drugim z zadovoljstvom ugotavljali, da je ■ triletna pregledanost žensk v programu ZORA v celjski regiji med najvišjimi v Sloveniji. V obdobju 2010-2013 je dosegla že blizu 75 odstotkov. Število novih primerov raka materničnega vratu se je od uvedbe programa Zora (leta 2003) do leta 2012 v celjski regiji zmanjšala za 55 odstotkov, v Sloveniji v istem obdobju za 45 odstotkov. Strokovnjaki si na različne načine prizadevajo privabiti v program ženske, ki se ne odzivajo na povabilo programa za pregled. Tako se nameravata celjska in mariborska regija v naslednjih letih pridružiti izvajalcem testiranja dopolnilnega presejanja v okviru projekta Onkološkega inštituta. Po njem naj bi si ženske same vzele vaginalni vzorec za test na okužbo HPV, ki je odgovoren za nastanek omenjenega raka. ■ tp Zaradi sprememb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in spremembe Zakona o socialnovarstve-nih prejemkih, ki veljajo od letošnjega januarja, bodo na centrih za socialno delo upravičencem, ki so vložili kakršnokoli vlogo ali kakršnokoli spremembo, po uradni dolžnosti preračunali vse pravice, do katerih so upravičeni. Tako bodo starši, ki so v decembru vložili vlogo za subvencijo vrtca, ta mesec prejeli odločbo o vseh pravicah, do katerih so upravičeni, čeprav zanje ne bodo zaprosili. O pravici do subvencije v vrtcu se po novem odloča za eno leto in ne za koledarsko leto tako kot doslej. Kaj to pomeni za starše, ki so - na primer - septembra lani oddali vlogo za subvencijo vrtca? Jo bodo morali ponovno vložiti septembra letos? »Tisti, ki so v lanskem septembru vložili vlogo, so imeli odločbo le do izteka leta 2013. V decembru so morali podati novo vlogo, da so lahko uveljavljali pravico tudi od letošnjega januarja dalje,« so pojasnili na velenjskem centru za socialno delo. Kako pa bo s tistimi, ki bodo na primer podali vlogo za subvencijo sredi leta? Če jo bodo vložili na primer septembra, bo odločba veljavna do 31. avgusta prihodnje leto. Dodelitev pravice za eno leto je po zagotovilih centra za starše ugodnejša, saj jim ne bo treba vložiti vloge dvakrat v enem letu. Manj ugodno zanje pa je dejstvo, da bodo po novem morali sami skrbeti in paziti, kdaj jim poteče pravica. ■ tp Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 9 16. januarja 2014 KULTURA Uspešna črno-bela plesna zgodba spominov 9 Največji »honorar« za Nino Mavec Krenker in njen Plesni studio N je bil odziv nekdanjih plesalk na povabilo za pripravo plesne produkcije ob 20-letnici delovanja -Polna dvorana doma kulture navdušena - S plesom sta z mamo Dragico »okužili« dolino in jo postavili na slovenski plesni zemljevid Velenje, 11. januarja - Plesati je začela pri rosnih štirih letih v velenjski glasbeni šoli, pri mami Dragici. Ta je poznala tudi trdo skorjo plesnega kruha, zato je želela, da si Nina izbere drugačen poklic. Po končani velenjski gimnaziji je opravila sprejemne izpite na fakulteti za šport, pa ni šla tja. Vpisala je novinarstvo in po uspešno končanem prvem letniku ugotovila, da odločitev ni bila prava. Vmes je namreč že delala v Slovenskem mladinskem gledališču v predstavi Šeherezada. Ob tem je spoznala, da želi le plesati in koreografirati. Sodobni ples je študirala v Belgiji, po končani akademiji pa je nekaj časa profesionalno plesala v Španiji. Potem se je vrnila v Velenje. 23. septembra 1993 je registrirala Plesni studio N z željo, da svoje plesno znanje predaja mlajšim. To uspešno počne že 20 let, jubilej pa je nadgradila sobotna plesna predstava, za katero si je izposodila misel Milojke B. Komprej »Včasih pa me preprosto ni ... takrat me je pravzaprav največ.« In ja, ko so na odru le njene plesalke, ki skozi njeno koreografijo govorijo zgodbo, je res ni na odru. A je je takrat tam največ. V soboto na predstavi, posvečeni jubileju, ni le koreografirala, je tudi plesala. Skupaj z mamo Dragico Mavec in hčerko Zojo Krenker. In skupaj s kar 34 nekdanjimi učenkami. V življenju je pogosto vse črno-belo. Tako je bilo tudi v predstavi. Črn oder, beli stoli. Črno-belo odete plesalke so tkale zgodbo na glasbo Staneta Špegla in Nikolasa Jaa- ra, ki je nihala od radožive hitrosti do umirjene temine, celo popolne tišine. Gib je bil tisti, ki je pripovedoval zgodbo, tu in tam le z eno plesalko v ospredju, vedno drugo. Simbolno so jo s premikanjem stolov, po katerih je lahkotno polzela začetnica sodobnega plesa v Velenju Dragica Mavec, ki še vedno poučuje, zgodbo nadgradile vse šti- Čeprav so pripadnice različnih generacij, je 35 nekdanjih plesalk na odru dokazalo, da je ples energija, ki povezuje. Tudi tiste, ki ga le opazujejo. Nina Mavec Krenker med iskrenim, glasnim aplavzom občinstva in njenih plesalk po koncu uspešne plesne predstave. ri mentorice v Plesnem studiu N. In s solo plesnim vložkom tudi Nina sama. Vsem na odru je bil skupen ples deklet in žena, katerih poti so nekoč tekle skupaj, se razšle in se spet združile v tej predstavi. Da, bil je večer spominov in nostalgije. Bil je preprosto lep večer, v katerem smo veliko in iskreno ploskali. Vsem na odru in vsem, ki so pomagali Plesnemu studiu N, da je zgradil uspešno plesno zgodbo, ki je Velenje postavila na plesni zemljevid in številnim mladim pokazala, kako lepo je, ko zakroži plesna energija. Ta namreč prebudi tudi ustvarjalnost. In v gledalcih budi čustva, ki se jih morda sicer sploh ne bi zavedali. ■ bš REKLI SO ... Nina Mavec Krenker: »Res je bil čustven večer, za nas na odru prelep, verjetno pa tudi za gledalce v dvorani. Polna dvorana je fantastična nagrada za vse nastopajoče, zame največja nagrada pa je bil odziv mojih nekdanjih plesalk, da so se ob jubileju odzvale vabilu in delale z mano to predstavo. Kar 6 jih je bilo iz čisto prve generacije, te so bile tudi prve na treningu. Ostale so pripadnice različnih generacij mojih plesalk, a so se med nastajanjem predstave fantastično ujele med seboj, si pomagale, se bodrile. Kmalu ni bilo več občutka, da se do prve vaje med seboj sploh niso poznale. Vsaj tretjina plesalk, ki ste jih danes videli na odru, se še vedno aktivno ukvarja s plesom, nekatere tudi kot učiteljice in profesionalne plesalke. Pri nastajanju predstave sem jih postavila pred izziv. Želela sem, da se same spomnijo koreografije, plesne kombinacije, ki so jo osvojile v času, ko so plesale pri meni. Ker se je slog plesa in moj slog koreografiranja spremenil, smo jo potem predrugačili. Imele so veliko svobode, iskale so po spominu in svojem telesu.« Rosana Horvat, profesionalna plesalka: »Občutki po predstavi so nepopisni. To je bila pika na i dogodkom zadnjih tednov; delati z Nino, z njo ustvarjati, uživati, se smejati, narediti nekaj novih gibov in spustiti kakšno solzo. Sama sem se po plesnih začetkih v Plesnem studiu N profesionalno šolala v New Yorku, ko sem se vrnila v Velenje, sem 7 let učila v Plesnem studiu N. Moja plesna pot se še vedno nadaljuje, sedaj v Zasavju. Bilo je res lepo, ko smo pripravljale to plesno predstavo. Kar nekaj nas je bilo iz prve Ninine generacije; lepo se je bilo spet videti in skupaj ustvarjati. Uživale smo na vajah in danes zvečer na odru. Tega dogodka še dolgo ne bom pozabila.« Slovenskim dodali dalmatinske aj Kaf i TTV r^Tl' l Tt1. F-m^M: r— r «■ z i, itš * 1,1 i i- ■ C^-K Oktet TEŠ je najbolj prepoznaven doma, v Šaleški dolini, gostovali pa so celo v Avstraliji Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 11. januarja - »V dvajsetih letih, kar delujemo, je naša pesem zvenela na številnih revijah, srečanjih, prireditvah in tudi ob žalostnih trenutkih,« pravi Grega Kla-dnik, predsednik okteta in eden od dveh prvih tenorjev v njem. V oktetu poje štirinajst let. »Prvič sem zapel z njimi na svete Tri kralje, 6. januarja,« se spomni. Oktet TEŠ zadnja tri leta deluje pod umetniškim vodstvom Blanke Rotovnik. (foto: M. Vranič) Začeli pa so novembra leta 1993. Po dvajsetih letih so v spomin na to pripravili tudi jubilejni koncert, izdali zgoščenko in posneli nekaj video spotov. Čeprav nosijo ime Oktet TEŠ, niso vsi člani zaposleni tam. Pet jih je, dva sta zaposlena v Gorenju, eden v Premogovniku. Največ nastopov imajo v Šoštanju z okolico. Pesem Okteta TEŠ pa se je razlegala tudi že po Nizozemski, Nemčiji, Rusiji, celo Avstraliji, tudi Češki ter Švici. So dobitniki številnih priznanj, med drugim zlate plakete 18. mednarodnih dnevov zborovskega petja leta 2004 v Pragi. So nosilci zlatega žiga Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije, lani ob jubileju pa so prejeli tudi priznanje župana Občine Šoštanj. Oktet TEŠ danes sestavljajo Janez Brglez, Grega Kladnik (oba prvi tenor), Franc Gregorc, Zvonko Lah (druga tenorja), Rado Gregorc, Peter Zgoznik (prva basista) ter Silvo Medved in Marko Balažic (druga basista). V oktetu pa so prepevali tudi Bojan Zorko, Matjaž Posinek, Mitja Venišnik (do leta 2010 je bil tudi umetniški vodja okteta) in Janko Zacirkovnik. Zadnja tri leta je umetniška vodja Blanka Rotovnik. Kaj najraje prepevajo? »Različno. Vsak posamezni član ima rad kaj svojega. S tem tudi širimo nabor pesmi, ki jih pojemo. Slovenske pesmi pa so še vedno tiste, ki nam vsem ležijo. Pod novo umetniško vodjo smo usvojili tudi nekaj dalmatin- skih. Te so med poslušalci tudi zelo dobro sprejete.« Vadijo redno enkrat tedensko, ob pomembnejših in večjih nastopih ali revijah pa večkrat na teden. V jubilejnem letu so posneli zgoščenko in videospot. Po »zaslugi« tistega za pesem Oj Triglav, moj dom, ki so ga snemali med deponijo premoga in termoelektrarno, objavljen pa je bil tudi na YouTube, so postali znani širše. Eni so rekli, da z njim izzivajo. Pa ni bilo mišljeno to. »Saj veste, kako je, ko v zanosu kaj pripravljaš. Mi smo tudi ta spot posneli z najboljšimi nameni, čeprav so eni menili drugače.« Eno pa je dejstvo. Da dobro in lepo pojejo, je spoznalo občinstvo širše. Vprašanje, če bi, če tega spota ne bi bilo. ■ V Centru starejših Zimzelen bodo zopet ustvarjali V Centru starejših Zimzelen v Topolšici z namenom prijetnega druženja in ustvarjanja različnih veščin že nekaj časa organizirajo delavnice učenja ročnih spretnosti, ustvarjanja uporabnih izdelkov in razdeljevanja znanja. V okviru krožkov Socvetje bodo v januarju izvedli dve zanimivi delavnici - izdelavo ljudskih glasbil in copat iz domače volne. »Ljudje smo zakladnica najrazličnejših znanj in spretnosti, tako tistih, zaradi katerih smo uspešni na poklicni poti, kot takšnih, ki jih negujemo in bogatimo za svoje lastno zadovoljstvo. In bolj, kot znanje delimo, več ga imamo.« Takšno Copati iz domače volne razmišljanje je zaposlene v Centru starejših Zimzelen vodilo k organizaciji krožkov Socvetje. Krožki so namenjeni vsem, ki se želijo ob prijetnem druženju naučiti še novih veščin, obogatiti se z novim znanjem ter pridobiti najrazličnejše koristne nasvete. Včeraj so izdelovali ljudska glasbila, 29. januarja pa si bodo lahko udeleženci pod mentorstvom Ane Sedar po metodi mokrega polstenja izdelali copate iz domače volne. ■ Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 10 112 KULTURA Men 16. januarja 2014 »Kultura je preživela vse čase« Ljubiteljska kultura ima v Šaleški dolini veliko podporo - Število kulturnih društev se že nekaj let ne spreminja Velenje, 10. januarja - V Šaleški dolini je v letu 2013 delovalo 42 kulturnih društev, od tega 28 v MO Velenje, 12 v občini Šoštanj in 2 v občini Šmartno ob Paki. Po podatkih Zveze kulturnih društev Šaleške doline, ki jih združuje, število društev že vrsto let ostaja enako. »Ena društva bolje delajo kot druga, nekatera imajo tudi dolgoletno prekinitev, nobeno društvo pa ni prenehalo delovati,« nam je v uvodu povedala strokovna sodelavka zveze Tatjana Vidmar. Ob tem izvemo, da med kulturnimi društvi prevladujejo pevski zbori in sestavi, kar velja za vse tri občine. »V zadnjih letih se je zelo razmahnila gledališka dejavnost, ki ima sedež v vseh treh občinah. Posamezna društva pa združujejo prebivalce vseh treh občin, kar se mi zdi, da je posledica dejstva, da smo v Šaleški dolini pred leti ohranili trezno glavo in Zveze nismo delili po posameznih občinah,« še doda Tatjana Vidmar. In kakšno podporo daje Zveza društvom? Trenutno jim pomagajo pripravljati vloge za razpise, na katerih pridobijo sredstva za delovanje. Trenutno je aktualen razpis za kulturne programe Tatjana Vidmar: »V zadnjih letih se je najbolj okrepila gledališka dejavnost.« in projekte v MO Velenje ter republiški, ki ga je razpisal Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Lani so bila šaleška kulturna društva na njem zelo uspešna. »Odprt je do 3. februarja. Lansko leto smo tu sredstva pridobili za kar 11 kulturnih projektov v Šaleški dolini. Je pa dejstvo, da bo Čakajoč na novo življenje Kina Velenje Digitalizacija kina letos spomladi -Ponudbe za nakup že odprli, izbor še opravljajo - Filmi bodo potem hitreje na ogled - Vsaj pol bo art programa Bojana Špegel Velenje, 9. januarja - Čas gre naprej, tehnologije tudi. Časi, ko so v kinematografih filme vrteli s 35-mi-limetrskimi filmskimi trakovi, bodo kmalu preteklost. Zato je tudi za slovenske kinematografe postalo nujno, da v svojih dvoranah poskrbijo za ustrezne digitalne naprave, saj sicer novih filmov ne bodo modo mogli več predvajati. Tega so se zavedali tudi v Kinu Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Digitalizacijo so načrtovali lani, a se je postopek malo zavlekel. Zato nas je zanimalo, kdaj bo do nje prišlo. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam je o digitalizaciji dvorane povedala: »Postopek teče, imeli smo že odpiranje ponudb, tako da smo že blizu zaključku projekta. V slabem mesecu dni bo izbran ponudnik, sledilo bo naročilo naprave. Računamo, da bomo na pomlad, če ne bo pritožb, začeli z novim življenjem velenjskega kina. Digitalna oprema bo namreč omogočala veliko novosti, predvsem pa bomo lahko nove filme vrteli takoj, ko bodo prišli na slovenska tla. Izkušnje kolegov, ki so dvorane že digitalizirali, so odlične. Število obiskovalcev se jim je bistveno povečalo. Številni Velenj-čani še vedno nove filme hodijo gledat v Celje, po digitalizaciji našega kina pa te potrebe ne bo več.« Izvemo tudi, da so se za zdaj odločili na nakup t. i. 2K tehnologije, ki pa jo ALTERNATOR letos na državnem razpisu manj denarja, kot ga je bilo lani, kar pa ne drži za velenjski občinski razpis, kjer sredstev niso zmanjšali,« še izvemo. Kot tudi, da vse tri občine v dolini dajejo veliko podporo društvom pri delovanju tudi s tem, da jim ni treba plačevati najemnin za prostore, kjer delujejo, pa tudi obratovalnih stroškov ne. »Takšna praksa je v slovenskem prostoru redkost, v veliki večini morajo društva drugje plačevati oboje. Že stroški ogrevanja jim poberejo velik del sredstev za delovanje.« Čeprav že vsaj dve leti govorimo o krizi, društva dobro delujejo. Na zvezi so prepričani, da bo tudi letos tako, je pa dejstvo, da morajo biti v posameznih društvih še bolj zagnani in iznajdljivi. Kultura je preživela vse čase,« doda naša sogovornica. Več o letu 2013 so povedali na redni letni skupščini v torek zvečer v vili Bianca. »Vedno so kratke in jedrnate. Povemo, kaj smo počeli in kaj bomo, izmenjamo izkušnje in mnenja. To so dobri, konstruktivni sestanki ljubiteljskih kulturnikov,« meni naša sogovornica. In dejstvo je, da si nihče ne zna zamišljati kulture brez deleža, ki ga vanjo vtke ljubiteljska kultura. Ta osrečuje tako tiste, ki se z njo ukvarjajo, kot tiste, ki v njej uživajo kot gledalci in poslušalci. ■ bš 2014 sta oblast in denar Aleš Ojsteršek Moram priznati, da so me moč, stopnjevanje in vztrajnost številnih zahtev, ki padajo na mojo delovno mizo v začetku tega leta spodbudile do tega, da sem nenavadno izkušnjo podelil s kolegi. Praviloma so se strinjali in ugotavljajo podobno. Ne ravno, kot bi kdo odprl Pandorino skrinjo, vsekakor pa, kot bi se zbudilo nekaj do sedaj spečih. V bistvu sem se tega razveselil. Naj se dogaja! Končno. Od tem, ki smo jih obravnavali v alternatorju, so vsaj razvoj, aktivni državljan za večjo kakovost življenja, človekove pravice, mediji, kultura, umetnost, šola, vera in civilna družba tista področja, ki jim napovedujem pestrost in veliki finale, pa naj bo ta po prvih ali drugih volitvah, ali decembra, da se le prebijemo do konsenzov in s tem do rešitve. Katera koli tema naj je, videti je, kot da soglasje deležnikov ni mogoče; zdi se, kot da tisti, ki vodijo razprave, ne zmorejo poiskati skupnih imenovalcev udeležencev in se zato izgubljamo v »lastnih prav argumentih«. S tega vidika se nam letos ponujata dve zgodbi, dvoje volitev, kjer bodo kandidati za čestitke morali pokazati svoj voditelj-ski značaj in ciljno povezovanje. Priznam, da alternative volitvam ne vidim, izbrancev nikakor ne morem ponotranjiti, vendarle pa ostaja vedno manj manevrirnega prostora za neumnosti, vsaj od kar je v družbi močneje čutiti sodno vejo oblasti. Poskusite, zdi se, kot da so kandidati dobili ušesa in zdaj slišijo besedo transparentnost nekoliko natančneje. Druga velika zgodba je področje usklajevanja države Slovenije z Evropsko komisijo glede skupnih razvojnih ciljev do leta 2020. Pogajanja glede tega prihajajo v zaključno fazo in vztrajnost Evropske komisije pri svojih zahtevah dnevno razkrije kakšno figo, ki jo je ta ali oni slovenski udeleženec uspel skrivati po dokler-pačgre principu. Kot smo na tem mestu večkrat izpostavili, bo prihodnost pripadla tistim, ki se bodo znali širše povezati, pri čemer ne gre spregledati, da bo najbolj na udaru karakter vrtičkarstva. Po principu, da so pametni že povezani, me je danes strah, ker se bojim, da nam je ta vlak mogoče že pobegnil. Nikjer lokalno namreč nisem zasledil, da bi imel tozadevno kdo pod streho že kakšno uspešno zgodbo. Kot mogoče izjeme vidim polje kulture in mlade, ki jim sicer vrtnarjenje tako ali tako še ni imanentno, kar pa se tiče izobraževanja, medijev in civilne družbe, pa se negotovosti še nisem uspel znebiti. Podobno pestro leto se kaže tudi na področju rimskokatoliške Cerkve, kjer novi papež vztraja na svoji poti in s stališči vidno pretresa molčečnosti vajene javnosti, doma pa obglavljena cerkev v upanju postavlja pot do nove oblasti. Naj bo 2014 naklonjena torej predvsem vsem nam, modrosti v presoji, zaupanju v sposobnost sprejemanja lastnih odločitev in odločnosti v ukrepanju. V velenjskem kinu pripravljajo številne premiere slovenskih filmov, na katerih se predstavi tudi ekipa ustvarjalcev. To je pomembno tudi za filmsko vzgojo, zato bodo le-to nadaljevali. lahko nadgradijo s 4K, ta pa omogoča tudi ogled v 3D tehniki. Te torej zaenkrat v Velenju še ne bo. Del evropske filmske mreže V velenjskem kinu vrtijo veliko filmov art programa, za kar dobijo tudi sredstva Ministrstva za kulturo. »Država to umetnost podpira, pri nas je v poslovnem letu 2013 bilo umetniškemu programu namenjenih kar 55 % filmov. To je zelo lepa številka, ki je tudi potrebna, če želimo ostati del evropskega projekta Evropa Cinemas.« Velenjski kino je namreč financiran iz treh virov; prvi je lokalni, torej MO Velenje, drugi nacionalni, ki ga predstavlja kulturno ministrstvo in slovenski filmski center, tretja pa Evropska unija. Obisk še raste Obisk Kina Velenje je bil v letu 2013 za 5 % višji kot leto prej. Pa že takrat so bili zelo zadovoljni, saj so segli v sam slovenski vrh med manjšimi kinematografi. »Lani smo zavrteli 212 različnih filmov v 646 predstavah. Našteli smo17 tisoč 864 obiskovalcev. K tej številki prištevamo tudi obiskovalce poletnega kina. Za nas je to velik uspeh, saj smo uspeli številko povečati, čeprav dvorane še nismo digitalizirali.« Sicer pa so bili lani v Kinu Velenje najbolj gledani slovenski filmi. Na prvem mestu je Gremo mi po svoje 2. Potrudili so se tudi, da so pripravili veliko premier s predstavitvami filmskih ekip. »To bomo nadaljevali, saj je pomembno tudi za kulturno vzgojo, vsak pogovor z ustvarjalci prinese nekaj novega. Predvsem pa bomo skušali za film še bolj spodbujati domače producente, sploh študente filmske režije, ki smo jim že doslej pomagali pri produkciji in premie-rah njihovih filmov.« ■ Vabljeni na sprehod po West Endu Nuška Drašček na zimskih Trianglovih večerih jutri zvečer v Centru Nova Velenje, 17. januarja - Regionalna kulturna naveza Triangel, ki je pred dobrima dvema letoma v sodelovanju povezala Festival Velenje, Hišo kulture Celje in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, se je v širšem kulturnem prostoru močno uveljavila s štirimi vsebinskimi večeri, ki so vezani na letne čase. Zimski je že tradicionalno namenjen muzikalu. Na letošnjem se bo s projektom Sprehod po West Endu predstavila odlična in vsestranska pevka Nuška Drašček, ki bo nastopila ob spremljavi pianista in dirigenta Simona Dvoršaka, enega največjih poznavalcev te glasbene zvrsti, basista Andreja Pušenjaka in tolkalca Vida Ušeničnika. V Žalcu so koncert že izvedli včeraj, nocoj ob 19.30 bo koncert v velenjski dvorani Centra, jutri pa še na Centru konjeniškega športa Celje. Razstava »igra in prijateljstvo« Velenje, 6. januarja - V avli Mestne občine Velenje si lahko od ponedeljka ogledate razstavo likovnih del učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje z naslovom »Igra in prijateljstvo«. Učenci so ustvarjali pod mentorskim vodstvom Roberta Klančni-ka, profesorja likovne pedagogike. Z eksperimentalno likovno tehniko, v kateri so uporabljali šablone, spreje in tiske s pečatniki, so ustvarili umetniška dela, ki govorijo o prijateljstvu. Razstavo si lahko ogledate do petka, 7. februarja 2014. ■ Na ogled katalogi Šoštanj - Danes (četrtek, 16. januarja ob 13. uri) bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem odprli razstavo katalogov proizvajalcev strojne opreme in pomožnih sredstev za usnjarsko industrijo 20. stoletja. Prikazani bodo katalogi, ki jih hranijo v muzeju. ■ mkp ■ Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 11 16. januarja 2014 MiCftfl 107,8 MHz 112 Uci se novih stvari Leto dni je, odkar Vesna Glinšek iz Hrastov-ca pri Velenju preživlja v studiu Radia Velenje manj popoldnevov, kot jih je. Razlog je služba, v kateri - kot zatrjuje - uživa in v kateri se je v tem času naučila veliko novega. »Če potegnem vzporednice z delom mode-ratorke na radiu in občasno tudi avtorice radijskega ter časopisnega prispevka, moram reči, da so mi pri sedanjem delu prišle prav predvsem izkušnje pri oblikovanju novičk oziroma njihovih atraktivnih naslovov, prav tako nimam nobenih težav pri navezovanju stikov s poslovnimi partnerji. Vse ostalo pa so nove zadeve, povsem drug svet. Mislim, da se v marketingu danes že kar dobro »znajdem«. Poleg novosti je razlog za zadovoljstvo tudi mlad kolektiv, v katerem so predvsem fantje,« dodaja Vesna. Radio še pravi, je itak super služba, velika ljubezen, s katero pa v današnjih časih težko preži- Vesna Glinšek: »Delo na radiu je sicer super služba, a se v današnjih časih samo od nje ne da preživeti.« viš. Kakšne nedeljske popoldneve, praznike pa si še vedno rezervira za radijsko kramljanje s poslušalci ali radijskimi gosti. »Kolikor se bo le dalo, bom vztrajala, da ohranim stik z mikrofonom. Zakaj? Zato, ker v studiu preprosto uživam!« Kljub obilici dela Vesna še vedno najde čas za svojo dolgoletno ljubezen - konje. Zadnji dve leti se je podala tudi v tekmovalne vode. S svojim Gentelmanom preživi na treningu vsak drugi dan, prav vsak popoldan pa skupaj migata. Skrb zanj se ji obrestuje, saj sta z vztrajnim delom že dosegla kategorijo L, pri kateri višina ovir dosega 120 centimetrov. Vesna pravi, da je odločena nastopiti letos na državnem tekmovanju za amaterje v preskakovanju ovir. »Vendar je do tja še dolga pot. Veliko bo treba delati. To je namreč šport, v katerem sta pomembna predvsem disciplina in dolgoletno vztrajanje ... Prostega časa skorajda nimaš, prijatelji se počutijo zapostavljene ... Pa vendar, name in na moj natrpan urnik so se že navadili ter sprejeli dejstvo, da to ni le hobi, ampak šport, ki zahteva celega človeka - to je način življenja,« še dodaja. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE . Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v • programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poroči- • lih ob 14.30. • 1. COTO, JAN PLESTENJAK IN MODRIJANI - En poljub 2. MILfY CYRUS-Adore you 3. IL DIVO FEAT. NICOLE SCHERZINGER - Memory I Foto Primož Predalič Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke sceni, so nastopili na številnih koncertih in nastopih, predstavili so štiri nove pesmi in dva videospota, tretji, za aktualni singel Zgodba zase, pa je tik pred objavo. Pri ustvarjanju prihajajočega albuma so intenzivno sodelovali tudi sami člani zasedbe, producentsko delo pa so zaupali izkušenemu mojstru Dejanu Radiče-vicu. Prvi album zasedbe IN&OUT bo izšel 14. februarja 2014. Adelin album 21 v digitalnem formatu dosegel rekord Album britanske pevke Adele z nenavadnim naslovom 21 velja že vse od izida pred tremi leti za enega najuspešnejših albumov zadnjih let. Doslej je bilo prodanih že 26 milijonov izvodov tega albuma, ki je hkrati postal prvi, katerega prodaja v digitalnem formatu je presegla tri milijone prodanih izvodov v ZDA. V podjetju Nielsen, ki se ukvarja s tržnim razi- Foto Ksenija Mikor Anu pravi: »Vzemite si čas!« Barvit soulovski vokal mlade velenjske pevke Anu postaja vedno bolj prepoznaven na domači glasbeni sceni. Po prvi pesmi z naslovom Dekle z naslovnice pa se Velenjčan-ka zdaj predstavlja z novo skladbo z naslovom Vzem si čas. Lani novembra jo je v dveh dneh posnela ob pomoči ekipe izkušenih glasbenikov, ki so jo sestavljali Ivo Rimc (bobni), Miha Koren (bas), Erik Marenče (Hammond), Miha Koretič (kitara), Tomaž Gajšt (trobenta), Vid Žgaj-ner (pozavna), Lovro Ravbar (saksofon). Gre za optimističen in sočen funky z bogatimi v živo odigranimi instrumental^ ki simpatično, a zgovorno opozarja, kako se nam stalno nekam mudi in nimamo več časa zase. Zato Anu predlaga, da si vzem'te čas. Zase in tudi za dobro glasbo. IN&OUT v • V I • pričakovanju prvenca Še mesec dni nas loči od izida prvenca fantovske zasedbe IN&OUT, ki je Slovenijo navdušila z nastopi na resničnostnem šovu X Factor. Od avgusta 2012, ko so se fantje resneje pojavili na domači glasbeni Jan Plestenjak in Modrijani, ena najpopularnejših domačih narodnozabavnih zasedb, so že večkrat skupaj stopili na oder. Tokrat so prvič združili moči tudi v studiu in skupaj posneli skladbo z naslovom En poljub. V studio se je pet glasbenikov zaprlo na Janovo pobudo, pesem pa je že dobila tudi video podobo. Pod besedilo skladbe se je podpisal Jan, glasbo pa je napisal znani primorski kitarist Zdenko Cotič - Coto.. • ••••• «J N LESTVICA DOMAČE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas Savinjski kvintet - Biser, školjka in žarek Novi spomini & Mama Manka... - Sneg je Trio Šubic - Čarobna pravljica Mladika - Zmagovalna kombinacija Storžič - Lušten par Gašperji - Snežna pravljica Biseri - Tvoja Vikend - Tvoj glas Okrogli muzikanti - Najlepši spomin Zlatih 6 - Zlata polka ... več na www.radiovelenje.com ^ N N N N N N N N N N N N N N N N J skovanjem, uspeh albuma pripisujejo predvsem uspešnicam, kot sta Rolling in the Deep ali Someone Like You. Album je bil na podelitvi gram-myjev leta 2012 razglašen za album leta, Adele pa je takrat s prireditve odnesla še pet drugih grammyyev. Britanska pevka, ki bo maja dopolnila 26 let, je lani prejela oskarja za pesem iz Bondovega filma Skyfall, letos pa naj bi snemala nov album. Apolonia menja življenje Vsestranska umetnica, glasbenica in pevka Apolonia predstavlja nov single s pomenljivim naslovom Menjam life. Pesem je nastala v deževnih dneh lanske jeseni in v besedilu sporoča iskreno izpoved trenutnega počutja in obenem splošnega apatičnega stanja v tej lepi deželici pod Alpami, kjer se dogaja precej, a se hkrati prav nič ne premakne. Apolonia je tudi tokrat združila moči s kitaristom in producentom Markom Lemeijem, s katerim sta ustvarjalni team že skoraj desetletje. Koncert v spomin Beatlom Letos mineva 50 let, odkar so legendarni Beatli prvič nastopili v ZDA. V spomin na ta dogodek bo- do 27. januarja, dan po podelitvi grammyjev, v Los Angelesu pripravili poseben spominski dogodek -koncert z naslovom The Night That Changed America (Noč, ki je spremenila Ameriko). Grammyja za življenjsko delo bodo letos podelili tudi legendarni liverpoolski skupini, na koncertu pa bodo znani glasbeniki izvajali njihove pesmi. Kot duet bosta nastopila tudi 14-kratna prejemnica grammyja Alicia Keys in devetkratni dobitnik te nagrade John Legend, ki bosta zapela znamenito skladbo Let It Be. Skladba Don't Let Me Down pa bo izzvenela v interpretaciji Johna Mayerja in Keitha Urbana. Beatlom se bo z nastopom poklonila tudi ameriška zasedba Maroon 5, na koncertu pa bosta kot Eurythmics ponovno nastopila tudi Annie Lennox in Dave Stewart. Glasbenika sta se sicer razšla leta 1990, ponovno pa sta svoje moči združila za dva albuma - leta 1999 (Peace) in leta 2005 (Ultimate Collection). BUMFEST 2014 V Žalcu bo od petka, 17. januarja, do nedelje, 19. januarja, potekal že 8. mednarodni tolkalski festival. Na edini tovrstni prireditvi v Sloveniji se bodo tokrat predstavili španska zasedba ODA-IKO, Slovenski tolkalski projekt SToP in avstrijsko-nemško-srbska zasedba Human Dong. V času festivala bodo potekale tudi zanimive glasbene delavnice. ANJA BAŠ Nimaš kej je naslov četrte avtorske skladbe mlade glasbenice Anje Baš, ki se je doslej podpisala pod pesmi Skušnjava, S tabo in Smisel. S četrto avtorsko skladbo glasbenica pridno niza skladbe za svoj prvi samostojni album, ki bo izšel jeseni. JERNEJ ZORAN Po lanskoletni uspešnici Kisik (šlo je za predelavo Jernejevega singla iz obdobja, ko je nastopal s skupino Društvo mrtvih pesnikov) ter skladbi To ... na kratko... je ljubezen, Jernej predstavlja novo skladbo Čutim te bolj (kot si upam priznati). K sodelovanju je povabil pevca Marijana Novino, sam pa je odigral kitare, bas, tolkala in klaviature ter se pod skladbo podpisal tudi kot producent. ZAKLONIŠČE PREPEVA Novogoriški rokerji snemajo nov videospot. Video podobo bo dobila njihova skladba Samo da prodje demokratija (Samo da mine demokracija), režijo pa so zaupali priznanemu režiserju video-spotov Venu Jemeršiču. SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2013 Minuli petek je v organizaciji RTV Slovenija potekal izbor za naj polko in valček. Najlepša polka je postala Skrivnostno dekle v izvedbi ansambla Tapravi faloti, najlepši valček Na lepih prtičkih pa je zaigral ansambel Nemir. V finalu je nastopilo dvanajst izvajalcev. Čaka nas športna sobota Za nami so dnevi preobjedanja s prazničnim pecivom, mesnimi in nemesnimi dobrotami. Pred nami so dnevi učenja med izpitnim obdobjem. Zunaj nas vsak dan pozdravljajo nizke temperature in velikokrat oblačni dnevi. Za vse tegobe ima ŠŠK odlično rešitev. Soboto,18. januarja, bomo ŠŠK-jevci preživeli aktivno. Pred nami je že 4. tradicionalni turnir z loparji, ki bo potekal v Rdeči dvorani v Velenju. Igral se bo tenis, badminton, namizni tenis in squash. Vsi nastopajoči se bodo lahko preizkusili tudi v »speedmintonu«, ne bo pa manjkalo niti testnih loparjev za tenis in badminton. Tudi letos bo na teniškem turnirju potekalo tekmovanje za najhitrejši servis, v katerem bo novopečeni Ivo Karlovič dobil »gajbo« piva. Začetek vseh športov bo na dan turnirja, 18. januarja, ob 10. uri zjutraj. Hkrati bo potekal tudi turnir v košarki. ta bo potekal od 11. do 16. ure. Vsi udeleženci bodo dobili priložnost aktivno in športno preživeti mrzle januarske dni, poleg tega pa počasi sestavljati ekipo za izenačeno in zelo močno študentsko ligo, ki se bo začela januarja. Igralo se bo po turnirskem sistemu. Prijavite se lahko le kot posameznik, saj bomo mešane trojke izžrebali na dan turnirja. Za vodo in malico bo poskrbljeno. Nagrade za vse »nosilce medalj« bodo praktične, prvotni namen turnirja pa je druženje ob športu. Po športnem sobotnem dnevu pa ste vabljeni vsi na družabni večer ob igranju tombole. Igralni listek s številkami dobite ob nakupu pijače za šankom. Žrebanje se prične ob 22. uri. Za najboljše imamo pripravljene nagrade. M ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Minulo soboto smo organizirali predavanje Jud in prostitutka v stavbi Gaudeamus, kjer smo gostili dr. Dušana Rutarja. Predavatelj je govoril o izključevanju drugačnih ljudi in o mehanizmih, zaradi katerih se to dogaja, pa tudi o strategijah preživetja in solidarnosti, ki jih razvijajo izključeni in družbeno segregirani ljudje. Čez dva tedna sledi tudi nadaljevanje predavanja. Uradne ure kluba: v prostorih kluba eMCe plac od četrtka do nedelje med 17. in 19. uro. ■ Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 12 112 16. januarja 2014 * Cvetka Jaklič, upokojena vzgojiteljica, danes pa tudi svetnica v svetu Mestne občine Velenje, sodi med tiste ženske, ki rade in z veseljem spremljajo modo, in tiste, ki ničesar ne prepuščajo naključju. Po modni nasvet, kadar ga potrebuje, ji ni treba daleč. Dobi ga lahko pri hčeri, modni oblikovalki Petri Meh ah njeni prijateljici, prav tako modni oblikovalki Jeleni Stevan-čevič. »Dekleti, začnita. Lokalne volitve so pred vrati. V novo obdobje bo treba stopiti z novim staylingom. Naj bo drzen, ne pa predrzen,« jima je naročila. Eva Kumer je do-brovoljka. To vedo mladi gasilci, ki jim predaja svoje znanje, skrbi pa tudi, da ima- /■-'Z i tu Ji \ /! H ; p 3frF ~ jo med letom številne aktivnosti. In to vedo na »njeni« škalski šoh, kjer je kot učiteljica in vodja podružnice zelo priljubljena. In kaj je bil tokrat vzrok za tako prešeren smeh? Nova igrala pred šolo in nova telovadnica? Ne. Prej iskrice v otroških očeh, ki so ob otvoritvi grele vse, ki so bih zraven. Eva že ve, kohko so vredne. Neprecenljive so. In vedno grejejo. 4 Nekdanja sodelavca na Šolskem centru Velenje: mag. Ivan Kotnik, direktor centra, in Marjeta Primožič, upokojena koordinatorka gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, občasno tudi »deklica« za stike z javnostjo ... »Ah, Ivč, saj ne vem, ah je bilo bolje prej, ko sem hodila v službo, ah sedaj, ko sem upokojena. Prej ste me ježih in veselih eni in drugi, sedaj ti drugi skrbijo, da mi ne pade adrenalin. Saj veš, Marko (mož) je več na bazenu kot doma in tako sem sama pogosto za vse. Če sem bila prej občasna varuhinja Nejkinim otrokom, sem sedaj še Juretovim. Saj to rada počnem, ampak »babiju« je kar naporno slediti njihovim vragohjam.« Prodali dovoljenje za lov na črnega nosoroga V ZDA je minuli vikend potekala dražba, na kateri so prodajali dovoljenje za lov na črnega nosoroga v Namibiji. Če upoštevamo dejstvo, da je črni nosorog ena najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu, ne preseneča informacija, da so lastnikom w /: kluba, kjer je dražba potekala, grozili tudi s smrtjo. Pred stavbo se je zbralo veliko število protestnikov, ki so dražbo označili za perverzno. »Te živali je treba varovati, ne pa jih prodajati najvišjemu ponudniku,« je bil zgrožen Jeffrey Flocken iz mednarodne organizacije za zaščito živali. A se je dražba vseeno zgodila -dovoljenje za lov so prodali za 350 tisoč dolarjev. V Namibiji sicer živi tretjina od okoli 5.000 primerkov črnega nosoroga, Američani pa pojasnjujejo, da bo ravno lov pomagal pri obstoju te ogrožene vrste, saj da bo imel lovec dovoljenje za lov le na enega nosoroga - samca, ki ne more več oploditi samice. Kot so dodali, naj bi tako zmanjšali nevarnost za mlajše samce, ki so pogosto tarča starejših in bolj nasilnih nosorogov ter jim s tem omogočili preživetje. Fotografija božje Umil se ni 60 let roke Nič novega ni trditev znanstvenika, da je s pomočjo teleskopa v eksplodiranih zvezdah uzrl podobo božjega očesa. Tokrat pa prihaja iz NASE poročilo o videni božji roki - ta se nahaja v ozvezdju Cir-cinus (Šestilo), od nas pa je oddaljena okoli 17 tisoč svetlobnih let. Od tam prihaja fotografija, ki jo je posnel Nasin teleskop Nustar in ki je nastala po eksploziji zvezde, po kateri se je sprostil ogromen oblak materiala. Na fotografiji je torej posneto močno sevanje, ki je vidno kot modri del, rentgenski žarki z nizko energijo pa so zeleni in rdeči. Ker so nekateri v prikazanih vesoljskih meglicah uzrli obris roke, se je fotografije prijelo ime »božja roka«. Da, tudi danes živijo ljudje, ki opuščajo osnovno higieno. Pa ne le dnevno ali tedensko, obstajajo tudi takšni, ki so jo povsem opustili že pred mnogimi leti. Eden njih je Amoo Hadji iz Irske, ki se ni skopal že 60 let. Približno 80-letni starček ima luskasto kožo, komaj vidne oči, smrad, ki ga oddaja, pa je nemogoč. Sam ne zna povedati, zakaj je opustil umivanje, dejstvo pa je, da je revež - spi na tleh, ponoči v majhni utici, njegovo najvidnejše imetje pa je jeklena cev, s pomočjo katere kadi živalske iztrebke. Kavarna, ki namesto kave računa čas V londonskem okrožju Shore-ditch je vrata odprla prva britanska podružnica ruske kavarne, ki gostom ponuja neomejene količine kave, čaja in sladic - zaračuna pa jim čas, ki ga preživijo v njej. Nam nekoliko nenavadna zamisel v Rusiji žanje lepe uspehe; kavarna je namreč tako priljubljena, da je v zadnjih dveh letih odprla devet novih poslovalnic, ki jih na mesec obišče okoli 30 tisoč gostov. Pravila so preprosta: gost mora ob prihodu vzeti budilko, si zapisati čas ke pa si lahko pripravijo v kuhinji, kjer za sabo tudi pomijejo. Lastnik Ivan Mitin pravi, da je sicer smešno videti ljudi, kako v vrsti čakajo za pomivanje svoje posode, vendar poudarja, da to ni obvezno - »smo pa hvaležni tistemu, ki se odloči za to,« še dodaja. Da je bolj zabavno, so v kavarni še klavir, gramofon in neomejen Wi-Fi dostop. Na podzemno brez hlač 13 let je minilo, odkar je v New Yorku gledališka skupina za potegavščino izvedla projekt »Brez hlač na podzemno«. Čeprav je bilo takrat udeleženih le sedem ljudi, je ideja prerasla v nadvse priljubljen tradicionalni dogodek. Tudi letos so tako v več kot 60 mestih po ZDA hladnim temperaturam navkljub pripravili dan, ko je več tisoč udeležen- ter jo imeti ob sebi vse do odhoda. Fiksna cena je tri penije na minuto, kar pomeni, da enourni obisk kavarne stane le 1,80 funta, ne glede na to, koliko skodelic čaja in piškotkov pospravite. Po drugi strani vas bo na hitro popita kava stala le nekaj penijev. Gostje si strežejo sami - kavo in čaj iz avtomatov; prigriz- cev le v spodnjih hlačah potovalo s podzemno železnico proti Union Squareu. Tudi tokrat so se ob tem pretvarjali, da se ne poznajo, dokler niso prišli do cilja - Union Squara, kjer so se srečali in se veselili z glasbo ter plesom. Še posebej radi pa so se ob tem nastavljali fotografom. Iz trte izvito V zunajparlamentarni stranki TRS vladi predlagajo takojšnjo ustavitev gradnje Teš 6. Po mnenju drugih je taka zahteva povsem iz trte izvita. Za srečo Ne ob prihodu dimnikarjev, ob prihodu poštarjev se bomo v prihodnjih dneh držali za gumbe. Ko nam bodo prinašali sporočila o izračunih za plačilo davka na nepremičnine. A kaj, ko računi ne bodo odvisni od sreče. Mnogi morajo šele zdaj priznati, kaj vse imajo. Stara igra Ministrstvo in Direkcija za ceste se s še nekaterimi drugimi igrata igro »Ali je kaj trden most«. To je sicer stara slovenska ljudska igra, ki pa je sedaj ljudje nič kaj igrivo ne sprejemajo. Nov bazen Le zakaj so nekateri zaskrbljeni, če je v spodnji del vele poslopja na Gorici prodrla voda. Saj Velenje vendarle potrebuje novo pokrito kopališče. Največji Po tem, ko ima Velenje še vedno največji Titov spomenik, bi eni radi, da bi v Šaleški dolini dobili še največji gospodarski spomenik. Teš 6! So seveda tudi taki, ki menijo, da bi bil tak spomenik lahko tudi spomenik neumnosti. Čigavi? Razlika Nekateri pravijo, da med bučami in bučmani ni razlike. Pa je. V bučah nekaj vendarle je. Je pa tudi nekaj podobnosti. Oboje rado uspeva na gnoju. Takem ali drugačnem. Čistka Marko Zidanšek je odstopil kot prvi mož nadzornega sveta HSE. Ne vem, ali je to res prav. Ker je direktor celjskega »čistilnega podjetja« Simbio, ima morda največ znanja in izkušenj, da bi stvari počistil in odstranil, če je kaj nesnage. Na udaru Nekdaj znani Rudnik pub je sicer že dolgo zaprt, a še vedno na udaru kritikov. Zdaj ne zaradi nočnega hrupa, ampak zaradi »dan-in-nočne« neurejenosti. Vredna imena Na nedeljski rokometni tekmi v Velenju je bilo v nekaterih trenutkih tako »vroče«, da bi bila dvorana res lahko rdeča. Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 13 16. januarja 2014 MED VAMI Igralcev kar veliko, sreče bolj malo 13 Mladi raje igrajo igre z višjimi glavnimi dobitki, starejši prisegajo bolj na loto - Mlajši zaupajo izbiro številk računalniku, starejši stavijo na svoje številke - Vplačila pogostejša, vsote manjše Tatjana Podgoršek Slovenijo že več kot pet let pretresa gospodarska kriza, a sreča še obišče njene redke posameznike. V decembru lani sta se med te vpisala dva iz Slovenije. Na Loteriji Slovenije še vedno čakajo na srečneža, ki je zadel na Euro Jackpotu vrtoglavih 21 milijonov evrov, na obali pa je nekdo vplačal srečko na lotu za glavni dobitek v višini 1,5 milijona evrov. V teh časih je iskanje sreče, priti do čim več denarja čim bolj lahko in enostavno za vse več, predvsem mladih ljudi, pravi izziv. Zanimalo nas je, ali je v našem okolju veliko takih, ki poskušajo srečo v igrah loterije, ali tudi kaj zadenejo, koliko so pripravljeni za to odšteti. Odgovore na zapisana in še nekatera druga vprašanja smo poiskali v poslovalnici Loterije Slovenije v centru Interšpar na Selu pri Velenju. »Če zadel bi jaz na lotu, bi ...« Prav zabavno je bilo prisluhniti tistim, ki so se ustavljali pri plačilnem okencu in vplačevali predvsem loto in Jackpot. »Tako. V igri sem za milijone,« so pokomentirali nekateri, potem ko so za stavni listič odšteli znesek, ki v času naše prisotnosti ni presegel 30 evrov. »Igram tisto, kar prinaša milijon, rabim pa vsega 10 juijev,« se je pošalil drugi. »Če bi jaz zadel glavni dobitek na lotu, bi ... Ah, kaj bi imel od tega? Bolela bi me glava, ker ne bi vedel, komu naj zaupam večjo vsoto denarja. Za kaj bi jo porabil? Morda za malo boljši avtomobil,« je komentiral tretji. »Doslej sem namesto dobitka, ki sem ga pričakovala, dobila odgovor več sreče prihodnjič. Ne verjamem, da bo tokrat kaj drugače. A če ne vplačam, še tega ne morem pričakovati,« je opravičevala svoje more pričakovati. Poznam ljudi, ki so pripravljeni za igre na srečo zapraviti celo plačo, med srečneži pa so zelo zelo redko. To je zame delček navade, tudi priložnost za druženje. Pretirane sreče doslej še K dejanje igralka lota. Boljša polovica starejšega zakonskega para pa je takrat, ko se je od prodajnega okenca mož malo oddaljil, ugotavljala, da se tudi človek, ki poskuša srečo z manjšimi vplačili, znebi na mesec kar lepe vsote denarja. Bolj gostobeseden je bil Zvone Schmidt: »Redno igram loto in Jackpot, a ne za velike zneske. Na teden sem pripravljen, odvisno od velikosti dobitka, odšteti od 4,40 do 6 oziroma 10 evrov. Kdor ne igra, tudi upanja na kakšen dobitek ne občine Šoštanj vplačal 400 evrov. »Tudi sicer vplačuje več kot drugi in tudi nekaj dobi,« je dejala in dodala, da so vplačila zelo različna. Sedaj, ko se ve, da je dobitnik velike milijonske vsote na Euro Jackpotu plačal za igro 2,20 evra, večina igra za ta znesek, prej pa so bili igralci pripravljeni odšteti precej več. Loto in Jackpot Po njenih besedah v tukajšnjem okolju ljudje kar pogosto poskušajo srečo na igrah. Večkrat, razumljivo, dobijo tisti, ki igrajo redno. Največ Mirjam Brišnik: »Ljudje prihajajo pogosto, a so njihova vplačila manjša.« nisem imel, toliko, da sem si poravnal stroške, pa že.« Vsi govorijo, da ne bi imeli tega denarja, a zanj igrajo Mirjam Brišnik, ki deli srečo v centru Interšpar na Selu pri Velenju, je povedala, da vsi govorijo, kako ne bi imeli najvišjega dobitka, a zanj igrajo. Malo pred našim prihodom je menda upokojenec iz pa povedala še to zanimivost, da mlajši in stari od 30 do 40 let raje igrajo Jackpot, ostali loto. »To kaže, da se ti zadovoljijo z nižjimi zneski, mladi pa želijo na hitro obogateti. 27 let sem že uslužbenka Loterije Slovenije, od tega 11 let v centru Interšpara na Selu. Tu sem že kar nekajkrat delila srečo, in sicer sem prodala srečko za štiri sedmice in enega lotka.« Najvišja glavna premija na njenem prodajnem mestu je znašala 872 tisoč evrov, lani najvišje vplačilo pa 1.800 evrov, in sicer zadnji mesec v letu, ki je tudi sicer najbolj privlačen mesec za igre na srečo. Več prodajnih mest, kriza ... Zvone Schmidt: »Nisem strasten, sem pa reden igralec iger na srečo. To je zame tudi ena od oblik druženja.« zanimanja je za igri z najvišjimi dobitki - lotu in Jackpotu. Igralci so različnih starosti. Mlajši zaupajo izbiro številk računalniku, starejši igralci stavijo na svoje številke. Je Mirjam je še dejala, da spremembe tudi igranja na srečo niso zaobšle. Velik dobitek Slovenca na Euro Jackpotu ter nato še 1,5 milijona evrov na lotu pred novim letom je zanimanje za igranje kar povečalo. Sicer pa se je za igranje iger na srečo zanimanje v zadnjih letih zmanjšalo za približno 20 odstotkov. Razloge za to je poleg krize pripisala podražitvi vplačil in uvedbi višjega davka na dodano vrednost, večjemu številu prodajnih mest, nasičenemu trgu z igrami. Občinski proračun bogatejši za ... Ali so v občinah Šaleške in nekaterih Zgornje Savinjske doline občani rojeni pod srečno zvezdo, kar se tiče iger na srečo? O tem presodite sami iz podatkov, ki smo jih pridobili na občinskih upravah. V zadnjih petih letih se je v proračun Mestne občine Velenje od davka iger na srečo nateklo slabih 208 tisoč evrov. Največ v letu 2012, in sicer dobrih 152 tisoč, najmanj pa leta 2011 (nekaj manj kot 11 tisoč evrov). V občini Šoštanj je bil v istem obdobju proračun bogatejši za dobrih 14 tisoč evrov. Od tega se je nekaj manj kot polovico nateklo v letu 2012, sploh »vrhunsko« pa je bilo minulo leto, ko je od iger na srečo občina »zaslužila« 2,81 evra. Z velikim zneskom davka od iger na srečo se za obdobje 2009-2013 ne morejo pohvaliti tudi v občini Šmartno ob Paki. Nekaj več kot 16 tisoč evrov se je nateklo v občinski proračun, od tega največ leta 2009 (5.000 evrov), najmanj pa leta 2010 (slabih 1.700 evrov). Iz nekaterih občin Zgornje Savinjske doline pa smo pridobili naslednje podatke o sreči njihovih občanov pri igranju iger na srečo v zadnjih petih letih: Solčava: nekaj več kot 1.756 evrov, Ljubno 5.281, Mozirje 5.453, Nazarje 2.500, Rečica ob Savinji pa kar 67 tisoč evrov. In kaj smo storili ob koncu obiska na prodajnem mestu loterije? Vplačali navaden loto. Rezultat žrebanja? Več sreče prihodnjič. Nič novega. Tudi z manj se da narediti več Čeprav je denarja za delovanje Šaleškega študentskega kluba vse manj, nova ekipa načrtuje veliko dogodkov - Najbolj turbulentno je bilo lansko leto, letos le nadaljujejo zastavljeno delo - Priprave na Dneve mladih in kulture že stekle Bojana Špegel Velenje, 13. januarja - Dobrih 40 dni po tem, ko je absolvent strojništva Janž Krofel prevzel vodenje Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK), smo ga povabili na klepet. Da je z delom v klubu seznanjen že od prej, priča dejstvo, da je bil zadnje leto podpredsednik kluba. V njem je, izvemo, aktiven že nekaj let. V prostorih SSK-ja imajo uradne ure od četrtka do nedelje od 17. do 19. ure. Takrat pisarna nikoli ne sameva. »V klub sem se včlanil pred leti z željo, da bi izboljšal položaj športa med mladimi v Šaleški dolini. Takrat je to področje zelo upadalo, saj se je vedno manj članov vključevalo v športne aktivnosti. Bil sem aktiven košarkar, zato sem si želel, da šport med študenti spet zaživi. Pred tremi leti sem postal še aktivnejši; najprej sem bil član upravnega odbora, leta 2012 pa sem postal podpredsednik kluba. Takrat sem svoje delovanje v klubu razširil tudi na druga področja; sodeloval sem pri pripravi Dnevov mladih in kulture, organizaciji akademskega plesa ... Ob koncu leta 2013 pa sem postal predsednik. Trudil se bom, da zgodbo, ki smo jo postavili pred petimi leti, nadaljujem,« nam je povedal Janž v uvodu. Dovzetni za vse predloge Ker je dobro poznal delo in ekipo, ki je v prejšnjem študijskem letu sestavljala jedro kluba, te ni veliko spreminjal. »Imamo super, zelo široko ekipo, ki je sposobna delati na več področjih. Vključili smo tudi mlade, bruce, ker vemo, da je podmladek zelo pomemben. Članstvo smo še okrepili, mladi se zavedajo, da jim nudimo zelo veliko. Trudimo se, da jih informiramo, kaj počnemo, uspešno jih privabljamo v naše aktivnosti.« Člani, med njimi je več kot 500 študentov, tako uporabljajo številne ugodnosti za cenejšo rekreacijo, tudi v mestih, kjer študirajo. Pozimi so zelo iskane karte za smučanje na Golteh, Rogli in Krvavcu. Mnogi se v študijska mesta vozijo s Šamu tursom, s katerim ima klub sklenjeno za študente cenovno zelo ugodno ponudbo. Mesečno za prevoz odštejejo 15 evrov. Ob koncih tedna študenti redno prihajajo v eMCe plac, kjer jim pripravljajo koncerte, stand-up doživeli zelo turbulentno leto, ker so se sredstva za delovanje kluba močno zmanjšala. »Sedaj vemo, da se da vseeno pripraviti dober program, čeprav koncesijske dajatve še kar upadajo. To smo predvideli tudi v programu dela. Vseeno bomo izpeljali vse stalne aktivnosti, maja bomo izdali tudi naš časopis Racionalno izbrane teme (RIT), ki že nastaja. Naš spletni časopis Sko-vik pa je postal eden kvalitetnejših študentskih mesečnikov v državi. Zasluge ima urednik Matevž Vogri-nec.« Januarja v Velenju načrtujejo več športnih turnirjev; 18. januarja pripravljajo košarkarski turnir in ŠŠK s svojimi partnerji letno izvede preko 100 ' projektov - od kulture, športa, sociale, izobraževanja in zabav. in druge dogodke. Tako bo, poudari Janž, tudi naprej. »Koncept dela je dober, uveljavljen, zato ga ne bomo spreminjali. Smo pa veseli vsakega predloga, trudimo se, da želje študentov vključimo v naš program.« Sicer pa v teh dneh že pripravljajo program za največji dogodek v letu, Dneve mladih in kulture. »Program že sestavljamo, trajali bodo od 9. do 25. maja. Končali jih bomo s koncertom na gradu, če nam bo le vreme naklonjeno,« doda Janž. Ob tem pove, da so lani v klubu 4. turnir v igrah z loparjem. Oba bosta v Rdeči dvorani. Od 6. do 9. marca študente vabijo na smučanje v Nassfeld. Stekle so tudi priprave na Akademski ples, ki bo letos 12. aprila. Da bo maj zelo aktiven, pa vedo že sedaj. Po njem si bodo ŠŠK-jevci vzeli čas za izpite, med poletnimi počitnicami pa bodo spet šli v Ribno na taborjenje. ■ Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 14 16. januarja 2014 Prvi vrtec v Velenju že pred več kot sto leti 112 VI PISETE Na Gustavki imamo svoje v • Na osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje so učenci svečano odprli svoje šolsko osončje. Pri predmetu fizika imajo osmošolci poglavje, namenjeno astronomiji. Ker zelo radi pripravljajo referate, smo se odločili za njihovo posebno predstavitev. Skupaj smo stopili k učiteljici fizike in glasbe ter učitelju likovne umetnosti in tehnike ter se medpredmetno povezali. Planete našega osončja smo predstavili na poseben način. Pri pouku fizike smo planete obravnavali s fizikalnega stališča. Pri tehniki so planete izdelali tako, da so balone kaširali s časopisnim papirjem in lepilom. Učiteljica glasbene umetnosti je planete glasbeno opremila. Ob otvoritvi so učenci planet predstavili z očmi fizika, povedali pa so tudi pomen planeta v rimski mitologiji. V ozadju se je vrtel ustrezen stavek iz Holstove simfonije z naslovom Planeti. Ker Zemlja v tem delu nima svojega stavka, smo ga naredili kar sami. Učenci so iz kitare, saksofona in violončela izvabili zvoke znane slovenske popevke Zemlja pleše in ob tem ubrano zapeli. Tako smo skupaj z Zemljo odplesali v novo leto. ■ Karin Sirovina Dvornik Vrt v podeželskem okolju V torek, 7. januarja, so v šoštanjski knjižnici gostili v okviru projekta Z znanjem na(d) vas: vseživljenjsko učenje za vsakogar, strokovnjakinjo za vrtove Alenko Gorza. Tema predavanja je bila vrt v podeželskem okolju, kar se pokazalo za izredno zanimivo in aktualno temo, četudi smo še v koledarski zimi. Obiskovalci večera so v uro in pol trajajočem predavanju spoznali sodobne trende v oblikovanju vrtov, s poudarkom na pri nas znanem gartelcu, v Angliji kitchen garden. Gre za manjši vrt v neposre- dni bližini hiše, kjer vzgajamo vse najnujnejše za kuho in tudi okrasitev doma. Srečni so tisti, ki si danes lahko privoščijo »pravi« okrasni in zelenjavni vrt ter ob tem pridelajo še gajbico sadja, razmišlja predavateljica. »Razmerja med posameznimi deli vrta so se med časom spreminjala. Zelenjavnemu in sadnemu vrtu je bilo včasih namenjeno veliko več prostora in pozornosti kot okrasnem, ki pa je v zadnjih desetletjih z dvigom našega standarda vedno bolj dobival pomembnost. Ekonomska kriza in ozaveščenost ljudi pa ponovno obračata kolo vrta, vendar tako, da se navezujeta na vsa pretekla znanja, uporabljata vse sodobne ugotovitve in upoštevata smernice vrtnega oblikovanja.« Slovenci imamo prevelike in preveč urejene vrtove, polaga na znanje strokovnjakinja in priporoča več sproščenosti z obvezno postavitvijo klopce na vrtu. ■ Brina Zabukovnik Jerič Mnenja in odmevi Nos ... okras na obrazu ali kaj več? Nos krasi obraz in podarja lastniku drugačnost. Kdo se ne spomni dolgonosih junakov, kot sta bila slavni Cyrano de Bargerac ter lahkoverni Ostržek, značilnega nosa šarmantne igralke in pevke Barbre Streisand ter s svojim centralnim okrasom večno nezadovoljnega Michaela Jacksona? Poleg lepote ima nos svojo funkcijo, na njem pa se lahko večkrat odražajo razne sistemske bolezni. Kdo naj bo posebej pozoren na ta članek: ljudje, ki ponoči pretežno dihajo skozi usta. To ni običajno in ni dobro! Funkcija nosu Nos je pomemben za pljuča, enako kot je veža za dnevni prostor; če veže ni, je dnevna soba poleti pretopla, pozimi pa premrzla. Nos s sinusi, ki ga obdajajo, vdi-hani zrak segreje, navlaži in očisti prahu in mikroorganizmov. Če je nos pretežno zaprt, tudi ko nismo nahodni in predvsem ponoči, prehaja v pljuča preko ust neustrezno pripravljen zrak. Podnevi si še nekako pomagamo in se trudimo z dihanjem skozi nos, ponoči pa se v snu taki ljudje prepustijo dihanju skozi usta. Taki bolnik imajo zato pogosto vnete mandeljne, žrelo, grlo, sapnik, bronhije, zbolevajo za pljučnicami, obstruktivno apnejo v spanju ali astmo. Najpogostejši vzroki za zamašen nos so: • kronično vnetje kot posledica deviacije nosnega pretina, polipov, obolenja zob, deformiranih sinusov ... • alergije, predvsem na celoletne alergene (pršice, dlaka psa in mačke, perje papig ali pri profesionalni izpostavljenosti, npr. pek - moka?), • pomanjkanje vitaminov, hormonske spremembe, • neustrezno okolje: plini, kemikalije, prah, kajenje, delo v hladilnicah ..., • poškodbe in ostalo. Kakšni so znaki kronično obolelega nosu Najpogosteje se pojavlja nosni izcedek, kot da bi bili stalno naho-dni. Izcedek je največkrat voden ali belorumen. Predvsem ponoči lahko izcedek zateka v grlo in povzroča moteč kašelj, zjutraj ob prebujanju pa izkašljevanje zasušene sluzi. Ker Dodatno pojasnilo Glede na ponovno pisanje gospoda Kuzmana o postopku policistov z občanko 3. decembra 2013 želimo dodati le še to, da smo občanko na podlagi njene pravočasno podane zahteve za sodno varstvo, v kateri so bili zaznani tudi znaki pritožbe sta nosna prehoda ponoči večkrat zaprta, se taki ljudje ponoči zbujajo s suhimi usti, zjutraj pa imajo občutek hrapavosti v žrelu in cmok v grlu. Pri dolgotrajnem vnetju nosne sluznice se lahko postopno izgubi občutek vonja, oteženo se izenačuje sluh (podobno kot pri hitrem dvigu npr. v dvigalu), predvsem pozimi pa se pojavlja prekomerno solzenje. Pojavlja se lahko redno smrčanje ali celo prenehanje dihanja med spanjem, t. i. apneje v spanju. Na te najpogosteje opozori partner smr-čača. Večkrat se lahko pojavljajo čelni glavoboli, občutek tiščanja v obraznem delu glave, obolenja in vnetja sinusov. Ko se pojavi kronični kašelj, občutek utesnjenosti v prsnem košu ter zadihanost ob naporu ali športu, je astma že na obzorju. na postopek policistov, seznanili z ugotovitvami Ministrstva za notranje zadeve, ki je pristojni organ za odločanje v pritožbenih zadevah. Občanka ima torej še vedno odprte vse možnosti, da se odloči za pritožbo na postopek policistov. ■ Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostjo Kaj vam predlagamo Če imate ponoči kronično in pretežno zaprt nos, obiščite svojega osebnega zdravnika in mu potožite o svojih težavah. Verjetno vas bo glede na klinično simptomatiko napotil k specialistu za nos (specialistu ORL) ali za pljučne bolezni in alergijo (pulmologu). Poleg pregleda je večkrat potreb- no opraviti kožno testiranje na alergije, rentgenski posnetek nosu in sinusov, preiskave pljučne funkcije in provokacijske teste za izključitev sovpadajoče astme ter poligrafijo spanja pri smrčačih z apnejo v spanju (www.pulmolog.com). Kaj lahko naredite sami? • Izogibajte se onesnaženega okolja. • Ne kadite. Tudi pasivno kajenje je škodljivo. • Priporočljiva je redna higiena nosnih hodnikov. Ivanka Trojar (1894-1965) se je rodila Šinkovčevi rudarski družini v Idriji. V družini so bili štirje otroci, tri hčerke in sin. V času Avstro-Ogrske se je Ivanka v Lich-tenturnskem samostanu v Ljubljani pripravljala za vzgojiteljski poklic. Pred začetkom prve svetovne vojne jo je neka neu-gotovljena slovenska organizacija poslala v Velenje, da bi kot protiutež nemškemu vrtcu pridobila otroke za slovenski vrtec. Pogumno sedemnajstletno dekle se je zagnano lotilo dela, obiskovala je slovenske družine in kljub hudemu nasprotovanju nemškega življa ji je podvig uspel. Prvi slovenski vrtec v Velenju je bil kar pri njej doma pri Šinkovčevih v Stari vasi. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 in nastanku nove države, ki je združevala Srbe, Hrvate in Slovence in se je kasneje preimenovala v Jugoslavijo, je Ivankin slovenski vrtec deloval v stavbi nekdanje nemške osnovne šole na velenjskem trgu vse do okupacije leta 1941. Ko se je Idrija znašla v Italiji, so idrijski Šinkovci dobili zatočišče pri sorodnikih v Velenju. Oče rudar je že prej zgodaj umrl, Ivanka se je poročila s prometnikom na velenjski železni- • Največkrat pomaga redno vlaženje nosnih hodnikov s slano vodo (fiziološka raztopina). • Če imate predpisane steroidne pršilke za nos, jih ne prenehajte jemati ob prvemu izboljšanju. Posvetujte se z zdravnikom. • Izogibajte se alergenom, če ste alergični. Ob začetku simptomatike s kihanjem, nosnim izcedkom, ščemenjem v očeh in kašljanjem uporabljajte zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik: antihistaminike. • Če redno smrčite ter se zbujate zjutraj utrujeni, izpolnite vprašalnik o motnjah spanja (ESS vprašalnik), ki je na povezavi www.apneja.si, in ga pokažite osebnemu zdravniku. Simptomi kronično vnete nosne sluznice? • nezmožnost dihanja skozi nos, predvsem ponoči, • nosni izcedek ali zatekanje sluzi iz nosnih hodnikov in sinusov v grlo, • pogosta vnetja sinusov, • zbujanje zjutraj z zasušenim žrelom in občutek cmoka v grlu, • jutranje izkašljevanje, • smrčanje in/ali prenehanje dihanja ponoči (apneja), • nekakovosten spanec s pogostim prebujanjem, • izguba zaznavanja vonjav, • težje izenačevanje pritiska v ušesih, • prekomerno solzenje, • obrazna bolečina in občutek pol- ški postaji Štefanom Trojarjem. Trojarji, pri katerih so se rodili trije fantje, so prebivali v Cviklovi vili v Stari vasi. Sin Štefan, doktor zgodovine, je bil izredni profesor na ljubljanski univerzi. Po oku- paciji se je družina preselila na Jesenice. Najstarejši Velenjčani se še spominjajo prve pogumne velenjske vzgojiteljice Ivanke, ki jim je s slovensko besedo obogatila rano mladost. Ne bi bilo narobe, če bi kakšen današnji velenjski vrtec poimenovali po njej. ■ Bojan Glavač