KOROŠKI
Leto Xil.
na Koroškem, 25. maja 1962.
Štev. 5-7
NASA ZAVEZA:
VEČJA PROIZVODNJA, BOLJŠI IN CENEJŠI IZDELKI
Foto: Jože Gal
Takrat med nami (z obiska 19. avgusta 1958 na Ravnah) in zmerom z nami in za nas v borbi, gradnj in vekovni rasti. Da bi še dolgo dolgo tako bilo, želi ter Vam vošči ob rojstnem dnevu in za mai
1	XI	•	1_•	J
koroški kraj.
Pozdrav maršalu Titu
Z Vami za praznik in za delovni dan
25.	marca opoldne so se zbrale Ravne na Čečovju, da prisostvujejo slovesnosti izročitve pozdravov svojemu državnemu poglavarju, borcu za mir in graditelju svetlih dni, ljubljenemu maršalu Ti t u za rojstni dan.
Vse je bilo tam, zastopnik mladine Janez Strah pa je ob vključitvi štafet naše dežele povedal takole in za vse:
Tovarišice in tovariši!
Tu je povezava pozdravov izpod Pece, selišč Tople, Bistre, Črne, javorskega kraja, Žerjava, Mežice in Prevalj, povezava iz rudarskega revirja naše občine, ki je zajela tudi predel oziroma spomenik zmage zadnjih borb II. svetovne vojne. Vključila bo uršljegorski kraj kmetijske in gozdarske delavnosti ter naše koroške fužine in se čez dobro uro v Dravogradu povezala na zvezno pot pozdravne štafete.
V trenutku, ko se tako vključujemo v venec poti oziroma čestik za veliki praznik našega Maršala, za praznik mladine in vseh delovnih ljudi Jugoslavije, po-zdruvljam v imenu mladega rodu celotni ta praznični aktiv, predvsem pa udele-
žence te izbrane častne poti k vrhu — ljubljenemu maršalu Titu.
Vsako leto gremo to pot čestitk in jo bomo šli z vsem razpoloženjem in vdanostjo, dokler bo utripalo srce borca, zmagovalca in ustvarjalca socialistične Jugoslavije.
Letos je ta praznik v še posebej zaokroženi obletnici, zaradi tega so tudi naša čustva še bližja: Voščili bomo za sedemdesetletnico rojstva in zato predvsem zdravja in zadovoljstva za Maršalovo osebno srečo, ki sta istočasno sreča in zadovoljstvo mladine in vseh jugoslovanskih narodov.
Posebej želim poudariti velik dogodek v vmesni dobi od lanske pozdravne štafete:	zbor in klic miru — beograjska
konferenca, na kateri so se prvič zbrali predstavniki 25 miroljubnih držav vseh kontinentov. Ta konferenca je vekovni dogodek krepitve 'miru na svetu ter neizpodbitna zasluga našega Maršala. Če ne bi bilo ničesar drugega, bi samo ta dogodek odtehtal življenjsko delo državnika, kajti prisluhnil mu je ves svet in obzorja svetlejše bodočnosti se naprej odpirajo.
Ves pozitivni svet ceni to prizadevanje in ntiš rod je samo srečen, da ga more z vdanostjo in delom podpreti.
Na tej postaji pozdravne poti zapovrstjo vsako leto ugotavljamo nenehno krepitev življenjske ravni naših delovnih ljudi ter rast ugleda naše domovine v svetu. Toda ob teh dejstvih nočemo biti in nismo samo vase obrnjeni ter samo zahtevni, temveč smo ponosni predvsem ob zavesti, da si je dobro in priznanje treba zaslužiti in pridelati, kajti niti življenjske ravni niti ugleda nihče ne servira. Kar istočasno s terni pozdravnimi zbori se zbira naša mladina iz vseh krajev na raznih delovnih akcijah, da doprinese svoj praktični delež v delovnih brigadah, ki so šola in temelj bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
Naša mladina je zavestna, disciplinirana, delovna in taka hoče biti tudi v naprej.
S čestitkami v štafetnih palicah izročamo našemu Maršalu iskreno voščilo zn zdravje in dolgo življenje, istočasno pa zagotavljamo in sprejemamo obveznost: DRAGI MARŠAL TITO. MI SMO Z VAMI ZA PRAZNIK IN ZA DELOVNI DAN!
9. aprila 1962 smo izvolili
NOVI PARLAMENT PODJETJA
i n 15
Volitve novega delavskega sveta podjetja oziroma obratnih delavskih svetov so bile tudi pri našem podjetju v redu opravljene. Neopravičeni izostanek volivcev je znašal samo 0.7 °/o.
Po sklepu VIIL/29-19 rednega zasedanja (prejšnjega) delavskega sveta podjetja je bilo določeno, da se v novi delavski svet Železarne Ravne izvoli 55 članov (torej dvajset manj kot doslej). S predlaganih kandidatnih list sindikalnih podružnic posameznih obratov so bili v delavski svet podjetja izvoljeni naslednji sodelavci (razpored po številu prejetih glasov):
Iz obrata topilnice:
Miran inž. Pipa n Avgust Balant 1 van Z u n k o Edo Vogrin
Iz obrata livarne:
Miran Krivograd Teodor M a č i č Milan Tušek Jože G r z i n a Stanko I. a in p r e t Peter Šteharnik I.
obratnih sos
Marko Šteharnik Peter Krebs Leopold Hriberšek
Iz obrata valjarne:
Anton Krivec Jože S i k o š e k Rudolf Gerdej Ivan Žerdoner
Iz obrata kovačnice:
Koloman Vrečič Dušan Stropnik Ivan Predi kaka Drago Anderlič
Iz obrata kalilnice:
F rane J a b 1 a n š e k Iz obratov mehanične:
J ože Pori J ože T e v ž Štefan Kokalj Franc Š i s e r n i k F rane Hrastnik Justin Medved Franc Pudgar Franc Ferk Slavko Strmčnik
vetov
Tomislav Tasič Ivan Mihelič
Iz obrata vzmetarne:
Ivan Erjavec
Iz energetskega obrata:
Filip Rožanc
Iz elektro-remonta:
Jože Kert
Iz obrata strojnega remonta:
Franjo 11 a r a mi j a Jože C e s n i k Ivan Jakob
Iz gradbenega remonta:
Anton Gašper Stanko II a b e r
Iz obrata promet:
Jakob Šteharnik Ivan Močnik
Iz oddelkov tehnične kontrole:
Jože inž. 'R o d i č Eva inž. P e r m a n Erili Sirk
(Nadaljevanje na strani 16)
Sindikat - šola delovnih lfudi
Ugotovitve in zaveze sindikalne organizacije podjetja na letni konferenci
Naš obletni sindikalni zbor, 25. marca 1962, ki so se ga od zunaj udeležili tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta Ivo Janžekovič ter predstavniki sindikata jeseniške železarne, je ob polni udeležbi domačih zastopstev ter ob 97% udeležbi izvoljenih delegatov začel predsednik sindikalne organizacije Miha Ošlak. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Franc Golob, ter po izvolitvi zborovalnih formalnosti je sledilo predsednikovo poročilo o delu organizacije v pretekli poslovni dobi, ki ga v naslednjem v celoti objavljamo.
Predsednik Miha Ošlak je izjavil:
Tovarišice in tovariši!
Ko obravnnvumo obdobje, ki nas loči od zadnje konference, čutimo potrebo — ne zaradi navade, temveč zaradi socialistične zavesti, da se vprašamo, kaj smo storili v minuli inandutni dobi, kaj nas čaka v prihodnjem obdobju, smo zadovoljni s svojimi napori v minulem in kakšne zahteve nam zastavlja nastopajoče obdobje.
Zmeraj odgovor ne more biti popoln. Naj se še tako trudimo, da bi bili nepristranski, se zavedamo, da bodo naše sodbe jutri strožje, pravilnejše. To je nujnost. Vendar pa nimamo vzroka, da bi se sramovali dosedanjega dela in razuma v minuli mandatni dobi. Nasprot-
no! Naredili smo nov velik korak v razvoju materialnih sil naše skupnosti kljub različnim težavam, ki so nas spremljale pri delu. Čeprav ta korak ni tolikšen, kakor smo računali, smo vendarle zadovoljni s svojim delom.
Iz tega dejstvu je že vznikla velika obveznost. V prihodnji dobi se moramo — vsak v svoji delovni enoti in vsi skupaj — precej bolj potruditi in nadomestiti tisto, kar dolgujemo minulemu obdobju. Ne moremo se opreti na čas, ki nam ne more odpustiti pomanjkljivosti, ne glede na to, zakaj in kako so nastule. Hkrati s to obveznostjo pu so nam nudila dejstva minulih dni tudi nekaj bistvenega in izpolnitev takih in še večjih obveznosti. Pridobili smo si novo potrditev o pravilnosti naše poti, veliko spoznanj o realnih možnostih za hitrejši napredek o neznanih uli premalo znanih moči temeljnih gibal ter nosilcev socialističnih družbenih odnosov.
V nušem programu ZKJ, ki smo ga sprejeli tudi mi, smo zapisali, da bo moral imeti delovni človek v odnosih v sistemu delitve čedalje več možnosti, da bo nepretrgoma, neposredno in praktično, z delom na svojem delovnem mestu in s svojim aktivnim sodelovanjem pri upravljanju podjetja, komune in družbe kot celote odločal o svojem osebnem položaju, o svojem dohodku, o splošni delitvi narodnega proizvoda in
uvidel ter zavestno priznaval potrebo po splošno družbenem razvoju, zlasti potrebo po nadaljnjem razvoju proizvajalnih sil.
Vsu prizadevanja v minuli dobi so bila prevzeta s težnjo, da bi prišla delitev materialnih dobrin v osnovnih delovnih enotah, v komuni, v širših skupnostih pod še bolj neposredno nadzorstvo samih proizvajalcev. Izkušnje kažejo, da so delovni ljudje, kadarkoli so nemoteno odločali o svojem osebnem dohodku, povsod in zmeraj pokazali visoko zavest o tem, da so njihovi zaslužki boljši osebni materialni položaj vsakega posameznika, odvisni predvsem in nad vsem od stopnje splošnega nivoja naše družbe.
Razumno odvajanje sredstev za razširitev proizvodnje v naši gospodarski organizaciji, kljub večjemu ali manjšemu povečanju osebnih dohodkov najbolj zgovorno potrjuje to dejstvo.
Čedalje močnejša zavest o organski zvezi med osebnim in družbenim napredkom se izraža v trdnem zaupanju v jutrišnji dan, v rastoči vzajemnosti delovnih ljudi v boju proti pojavom, ki ovirajo razvoj samoupravljanja in hitrejših utrditev novih odnosov v delitvi. Priče smo pojavom in poizkusom zavestnega zaviranja o prenosu in odločanju o družbenih sredstvih v manjšem krogu, zlorabi demokracije, kršitvi zakonitih
Delovno predsedstvo sindikalnega zbora. Poroča predsednik Miha Ošlak.
Gostje, predstavniki delavske samouprave in uprave podjetja ...
pravic državljanov ali organov upravljanja, nesorazmernim zaslužkom in proti podobnim ravnanjem posameznikov ali posameznih organov, ne glede na njihova imena.
Ko poudarjamo izredno vrednost naraščanja družbene zavesti delovnih ljudi, je naša naloga kot sindikalne organizacije in posameznikov, da še bolj vztrajno vzpodbujamo njihovo ustvarjalnost, še bolj odločno podpremo razvoj in poglabljanje neposredne socialistične demokracije, še bolj vešče je treba prodirati v objektivna protislovja, ki se pojavljajo v družbenih odnosih, pri urejanju pa se moramo opirati na socialistična prizadevanja delovnih množic. Na tej podlagi se bodo naše vrste še bolj strnjevale, krepil se bo naš boj za nenehni materialni vzpon, življenjske razmere se bodo izboljševale, razumevanje in odnosi med ljudmi bodo postajali bolj iskreni, svoboda človeka posameznika in njegova ustvarjalnost pa bo dobila širše okvire in nova obeležja.
Ustvariti take perspektive človekovim čustvom, da bo lahko sam kar se da neposredno in dejavno vplival na svoje življenjske razmere, je ena izmed najbolj pozitivnih potez našega družbenega sistema, ki jo moramo imeti sindikati in vse zavedne socialistične sile zmeraj pred očmi. Skozi to prizmo moramo presojati svoje dosežke in naloge pri negovanju socialističnih odnosov.
Zadnje leto je bilo zelo dinamično v spreminjanju tako materialnih osnov kakor odnosov v naši družbi in s posebnim zadovoljstvom lahko trdimo, do se je noš kolektiv sinclo vključil v proces nadaljnje demokratizacije ekonomskih in družbenih odnosov. Uvajanje in poglabljanje socialističnih odnosov v cilju še hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja je značilnost zad-
njih let, pomemben delež pri tem je prispevala tudi sindikulnn organizacija, ki je kot subjektivni faktor naše družbe pospeševala realizacijo zastavljene poti. Uspešno uveljavljanje sindikalne organizacije je bilo pogojeno z jasno zastavljenimi nalogami, ki so bile istočasno osnovne naloge in cilj naše družbe. Sindikalna organizacija je dobila svojo mobilizacijsko vlogo, zavzemala se je za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje delavskega in družbenega samoupravljanja, sodelovala pri nadaljnjem izpopolnjevanju nagrajevanja po vloženem delu, podpirala smer splošno družbenega in gospodarskega razvoja, ki omogoča, da se zastavljene naloge lahko realizirajo v čim širšem krogu. Ko bomo analizirali vse te splošne naloge sindikatov v luči dela sindikalne organizacije v naši železarni, bomo videli, da je bilo njeno delo v skladu z zastavljenimi nalogami, da nismo ostali brez uspehov in da nas v bodoče čakajo še večje naloge, ki jih ne bo lahko opraviti.
V razpravi na izvršnem odboru sindikalne organizacije o vsebini poročila smo bili mnenja, naj bi obravnavali dosedanje delo sindikalne organizacije predvsem s stališča spremenjene vloge in pojmovanja metode dela, kjer preraščanje posrednega upravljanja CDS v neposredno preko ODS daje naši organizaciji drugačne naloge v mobilizirn-nju proizvajalcev za nadaljnjo demokracijo družbeno ekonomskih dogajanj. Ce v našem poročilu ne bo številčne analize v takih podrobnostih, kot je bilo preteklo leto o gospodarjenju podjetja, ampak predvsem analiza stanja nadaljnjega razvoja materialnih in družbenih odnosov, to naj ne pomeni, da nismo spremljali uspehov in težav v proizvodnji. Toda v času, ko gospodarjenje prevzemajo neposredno proizvajalci, so
številčni pokazatelji včasih bolj potrebni naši organizaciji za določevanje smeri našega dela, t. j. zato, da pravočasno vpliva na organe upravljanja, če se sami niso znašli. Danes, ko bi se naj proizvodni problemi reševali in se več ali manj tudi rešujejo v EE ODS in ne več na množičnih sindikalnih sestankih, ko sindikalni sestanek ni več edina oblika, kjer proizvajalci lahko neposredno uveljavljajo svoje zahteve, temveč je vloga sindikalne organizacije predvsem v tem, da skuša na podlagi lastnih spoznanj in presojanj vskladiti družbena dogajanja v kolektivu s splošno smerjo graditve socializma.
S tem ko prepuščamo podrobno obravnavo gospodarjenja samoupravnim organom, sproščamo sindikalno organizacijo ozke orientacije na posamezne probleme v EE ali kolektivu, pridobiva na širini svojega dela, izgublja pa vlogo pokrovitelja samoupravnih organov in nastopa kot subjektivna sila, katere osnovna naloga je uveljavljanje resnične demokracije, ki je povezana z neprestanem širjenjem političnega in gospodarskega obzorja proizvajalca.
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE
Na lanskoletni konferenci smo razpravljali in je prišla do izraza potreba po nadaljnji decentralizaciji podjetja. Med letom so se tu pokazali novi problemi, ki so to nujno zahtevali, tako da smo od lanskih petih proizvodnih in ene predračunske EE prišli na sedaj petnajst, t. j. 7 proizvodnih, 7 uslužnostnih EE in kot 15 DŽ.
Potrebo po nadaljnji decentralizaciji je pokazalo samo poslovanje, kajti v prejšnjem sistemu ni bila dana dovolj široka možnost sodelovanja proizvajalcev niti ni bilo pravega interesa. Uvaja-
nje novega gospodarskega sistema, ki ima namen mobilizirati subjektivne sile in sredstva za čim večjo produktivnost in smotrno proizvodnjo, je zahtevo po nadaljnji decentralizaciji še bolj poudarilo.
Kljub temu da je in še obstaja nekaj bojazni, da ODS v EE ne bodo odigrali v popolnosti svoje vloge, je razmeroma kratek čas od formiranja le-teli vendar tolikšen, da lahko naredimo zaključke o delu teh organov. Tako kot ne moremo zanikati pozitivnih pojavov, bi bilo napačno, prikrivati pogled na vrsto slabosti, ki so odraz vnašanja starih, preživelih odnosov v novo. Če se take tendence kažejo in izstopajo kot negativne, potem lahko trdimo, da smo na pravi poti in da je dinamika nadaljnjega razvoja odvisna od tega, koliko bomo sposobni take slabosti odstranjevati.
Že ko smo pristopili k formiranju ekonomskih enot, nuni je bilo jasno, da s tem še nismo uvedli neposrednega upravljanja, da bo za to potrebno določeno obdobje ter smelo in sistematično delo vseh subjektivnih sil v kolektivu.
Pri tem ne gre samo za administrativno delitev podjetja niti za prenašanje pravic iz enega na drugi samoupravni organ, ampak v bistvu za spreminjanje miselnosti proizvajalca. Kadar govorimo o proizvajalcu, s tem ne mislimo samo na fizičnega delavca, ampak na slehernega člana kolektiva ne glede na fizično ali umsko delo. To pa ne pomeni, da sta fizično in umsko delo že izenačena, da smo umsko delo že postavili na nivo fizičnega ali obratno, ampak to, da kadar govorimo o upravljanju, govorimo o pravicah in dolžnostih, ki so za vse člane kolektiva enake in da proces uveljavljanja neposrednega upravljanja zahteva od vseh, da dojamejo potrebo
po uveljavljanju odnosov, ki jih neposredno upravljanje zahteva.
Ako bi ocenjevali napredek delavskega samoupravljanja v Železarni s stališča splošnega napredka, potem lahko ugotovimo, da se EE odnosno ODS zelo naglo uveljavljajo, marsikje proti pričakovanju. Tudi sklepi, katere sprejemajo, razen nekaterih pomanjkljivosti dajo vtis zrelih upravljalcev. Ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da pa se nekateri ODS sestajajo neredno, da udeležba ni zadovoljiva in dostikrat o tem, v čemer bi naj razpravljali ODS ali po-edine komisije, razpravlja nekaj ljudi, šef EE, predsednik ODS in včasih še predsednik sindikalne podružnice, kar pa mislim, da je treba odpravljati in odpraviti.
Toda če pri tem upoštevamo, da smo govorili, da je za to potrebno določeno obdobje, in smo rekli, da se bodo začeli uveljavljati tudi ostali, smo lahko z našim delom zadovoljni. Vendar mislim, da bi tako samozadovoljstvo bilo na prvi uspeh nepravilno, ker si je težko zamisliti, da bi si karkoli novega v družbenem življenju lahko priborilo svoje mesto brez spopada s starim, posebno pa takrat, kadar staro nadomeščamo z novim. Če analiziramo naše neposredno upravljanje, bomo videli, da je v tem, kar imenujemo novo, mnogo starega, kar bomo morali čimprej opustiti. Če nam naj decentralizacija pomeni decentralizirano gospodarjenje in upravljanje, potem je eden od osnovnih pogojev, da se proizvajalec osvobodi mezdne miselnosti.
Koliko nam je pri nas z decentralizacijo uspelo v pozitivnem smislu, potem lahko ugotovimo, da bo poleg že doseženih uspehov treba narediti še mnogo. Medtem ko smo v času centralističnega
upravljanja imeli mezdne odnose posameznika do podjetja, imamo sedaj še vedno pojave mezdnega odnosa posameznika do EE in EE do podjetja. Še Imamo pojave, ko posamezniku skušajo urejati merila delitve osebnega dohodka z merili, ki jim dajejo večji osebni dohodek ne glede na povečano produktivnost ali posamezne EE povečano maso osebnega dohodka z iskanjem ugodnejšega administrativnega pokazatelja. Res je, da merila za formiranje in delitev sklada za osebne dohodke niso popolnoma razčiščena in zahtevajo stalno izpopolnjevanje, toda razprave o tem vprašanju ne smejo potekati v iskanju kar najbolj ugodnih meril, temveč predvsem s ciljem, da se med EE vskladijo pogoji za pridobivanje osebnega dohodka. To je tudi eden od vzrokov, da udeležba na ODS ui taka, kot bi bilo zaželeno, čeprav moramo poudariti, da to ni edini vzrok. Človek, ki ni dojel, da sam s svojim delom odreja višino osebnega dohodka, malo verjetno, da bo razmišljal o gospodarjenju in upravljanju v EE, ampak prepušča to drugim in tudi takrat, ko neupravičeno zahteva večji osebni dohodek, ne misli na to, da je nujno, da ta osebni dohodek vzame svojemu sodelavcu, ker je masa osebnih dohodkov odvisna od skupne proizvodnje in ne od meril za delitev. Torej je nadaljnji razvoj neposrednega upravljanja v veliki meri odvisen od tega, koliko bi proizvajalec razumel svojo vlogo ne samo pri delitvi, ampak tudi pri gospodarjenju v EE.
Zavedajoč se vseh teh problemov, si je izvršni odbor prizadeval s sistematičnim delom širiti krog ljudi, ki bi razumeli svojo vlogo. Jasno nam je tudi bilo, da je nujno v to vključiti naš vodilni kader, tehnični in administrativni, kajti
. ob polni udeležbi delegatov
na to nas je opozorila polletna konferenca, še bolj pa plenum, ki je bil v januarju letošnjega leta. Zavedamo sc težav, ki pri tem nastajajo in da bomo vsem težavam kos, moramo v to delo vključiti tudi vodilni kader, ki je dolžan to razumeti in prenašati navzdol na delovna mesta. Pri tem gre predvsem za srednji vodilni kader, ki se le preveč rad izmika, smatrajoč, da je poklican samo za strokovno — čisto proizvodno vprašanje, politično vprašanje, delavsko samoupravljanje, decentralizacija upravljanja, pojasnjevanje raznih vprašanj o poslovanju, pa je stvar drugih.
S formiranjem obratnih delavskih svetov po ekonomskih enotah se je tudi naš centralni delavski svet znašel v drugačni vlogi, ki pa je še ni v celoti dojel. Kljub temu pa ne moremo trditi, da ni izpolnil svojih nalog in da ni delal dobro. Če je bilo za obdobje pred decentralizacijo značilno, da je nastopal kot predstavniški organ in reševal vrsto podrobnosti, je bilo to delno opravičeno, sedaj pa zn to ni nobenega razloga več. Torej bo moral čiinprej prerasti iz predstavniškega telesa posameznih EE v sposobnega gospodarja v podjetju. Spričo vedno zahtevnejših nalog, ki se in se bodo postavljale pred CDS, bodo morali njegovi člani imeti vedno bolj jasno sliko o tehniki gospodarjenja podjetja, ker jim bo to osnova, da bodo lahko posegali v debato in ne bodo zmeraj vezani le na poročila raznih komisij ali referentov. Niso tudi redki primeri, da posamezni člani sploh ne posegajo v razpravo ali zelo redko in le tedaj, če so vprašanja lahko razumljiva ali pa se tičejo samo ozko njihovega oddelka ali resorja. Iz navedenih razlogov smo tudi predlagali, da se CDS zmanjša od 72 do sedaj izvoljenih članov na 53, ker tu ne gre več za množičnost, temveč zn vsebino njegovega dela.
Upravni odbor kot izvrševalec sklepov CDS, ne da govorimo o številu sej, ki jih je imel, niti ni potrebno naštevati seje CDS in vprašanja, ki so se obravnavala na njih, poudariti pa je potrebno, da je bilo preveč časa zapravljenega za reševanje raznih prošenj, pritožb, vlog itd. kot pa zn zasledovanje pravilnega izvajanja sklepov CDS, gospodarjenja podjetja, sprejemanja in potrjevanja operativnih mesečnih planov, razdeljevanja in porabi raznih skladov itd., kar bo v bodoče treba nujno prenesti na razne komisije, ki se naj formirajo bodisi pri CDS ali pa kot pomožni organi UO.
Kljub vsemu temu smatram, da je delavsko samoupravljanje v Železarni Ravne opravičilo svoj obstoj, če kljub uspehom, ki so bili doseženi v obdobju delavskega samoupravljanja, še vedno obravnavamo razne pomanjkljivosti. Ne gre zn popravljanje nečesa napačnega, ampak zn dopolnjevanje tistega, kar smo že dosegli, to pa je hkrati smisel našega dela. Da smo pri vseh uspehih nekoliko nestrpni in da nas zmeraj ne zadovoljijo, izhaja iz neuničljive volje naših ljudi, da si ustvarijo boljše življenje, da kar v najkrajšem času nadomestijo, kar so izgubili v preteklosti. Eden od najvažnejših elementov je samouprav-
ljanje, zn katerega uspešno uveljavljanje je potrebno skladno izpolnjevanje vrsto drugih pojavov.
Skozi vsa poročila in diskusije trdimo, da smo šele na začetku procesa uveljavljanja neposrednega upravljanja. Ne moremo mimo dejstva, da nam že naglo uveljavljanje ODS po EE narekuje vrsto ukrepov na področju medsebojnih odnosov v kolektivu. Pri obravnavi tega vprašanja lahko izpustimo obravnavo odnosov med posamezniki in obravnavamo samo odnose med EE, bomo videli, da moramo v kolektivu marsikaj vskla-diti, pri čemer pa ne gre samo za odstranjevanje starega, ampak tudi za pojave, ki so posledica vnašanja starih tendenc v novo, naprednejšo socialistično demokracijo.
Ko na eni strani vključujemo vedno širši krog proizvajalcev v upravljanje, se morajo naše strokovne službe odn. referati temu v celoti prilagajati, kar pomeni, da nastopa potreba po spremenjenih odnosih med vodstvom in organi upravljanja. Ni tu vprašanje, kako bomo ta ali oni referat imenovali, temveč kako bodo te službe delovale kot referat za finančna vprašanja, vprašanja knjigovodstva, nabave, prodaje in vrsto drugih resorjev, poleg skrbi za tehnični napredek podjetja tudi za razvoj in kvalitetno poglabljanje upravljanja. Ako bomo od naših proizvajalcev zahtevali, da lahko razpravljajo samo o tem, za kar lahko dokažejo, da imajo obsolutno prav, bomo nehote dušili samoiniciativo posameznikov ali ekonomske enote. Jasno je, da ljudje vedno več razmišljajo o gospodarjenju in ne samo o upravljanju, ampak tudi o vodenju podjetja predvsem s stališča, kako se njihovi sklepi rešujejo v vodstvu podjetja ali pa EE. Kolikor bolj se bo uveljavljalo upravljanje, toliko več bo vseh teh razprav. Seveda pa ne moremo pričakovati, da bodo ljudje vedno upoštevali težave vodilnega kadra, posebno pa ne takrat, če s težavami ne bodo seznanjeni. Tu pa je treba pripomniti, da je vsaka užaljenost posameznih vodilnih oseb odveč, če njihovi predlogi niso n priori sprejeti in potrjeni, ampak njihova dolžnost je, da ljudem pojasnijo, kadar nimajo prav, odnosno upoštevajo njihove pripombe in predloge, če je to v interesu kolektiva. To pa seveda pomeni, da je treba vse službe, ki delajo v okviru železarue zn več EE tesno povezati s posameznimi EE in morajo le-te biti njihov strokovni svetovalec. Obratovodstva pa morajo biti v stiku z neposrednimi proizvajalci. Ravno pri tem pa je ena od nalog sindikalne organizacije, da bo morala skrbeti, da bo to zbliževanje kar najboljše. Če bodo naši vodilni ljudje razumeli pomen takega zbliževanja, potem bomo istočasno tudi odstranjevali primitivno ocenjevanje dela vodilnih ljudi do proizvajalcev, kar sicer ni splošen pojav, vendar za sedanjo stopnjo razvoja demokracije prepogost in škodljiv.
Prepogosto se stvari obravnavajo na splošno. Ne prikaže se v celoti dejansko stanje v poslovanju EE predvsem po vprašanju delitve osebnih dohodkov, kajti v večini primerov so se obravnavale le plače proizvajalcev, dočim osta-
lega kadra ne. To je povzročilo, da posamezne EE bolj obravnavajo in razpravljajo o napakah drugih EE in s tem zaostrujejo odnose med posameznimi EE. Zaostrovanje med posameznimi EE je pozitivno samo do meje, dokler to služi koristi kolektiva in s tem povečuje uspeh podjetja. Prav gotovo bo pri tem sindikalna organizacija morala biti soodgovorna in pomagati, da bodo odnosi v podjetju v skladu s težavami demokracije našega gospodarskega sistema. Kako bomo to vlogo uveljavljali, je vprašanje, ki ni dokončno rešeno. Še vedno se rešujejo problemi pogosto z vodstvi obratov ali posamezniki, čeprav je tako reševanje lahko uspešno le tedaj, če se rešuje preko samoupravnih organov, predvsem ODS. O stališčih, ki jih postavljajo sindikalne organizacije, naj sklepajo ODS, za izvedbo pa so odgovorne strokovne službe, kar pa ne pomeni, da gre za delitev dela med samoupravnimi organi in političnimi organizacijami, ampak zn skladno skupno delo, ki pa bo seveda uspešno le tedaj, kadar bodo odnosi v kolektivu taki, kot jih zahteva dinamični razvoj družbeno ekonomskega sistema.
DELITEV PO DELU
Začetek delitve po delu se pri različnih zasedanjih prične že pri delitvi med družbo in kolektivom, položajem posameznik panog gospodarstva in kolektivov v istih strokah. Če hočemo to vprašanje obravnavati, ga moramo iz dveh vidikov.
Prvič iz splošnega gospodarskega sistema pri nas in drugič v podjetju samem. Z novim gospodarskim sistemom v lanskem letu je bil napravljen velik korak naprej, ne samo v izpopolnjevanju nadaljnje delitve po delu, temveč je odkril vrsto slabosti in pomanjkljivosti v našem gospodarskem sistemu, ne bom rekel preveč, če rečem, da pa smo ga vzeli preveč enostavno in se nismo zn dokončno izvedbo tega dovolj pripravili, šele zadnje mesece lanskega leta, ko so začeli delovati posamezni instrumenti tega sistema, smo začeli iskati vse možne oblike, da bi se mu |>rilagodili.
Eden od precejšnjih, če ne nnjvečjih, kamnov spotike na nivoju kolektivov o delitvi po delu je prispevek od izrednega dohodka. Popolnoma je pravilno, da si družba zagotovi tisti del dohodka podjetja, ki ni plod njihovega prizadevanja, toda zn to morajo obstajati merila, ki bodo resnično zasegla le posebni dohodek, kar pa sedaj v celoti ni primer. Če se poleg izrednega dohodka kolektivom pobira tudi dobodek, ki je bil dosežen z večjim in boljšim gospodarjenjem, tedaj to vpliva na kolektiv nestimulativno in nasprotno od tega, kar hočemo z novim gospodarskim sistemom doseči. Zato tudi vsako podaljševanje takih meril zmanjšuje dinamiko razvoja družbeno ekonoinskegn sistema in seveda tudi delitve po delu v kolektivu.
Kakor beležimo na nivoju podjetij vpliv novega gospodarskega sistema, tako navznoter vpliva decentralizacija na EE. Samostojno formiranje in delitev osebnega dohodka po EE je vzbudilo
Spomenica ravenske mladine maršalu Titu
(ki smo jo izročili s štafetno palico 25. marca 1962)
Mladostno čil praznuješ svojo sedemdesetletnico, Ti, ki si prehodil pot jugoslovanskega delovnega človeka, prebil iguinansko pot naših narodov za svobodo, prvoborec za pravico in mir. Naša mladost se je začela s Tvojo začetnico, s Tvojim imenom, dragi Maršal. Pod Tvojim vodstvom je bila trdo izbojevana naša mladost, ki je zdaj kot let ptic v svobodno nebo, kot večna cesta »bratstva in enotnosti«.
Ob Tvojem rojstnem dnevu in ob Dnevu mladosti Ti, dragi Maršal, mladinke in mladinci koroških gor, potomci Prežihovih samorastnikov zagotavljamo, da zvesto čuvamo priborjeno mladost, junaško tradicijo Vas, ki ste nam priborili današnji dan, poln cvetja in majskega veselja. Zagotavljamo Ti, da bo naše delo v polni meri posvečeno delu za naše velike skupne ideale prihodnosti.
Zato nam je ta dan zn radost in ljubezen, za iskren in topel stisk rok ljudi, ki Ti, dragi Maršal, voščijo k Tvojemu rojstnemu dnevu Mladosti.
pri proizvajalcih še večji interes za smotrno gospodarjenje. Tu pa so se na ravni ekonomskih enot pričela obravnavanja družbe na nivoju enakopravnosti kolektivov o pojmu enakih pogojev.
Ker začasno ni rešeno prvo, vleče zn seboj drugo in zaradi tega bo ostala naloga sindikalne organizacije, da temu vprašanju dodeli mesto v svojem delu. Pri delitvi po delu ne smemo obravnavati samo fizično vloženega dela, ampak tudi tisti del, ki je bil ustvarjen z dobrim gospodarjenjem, zn kar pa ne moremo trditi, da imamo iz sedanje prakse dovolj jasne pokazatelje, in bo treba temu v bodoče posvetiti več pozornosti.
V našem kolektivu bo potrebno še nadalje izpopolnjevati merila o delitvi osebnega dohodka, s tem da bo vedno bolj neposredno vezan na uspeh podjetja in ne samo fizično vloženo delo ali kvalifikacijski sestav delovne sile. Če govorimo o delitvi po delu s stališča gospodarskega uspeha, potem tu nastaja vrsta vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Večja produktivnost dela z boljšo organizacijo ali tehnološkim procesom, mora biti ravno tako stimulativna, kot tisto, ki je dosežena z večjim fizičnim naporom, ki pa včasih ni niti najbolj ekonomična.
V razpravah, ki smo jih imeli v podružnicah, kakor tudi ODS smo govorili, da naj bi bile EE do podjetja v enakem odnosu kot je podjetje do družbe. Predlog pravilnika o delitvi dohodka na EE, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju in bazira na skupno doseženem dohodku, ki je kot osnova za osebni dohodek. Ta predlog sicer predvideva, da bi prvo polletje letošnjega leta služilo kot priprava, v drugi polovici leta pa bi se naj začela uveljavljati merila plana. S potrditvijo plana o delitvi dohodka po EE pa delo za nas ni končano. Treba bo delati na izpopolnjevanju pravilnika o delitvi dohodka, ali naj se za to imenuje komisija ali bo to prevzel UO podjetja. Dejstvo je, da je treba temeljito zasledovati in sproti izpopolnjevati pomanjkljivosti, ki se niso dale pri predlogu delitve dohodka upoštevati, odnosno jih ni bilo.
Kadar obravnavamo delitve po delu, imamo pred očmi proizvajalce, ki v polnem smislu odgovarjajo svojim nalogam predvsem v proizvodnji, mislim pa, da ne bo odveč, če rečem, da pa tu ne smemo preko socialistične zaščite dela, pri čemer je mišljena zaščita tistih delavcev, ki so mnoga leta delali na izredno težkih delovnih mestih in so fizično izčrpani ali postali zaradi nesreče odnosno holovanja za taka dela nesposobni in jih nadomeščamo ž mlajšimi. Tega vprašanja ne moremo in ne smemo reševati birokratsko, ampak moramo takim ljudem zagotoviti osebni dohodek tudi izven meril po delu. Res je, da to vprašanje sedaj ni nastopilo v širšem obsegu, pojavi pa so, da je delavec, ki je delal leta v topilnici in kovačnici, premeščen v odpremo valjarne, sedaj plačan po učinku dela, ki ga opravlja, zaradi izčrpanosti ne dosega pri delu tega kot njegovi mlajši sodelavci, tudi precej bo-luje in je tako prikrajšan pri svojih dohodkih. Če je imela v času centralnega
vodenja to skrb družba kot celota, prihaja ta skrb sedaj na kolektive in EE. Ker do sedaj nismo imeli izrazitih primerov, smatram, da moramo pri samostojnem upravljanju biti pri reševanju takih vprašanj zelo življenjski in da kljub vedno večjemu iskanju možnosti zn večjo produktivnost dela ne sme biti nehumanega reševanja za delo manj zmožnih ljudi. Komisija za socialna vprašanja in HTV pa bo morala temu vprašanju posvetiti več pozornosti.
IZOBRAŽEVANJE
Nimam namena v poročilu navajati, koliko tečajev se je organiziralo, koliko je bilo raznih seminarjev, temveč ko govorimo o nalogah sindikalne organizacije, potem vedno postavljamo na prvo mesto skrb za delovnega človeka, ki naj se v novih pogojih dela odraža v tem, da skrbimo za njegovo ekonomsko in družbeno razgledanost in s tem za samostojnega, mezdne miselnosti svobodnega upravljalen. Če eno obvezo sprejmemo in ta obveza za sindikalno organizacijo ni majhna, je prav, če se o tem tudi danes tukaj pogovorimo. Navada je takšna, da kadar hočemo izvesti neko akcijo ali tolmačiti sklepe in pravilnike, navadno računamo, koliko bo za to potrebnih sestankov ali seminarjev. Takoj vzporedno pa ugotavljamo, da so sestanki slaho obiskani in da je ravno to vzrok, da so ljudje slabo obveščeni o problemih podjetja ali pa komune. Dosti manj pa razmišljamo o tem, kako bi ljudi obvestili brez sestankov, temveč se jezimo, kako so nezainteresirani. Preveč radi pozabljamo, da se življenje pri nas tako naglo spreminja, da ljudje niso več vezani samo na ozko domače ognjišče, da je tu vrsta stvari od avtomobila, televizije in drugih obveznosti, ki zavzemajo njihov prosti čas.
Pri vsem tem se zavedamo, da so sestanki potrebni, vendar pa je treba paziti, da bodo kratki in vsebinsko bogati, tako da se ne bo pojavilo mnenje, da na sestankih izgubljajo svoj prosti čas. Smatram, da bo treba več razmišljati o tem, kako ljudi seznaniti s problemi ta-krut, ko jim dopušču čas in pridejo na
sestanek zato, do bi izmenjali predloge ali ugotovitve z ostalimi člani kolektiva. Verjetno se bomo morali bolj posluževati načina objavljanja gradiva bodisi preko oglasnih desk ali preko podružnic samih.
Ko na eni strani trdimo, da mora proizvajalec poleg tehnologije svojega dela obvladati tudi družbeno ekonomski sistem, če trdimo, da mora biti strokovnjak tudi družbeno politični delavec, ki bo znal zainteresirati svoj kolektiv za ekonomsko gospodarjenje, potem se tu postavlja vprašanje, ali lahko obstaja neka odrejena meja med strokovno in politično šolo. Z drugimi besedami, naše šolstvo bi moralo to potrebo resneje obravnavati, tako da bi bili naši mlajši ljudje z osnovami našega družbeno gospodarskega sistema bolje seznanjeni in bi razni seminarji služili le kot specializacija za konkretne naloge v podjetju, kjer delajo.
Napačno je tudi gledanje, da so za družbeno aktivnost proizvajalcev izključno odgovorne le organizacije in da je dovolj, če redno šolstvo obravnava le temeljne pravice in dolžnosti naših samoupravnih organov. Bistvo pouka o družbeno ekonomski stvarnosti pri nas bi moralo biti predvsem o spremenjenih odnosih v gospodarskih organizacijah in položaju proizvajalca »upravljal-ca«. Pri tem pa sem mnenja, da imajo noši izobraževalni centri bistveno vlogo in morajo čimprej postati poleg organizatorjev tudi iniciatorji dopolnilnega in rednega izobraževanja, ki bo v naš družbeni mehanizem vneslo kar najbolj enakomeren in skladen razvoj posameznih elementov.
Iz praktičnih izkušenj vemo, da ni mogoče vsega kolektiva obveščati preko sestankov in še manj izobraževati in če to delamo, je to trenutno reševanje situacije. Potrebno bo preiti le k načrtnemu reševanju tega vprašanja. Človek, ki postane član našega kolektiva, mora vedeti za svojo pot napredovanja, ki pa mora biti povezana s primernim izobraževanjem. Zavedamo se, da to zahteva od naše kadrovske službe precej študija, vendar razvoj to zahteva in ne da bi temu vprašanju v čim krajšem času po-
Novi
tovarniški komite ZKS
Na letni konferenci tovarniške organizacije ZKS, kateri je prisostvoval tudi organizacijski sekretar OK ZKS Štefan BRUMEC, so bili v komite izvoljeni naslednji člani:
GOLOB Franc — uprava JUVAN Franc — el.-obrat KAKER Albin — OTK MEDL inž. Ferdo — konstrukcijski MLAKAR Franc — strojni remont PEVEC Alojz — met. ind. šola SIRK Erih — OTK ŠISERNIK Franc — mehanična TUŠEK Milan — livarna ŽERDONER Ivan — valjarna ŽUNKO Ivan — topilnica
Za sekretarja tovarniškega komiteja je bil izvoljen Franc GOLOB, zn organizacijskega sekretarja pa Albin KAKER.
svetili večjo pozornost, bomo le težko izvajali vse naloge, ki z razvojem naše železarne stojijo pred nami.
POSLOVNI USPEII
V preteklem gospodarskem letu se je tudi naše podjetje znašlo v novem, težavnejšem položaju in smo za razliko od prejšnjih let morali iskati odjemalce naših proizvodov. Povečanje liberalizacije gospodarske dejavnosti, predvsem mednarodne menjave in drugih manjših vzrokov je iinelo za posledico, da poslovnega leta nismo zaključili tako, kot smo predvidevali.
V skupni proizvodnji smo sicer napredovali za 10%, smo pa še vedno pod planom za skoraj 2 %. Lepša je slika blagovne proizvodnje, to je proizvodnje, namenjene tržišču, kjer smo napredovali v primeri z letom 1960 za 14,9% in kjer smo tudi plansko obvezo prekoračili za 3,2%. ^
Dosežena realizacija, ki je najbolj objektiven pokazatelj poslovanja, pa prikazuje malenkosten napredek, in sicer le za 4 %, pri čemer pa je bil plan dosežen le s 93,2 %.
Iz tega se jasno vidi, da je količinska proizvodnja znatno višja kot pa dosežena vrednost prodanih proizvodov, in sicer zaradi znižanja cen našim jeklom ter revnejšega sortimenta naročil.
inilij. din
Tako smo v preteklem letu dosegli skupni dohodek v višini 13.300 pri čemer smo imeli poslovnih
stroškov zn..........................8.100
ter tako ostvarili dohodek, ki
znaša................................5.200
Po odvodu:
— 15% prispevka iz dohodka v višini............................... 780
— 25 % prispevka od izrednega dohodka v višini..................... 663
— prispevka družbenim invest. skladom v višini..................... 333
— ter prispevka v skupne rezerve v višini..................... 39
Ta sredstva pa bodo predvidoma razdeljena takole:
inilij. din
— za osebne dohodke delavcev	1.736
— prispevek v rezervni sklad podjetja........................... 82
— za poslovni sklad podjetja .	.	1.165
— in za sklad skupne porabe .	.	402
Razporeditev ostvarjenih sredstev čistega dohodka, s katerimi naš kolektiv samostojno razpolaga, je dokaz, da so tudi v preteklem letu organi delavskega samoupravljanja poslovali po načelih umnega gospodarjenja.
Povečana investicijska vlaganja v pričeto rekonstrukcijo našega podjetja, ki bazira v glavnem na lastnih sredstvih, bodo posebno v letošnjem letu predstavljala trd oreh za podjetje. In kolikor ne bo prišlo do kakšnih posebnih zastojev ali težav pri uvozu opreme, bomo visoko postavljen plan, sprejet na januarskem zasedanju delavskega sveta podjetja za letošnje leto v višini 15 milijard din realizacije, tudi dosegli.
ORGANIZACIJSKO DELO
Tovarniški odbor si je med letom prizadeval, da bi zadostil nalogam, ki so se zastavile na lanskoletnem občnem zboru, stremeli smo za tem, da bi bilo naše delo sistematično in čimbolj načrtno. Da te naloge nismo v celoti izvršili, je bilo precej krivde v samem odboru. Prvič zaradi neenotnega nastopanja in delno tudi trenja med posameznimi člani. Po polletni konferenci smo napake, ki so se nam pojavljale, sicer odklanjali, vendar se zavedamo, da, če vsega tega ne bi bilo, bi bili naši uspehi še večji. Odklanjali smo reševanje posameznih vprašanj o ozkem krogu, ker smo se zavedali, da nima nihče pravice izražati volje kolektiva, če se o tem ni posvetoval s kolektivom.
Po decentralizaciji organov upravljanja se je pokazala potreba po upravljanju — prilagajanju sindikalne organizacije le-tem. Sindikalno organizacijo smo prilagodili tako, da je ostala povezana z življenjem kolektiva, tako da imamo danes samostojne sindikalne podružnice v livarni, topilnici, mehanični vzmetarni, kalilnici in žarilnici, valjarni, kovačnici, industrijski šoli, Domu žele-zarjev, dočiin je v prejšnji proračunski, ki se je delila na samostojne EE s svojimi organi upravljanja ostala ena podružnica z odbori: v upravi, prometu, elektro-obratu, strojnem remontu, energetskem oddelku in skladišču. Ta sindikalna podružnica je edina, ki služi za združevanje več EE. V celoti smo razdelili našo sindikalno organizacijo na 16 samostojnih podružnic, ki so razpolagale tudi z delnimi finančnimi sredstvi, sredstva, ki so jim bila dodeljena, so se več ali manj porabila za razne podpore članom kolektiva, delno pa za razna niedobratna tekmovanja. Da je ta oblika razdelitve sindikalne organizacije na podružnice po EE pravilna, so nam dali dovolj jasen dokaz občni zbori po
posameznih podružnicah, kajti v večini primerov so bila na zelo dobri višini. Poročila podana na le-teh so konkretno obravnavala delo podružnice v mandatni dobi, kakor tudi delo posameznih re-referentov in komisij. Ne moremo v enaki meri pohvaliti udeležbo na občnih zborih, če je ta utemljena za podružnice, kjer delajo v izmenah, potem slaba udeležba ni utemeljena v tistih, ki delajo večinoma v eni izmeni, še manj pa je utemeljeno, da se občnih zborov podružnic ni udeležilo precejšnje število mojstrkega kadra, kakor tudi višje vodilnega, tako da je bila v največji podružnici, ki zajema 4 EE z upravo podjetja, udeležba največja.
Smatram, da ni potrebno, da bi podrobneje obravnavali vsa vprašanja, zato bom navedel nekaj najbolj bistvenih predlogov, ki so jih dali člani na občnih zborih. Posebno pozornost morajo sindikalne podružnice posvetiti EE in sicer s tem, da bodo sistematično delovale za čim večjo udeležbo, redno zasedanje in kvaliteto razprav. Zato je nujno, da se povežejo z vsemi ostalimi organizacijami v EE in skupno delajo za uveljavljanje neposrednega upravljanja.
Skrbeti morajo za družabno in športno udejstvovanje, s tem da organizirajo izlete tako, da bo omogočena čimvečja udeležba, seveda pa ne pozabiti, da je naša naj bližja okolica za izlete ravno toliko vredna kot izlet z 2, 7 ali več urami vožnje z avtobusom. Krepiti športna tekmovanja, pri katerih je treba poudariti predvsem množičnost.
Precej več pozornosti je treba posvetiti tudi oddihu. Z letošnjim predlogom, da se za čas dopusta dajo vsem sodelavcem enake možnosti v denarju ali da preživi dopust v našem počitniškem domu ali drugod, smo omogočili večjemu številu naših zaposlenih sodelavcev, da svoj dopust res izkoristijo kot oddih, naša naloga, podružnic kot komisije za oddih pri tovarniškem odboru pa je, da naše delavce usmerjamo in jim skušamo omogočiti čim bolj smotrno izkoriščenje dopusta. Tovarniški odbor sindikalne organizacije je od lanskoletnega občnega zbora t. j. od 29. III. 1961 imel 8 rednih sej. Na teh sejah se je obravnavala problematika, ki je nastajala z decentralizacijo delavskega samoupravljanja kot z decentralizacijo same sindikalne organizacije. Izvedena je bila polletna konferenca, ki je v glavnem obravnavala vprašanje proizvodnje in delavsko samoupravljanje.
V januarju letošnjega leta je bil izveden plenum vsega sindikalnega aktiva železarne, na katerem se je poleg proizvodnega doseganja v lanskem letu obravnavni predlog plana za leto 1962, sistem obračunavanja po EE, delitev skladov in pa vprašanje kadrov, katerega nam v gotovih strokah, predvsem v knjigovodstvu, komerciali primanjkuje.
Material za seje tovarniškega odbora je pripravljal izvršni odbor tovarniškega odbora, ki se je pred sejami redno sestajal in imel skupno 14 rednih sej.
Vsebino dela izvršnega odbora nam najbolje pove vprašanje, katera je tovarniški odbor na svojih sejah obravna-
vnl in to do konstituiranja novega odbora:
— organizacija oddihov
— formiranje podružnic
— predlog za UO železarne
— organizacija izletov in avtobusa
— obravnava pravilnika o delitvi dohodka
— pregled izvrševanja sklepov letnega občnega zbora
— delo posameznih komisij
— poročilo komisij za oddih in rekreacijo
— športna dejavnost v kolektivu
— formiranje ODS po posameznih EE
— organizacija sestankov po obratih
— izvedba seminarjev za nove predsednike in tajnike pri podružnicah
— pošiljanje na brezplačen oddih zaslužnih delavcev
— kadrovska vprašanja
— priprava za polletno konferenco
— organizacija letnih občnih zborov podružnic
— priprava za volitve v DS podjetja in volitev ODS EE
— gibanje osebnih dohodkov za polletje in izvrševanje planu
— delo organov upravljanja in udeležba na sejah
— higiensko tehnična varnost v podjetju
— predelava predloga dopolnitve pravil o delovnem razmerju v Železarni Ravne
— predlog o dotaciji za koriščenje rednega dopusta
— priprava za letno konferenco
— predračun za leto 1962
— delo odbora vzajemne pomoči
— blagajniško poročilo
— medobratna športna tekmovanja
Poleg sej tovarniškega odbora je bilo še 5 sej s predsedniki podružnic, na katerih so se obravnavala: decentralizaci-za EE, priprava za letne občne zbore, organizacija sestankov in volitve zaupnikov, polletno poslovanje, plačevanje po učinku in cenik del.
Sindikalne podružnice so imele skupno 10 sej, med letom je bilo 62 sej sindikalnih odborov odnosno grup in pa 19 članskih sestankov po obratih, kjer so obravnavali oprašanje nagrajevanja po učinku, skupnih izletov in pa izbiro kandidatov za ODS in CDS.
Od skupno zaposlenih 256? članov kolektiva je 2566 članov sindikata ali 99.9 "/o.
ZAKLJUČEK
V podanem poročilu niso obravnavana vsa vprašanja, katera je sindikalna organizacija obravnavala ali pa bi jih morala obravnavati, tako je vprašanje proizvodnje nakazano le načelno, ker smutrunio, da se to vprašanje v širokem obsegu obravnavale podružnice CDS, kakor tudi ODS. V poročilu niso obravnavane investicije, razvoj družbenega standarda, produktivnost dela, družbena kontrola, izmeček v proizvodnji, disciplina v podjetju, HTV, vzgoja kadrov itd., za kar sino smatrali, da bi jih v poročilu le težko v celoti obdelali, smo pa bili prepričanja, da bo današnji obč-
ni zbor v razpravi dopolnil vse pomanjkljivosti, ki niso zajeta v poročilu in katerim bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti.
Dosedanji tovarniški odbor je zn izvrševanje nalog in lažje delo imel za posamezna vprašanja imenovane komisije ali referente, ki so v celoti izpolnili svojo nalogo, zato predlagamo tudi bodočemu izvršnemu odboru, da bi imenoval komisije:
1. komisija za samoupravljanje in gospodarjenje
2. komisija zn HTV in socialna vprašanja
3. organizacijska komisija
•1. komisija za šport in rekreacijo
5. komisija za oddih in izlete
6. komisija za prošnje in pritožbe
?. komisija za kulturo in izobraževanje
Dosedanje izkušnje in delo je pokazalo, da bi za reševanje posameznih vprašanj morale biti imenovane komisije, tako da se bo izvršni odbor in tovarniški odbor sindikata kot celota lahko posvetil reševanju vseh nalog, ki se bodo pred njega postavile, tako da bodo uspehi našega skupnega dela tako sindikata kakor celega našega kolektiva tako v proizvodnji kot na področju upravljanja kolektiva preko proizvajalcev še plodnejši, bolj demokratični, kot so bili do-sedaj.
Vsem dosedanjim članom izvršnega odbora sindikalne organizacije, kot tovarniškemu odboru, kakor tudi vsem ostalim se zahvaljujemo za sodelovanje.
Novemu odboru pa želimo v bodočem delu še več uspehov.
Naj živi Zveza sindikatov Jugoslavije!
Delegati so sprejeli stvarno poročilo in svetle zasnove z vsem odobravanjem.
O blagajniškem poslovanju jr poročal Viktor Kastelic, ki je deležen tega zaupanja oziroma vodi te posle sindikata že štirinajst let zapovrstjo. Spet so mu z vsem priznanjem zaploskali, kajti vse je v redu in eno na drugo je s temi. zneski okoli 16 milijonov le zadosti skrbstva in opravka.
Sledil je pregled dela in stanja Blagajne vzajemne pomoči, ki ga je dal predsednik tega odbora Matevž Osojnik. Blagajna ima 642 članov, v njenem odboru pa so poleg predsednika še Ignac Brodnik, Leopold Močnik, Edo Na-vinšek in Edo Vogrin, oziroma v nadzornem odboru Jakob V a j s, Viktor No v-šek in Nada Knuplež. Prometa oziroma takega posredovanja je bilo za okoli 13 milijonov dinarjev.
Razprava na poročila
Po kratkem odmoru se je začela razprava, ki je bila osnovnemu poročilu primerno aktualna in vsestranska, zato naj bo tudi ta tu čim bolj dobesedno zapisana.
Začel jo je predsednik delavskega sveta podjetja Franc Košak takole^.
Že samo poročilo precej zajema delavsko samoupravljanje in decentralizacijo v pretekli mandatni dobi, vendar smatram za potrebno spregovoriti še o ne-
Obiskal nas je
DR. JOŽE VILFAN
Sredi aprila je obiskal naše fužine podpredsednik IS Slovenije, dr. Jože Vilfan. Visoki gost si je ogledal obrate ter se zanimal za perspektivni razvoj podjetja. Ugotovil je, da se je podjetje od njegovega zadnjega obiska leta 1951 te-
meljito spremenilo ter da imajo Ravne oziroma celotno naselje sedaj čisto drug videz.
Dr. Vilfan je poudaril, da je razvoj podjetja možen in zdrav, če sloni proizvodni program na projekciji predvidene potrošnje, kar je treba dosledno zasledovati. Pripravljati je ta program oziroma proizvodne kapacitete za redno skladnost. Znanstveno raziskovalno delo je osnovni pogoj razvoja podjetja. Podpredsednik je ugotovil, da železarna v tem smislu pravilno dela ter opozoril, da je treba koristiti za to tudi druge te ustanove — predvsem tudi naš metalurški inštitut. Paralelna nujnost pa je izobraževanje ljudi za obvladanje tega postopka. Tudi ta odnos pri železarni Ravne je dr. Vilfan priznnlno omenil.
Podpredsednik IS si je ogledal potem še kulturne ustanove na gradu Ravne in prepričani smo bili, da je zapustil Ravne zadovoljen s tem, kar je videl in ugotovil, kar je tudi naše zadovoljstvo.
katerih problemih ter o nekaterih nalogah, ki jih bo treba bol j uspešno reševati.
Večkrat se še najdejo taka mišljenja, ki bi menda rada spet ločeno gledala take »sloje«. Ne, pri nas se je vse stopilo in se staplja V zmagovito skupnost delovnih ljudi. Samo to je pozitivno in odraz enotnih socialističnih stremljenj, izraz spoznanja, da pri nas vsakdo živi od dela svojih rok ali ustvarjalnosti uma, kar je posledica likvidacije izkoriščanja človeka po človeku.
Tako na drugi strani tudi še naletimo na mnenje oziroma oporekanje, da so če-
Opozorilo na vliodu fužin
Tudi temnim izmenam posveti — še lepše: zeleno, rdeče tor bliska v koroško noč, da hi bilo čim manj nesreče
prav pozitivne lastnosti starega proleta-rijata, slabe. Tudi temu ni tako, temveč je treba vse te pozitive skladno s sedanjimi pogoji naprej razvijati, poglabljati in dopolnjevati s pozitivnimi elementi kulturne in civilizacijsko napredne razgledanosti. Take podobe delovnega človeka, proizvajalca in upravljalca moramo zavestno razvijati in pospeševati.
Nadalje je potrebno omeniti nekaj besed o solidarnosti delavcev-proizvajalcev. Sedanji razvoj delavskega in družbenega upravljanja, ki je z vsakim dnem še bolj poglobljen, je zlasti delitev dohodka po delu in je v političnem smislu gotovo zavest o enotnosti in solidarnosti proizvajalcev še bolj utrdila. Nikakor pa se ne smemo bati oziroma dvomiti, da na teh principih socialističnega sistema ne bodo nastajale določene razlike. Te bodo z vsakim dnem še večje, ker se preko njih uravnava čedalje več vsakodnevnih bodisi materialnih ali duhovnih potreb, želja in načrtov slehernega delavca. To pa ne zavisi samo od proizvodnje na ožjem delovnem mestu, ampak je odvisno tudi od stanovanjskih, prehrambenih, prometnih, kulturnih in drugih pogojev, ki se ustvarjajo v komuni. To enotnost pa lahko urejuje samo tak družbeni sistem, ki je v svojih osnovah enak za vse in ki bo istočasno dajal maksimalne možnosti materialne in duhovne sile za čim hitrejši napredek in vzpon delovnega človeka. Ce pa te stvari pobliže pogledamo s strani sindikalne organizacije ali DS podjetja, vidimo, da vsmo to večkrat birokratsko reševali in celo v ožjem krogu. Mislim, da bi bilo lahko več razprav med kolektivom in v sindikalni organizaciji zlasti glede delitve čistega in osebnega dohod-
ka, ki je stvar celotne take skupnosti, če hočemo v njem imeti zaželeno proizvodnjo, realizacijo in na kraju harmonijo celega podjetja, kar pa mislim, da je osnovni pogoj. Smatram za potrebno, naj bi bila v bodočem delu DS podjetja večja poglobitev zlasti na vlaganje novih investicij in uveljavljanje novega sistema iz stališča vsega podjetja. Obratni delavski sveti pa bodo morali posvetiti več pažnje pri dopolnjevanju njihovih pravilnikov, ki so že delno zastareli. Praksa nam kaže, da bomo morali v bodoče iz včasih ozkega kroga ljudi ter prepustiti več efektivnega odločanja samemu kolektivu, seveda pa mora biti tu vključen tudi ves vodilni kader, ki bo poleg strokovnosti pojasnjeval tudi druge probleme, ki se tičejo politične situacije in nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. Težnja po čim večji enakosti objektivnih pogojev in čim večji decentralizaciji delavskega samoupravljanja bo omogočala realnejše merjenje dela in dobili bomo sliko o stopnji rentabilnosti in racionalnosti gospodarjenja ter osnovo za čim pravičnejšo delitev nagrade za delo. Novi gospodarski sistem spodbuja vsesplošno smotrno gospodarjenje tako v celotnem podjetju, kakor na slehernem delovnem mestu. Poleg tega daje tudi materialno osnovo za razvijanje samoupravnih oblik ter popolno odpravo mezdnih odnosov za polno uveljavljanje svobodnega dela.
V preteklem obdobju je bilo v našem kolektivu veliko storjenega na poglabljanju delavske samouprave in bi s tega mesta zahvalili sindikalni organizaciji, kakor tudi upravi podjetja za dobro razumevanje ter želim, da bi ti odnosi postali
še boljši, kajti od harmoničnega sodelovanja v samem kolektivu je zagotovljen tudi nadaljnji uspeh posameznih EE, kakor celotnega podjetja in na kraju naše skupnosti.
O skrbstvu delovnega varstva pri podjetju je razpravljal Franc Levar kot predsednik te komisije pri sindikatu in pri delavskem svetu. Ugotovil je, da je pogostost nesreč pri delu v letu 1961 na-rastla kar za 11 °/o, čeprav se ogroženostim stopnja pri podjetju nikjer ni povečala. Še bolj kot pogostost nezgod pa se je povečala izguba delovnih dni zaradi nesreč, in sicer od prej okoli 4S00 dni na sedaj okoli 6400 dni, kar pomeni za preko 30 %. S takim neuspehom smo nazadovali tako daleč, da smo izgubili prednost najboljšega podjetja črne metalurgije v državi, ki smo jo imeli skozi pet let.
Pogostost nesreč pri delu v našem podjetju je sedaj na meri nekako 10 % nesreč letno na zaposlene, medtem ko je zasedla najboljše mesto Železarna Štore s pogostostjo okoli 9 »/o nesreč letno na zaposlene. Sicer malenkostna razlika, vendar zadostna, da smo- potisnjeni na slabše mesto.
Med posameznimi obrati so se najslabše oziroma zelo slabo odrezali naslednji: najslabša je kovačnica, ki je imela kar 42 % nesreč letno na stalež, sledi ji špedicija s 27% in šele potem topilnica s 24 % nesreč letno na zaposlene itd. Ta mera nam pove, da se v navedenih obratih poškoduje pri delu v prvem primeru skoro vsak drugi, v naslednjih pa okoli vsak četrti sodelavec, kar je za napredni kolektiv zadosti nazadnjaška mera.
To je porazna ugotovitev in se je treba danes pogovoriti o nujnih preventivnih
ukrepih. Smatram, da so za tako stanje odgovorni predvsem tudi člani tehniškega vodstva dela, ki imajo neposreden kontakt, dolžnost in možnost popravnih intervencij na samih delovnih mestih. Vsi skupaj pa smo pri tem skrbstvu premalo dosledni. Poglejmo samo, kako skoncentriramo vse sile, ako nastane okvara na kakšnem agregatu, da stvar popravimo, medtem pa še nismo napravili takšnih akcij v zvezi s poškodbo oziroma nezgodno odsotnostjo članov kolektiva.
Govornik je zaključil z ugotovitvijo: Del krivde za navedene pomanjkljivosti nosimo tudi mi kot sindikalni aktivisti.
Lojze Janežič se je oglasil po vprašanju tovarniške mladine (LMS in KMP). Poudarja, da je pri uveljavljanju mladih potrebna pomoč. Mladi so in niso zasledovali delavskega samoupravljanja od vsega začetka. Komite LMS je prišel do zaključka, da so sami krivi, če niso zadosti angažirani pri delavskem samoupravljanju. Sklenili so, da se bodo v bodoče njihovi predstavniki udeleževali vseh zasedanj, da bodo lahko potem prenesli stvari na ostale mladince.
Govornik se je dotaknil tudi vprašanja izobrazbe potom večerne gimnazije, političnih in strokovnih šol. Skozi vse te šole gre večina mladih ljudi. Prav zaradi večerne gimnazije so mladinci naleteli včasih na težave (zamenjava službe). Celo do primerov je prišlo, da so jim obra-
tovodje oporekali študij, češ da to za podjetje ni koristno, ker ga bodo po končanem študiju tako zapustili. Preko komiteja pa so te stvari le uredili. Opozoril je obratovodske kadre, da naj bi se v bodoče take stvari ne ponovile.
O KPM je povedal, da ima že uspehe, ki so priznani tudi v republiškem merilu. Mladi proizvajalci se ukvarjajo s problemi proizvodnje ter dajejo razne predloge tudi organom delavskega upravljanja. Delo kluba je zadnje čase uspešno in so upoštevani, čeprav so potrebovali za to precej časa.
Diskutant se je oglasil še za abonente v Domu železarjev, in sicer za ureditev samopostrežbe. V tej zvezi je že večkrat govoril z upravnikom in čul o potrebi preureditve prostorov, kar je seveda razumljivo, vendar se v nedogled to čakanje ne sme vleči. Sindikalna organizacija naj sodeluje pri rešitvi tega vprašanja.
Božo Radivojevič je razpravljal o problemih in rezultatih strokovnega izobraževanja, in sicer:
Predvsem dovolite, da v zelo strnjeni obliki prikažem nekaj rezultatov s področja strokovnega izobraževanja, ker smatram, da so količinski rezultati kakršnegakoli dela osnova za odkrivanje in reševanje problemov na tem ali drugem delovnem področju.
V okviru izobraževalnega centra smo imeli redne oblike izobraževanja, in to:
1. Tehniška srednja šola za odrasle, z
II.	in III. letnikom, ki še traja, s skupnim številom slušateljev 57. 50 slušateljev je članov kolektiva, šola je strojne smeri.
2. Metalurška industrijska šola, ki je imela vpisanih 177 učencev. Absolventov je bilo 62, v poklicih: kovači, kalilci, ključavničarji, strugarji, rezkalci in brusilci.
5.	Dvoletna šola za visokokvalificirane delavce, je dala 15 absolventov metalurških in kovinskih poklicev. Tovrstne šole v letošnjem šolskem letu nimamo.
4.	Dvoletna administrativna šola — je dala 13 absolventov.
V letošnjem letu je vpisanih v I. razred te šole 14 deklot.
Pod streho izobraževalnega centra je vedrila in vedri tudi vajenska šola za učence v gospodarstvu, kjer se izvaija teoretični del pouka.
Poleg rednih oblik izobraževanja, smo imeli tudi občasne oblike izobraževanja potom strokovnih tečajev in seminarjev, kot na primer:
Strokovni seminar za kemolaborante.
Strokovni tečaj za kvalificirane voznike motornih vozil.
Strokovni tečaj za knjigovodje in faktu-riste.
Strokovni tečaj za žerjavovodje.
Strokovni tečaj za VK in KV delavce — člane ZB itd.
Prirejenih je bilo deset raznih tečajev
Na izhodu
Da, konec šilita in prvi so že na vratih. Prizor je po svoje živ, ampak vseeno še zadosti miren (slika iz lanskega poletja). Toda že tu opazimo take dolge korake, ki nam Korošcem niso toliko v navadi. To je pospešek za na avtobuse. Že tedaj, sedaj pa je ta reč že kar prehuda: Na čelu je dirkalna skupina, kakor bi šlo za kros. Vse teče v pravem prizadevanju dirke. Avtobusi, avtobusi — pretesno za prvi odhod. Dodatni bodo morali biti — in ko jih bo toliko, da bodo vozili drug za drugim na vse strani, jih bo na Koroškem nekoč premalo. To sta
neka naša prednost in težava.
Lado Kukec, direktor IC in predsednik ŠD FUŽINAR, je že vsa leta zaslužni športni delavec kraja
oziroma seminarjev, ki jih je obiskovalo 225 sodelavcev.
Na raznih strokovnih srednjih, višjih in visokih šolah je bilo štipendiranih 43 slušateljev.
Izredno študira na višjih in visokih šolah 25 sodelavcev. Za strokovno izobraževanje potom izobraževalnega centra smo od planiranih 74 milijonov, porabili 65 milijonov dinarjev. Od te porabljene vsote je ustvarjenih v delavnicah Metalurške industrijske šole nad 40 milijonov dinarjev itd.
Ti skopi našteti podatki bodo postali bolj razumljivi, če pogledamo, kdo je vse bil inioiator teh raznovrstnih oblik izobraževanja in kakšna je bila metodologija pripravljanja teh strokovno izobraževalnih oblik.
Iniciatorji dosedanjih izobraževalnih oblik so bili: posebne konference in posvetovanja, tehnične obratovodske konference, vodje sklopov obratov, obratovod-je in tudi sindikat, skratka mi vsi, samo naša kadrovsko planska služba ne. Zakaj? Zato, ker je praktično ni.
Priznati moramo, da so se pobude za posamezne šole ali tečaje porajale tako, kot smo trenutno čutili in videli potrebo po strokovnih delavcih, morda za eno ali dve leti naprej. Tudi metoda pripravljanja okvirnih programov in načrtov je bila taka, da današnjim razmeram praktično ne ustreza in smo na tem področju — mašilci lukenj. Na področju strokovnega izobraževanja nam je cokla in kamen spotike temeljni problem, a ta je — načrtovanje in profiliranje strokovnih kadrov. Ob realnem planu potreb strokovnih kadrov so temelj, na katerem se lahko zgradi in izvaja tak sistem strokovnega izobraževanja, ki bo jamčil, da bodo kandidati dobili tisto teoretično znanje in praktične sposobnosti, ki jih terjajo gospodarsko podjetje, obrat in delovno mesto.
Kdo naj izvaja profiliranje in načrtovanje kadrov? Kadrovsko-planska služba podjetja ali izobraževalni center? Odgo-
vor na to nam daje sledeče vprašanje: Kdo naj odreja, kakšno naj bo strokovno izobraževanje? Podjetje ali strokovno izobraževalna ustanova?
Razumljivo je, da je samo podjetje z dobro organizirano kadrovsko-plansko službo v stanju uspešno vršiti profiliranje strokovnih kadrov. Profiliranje je vezano na načrt rekonstrukcije podjetja, na uvajanje novih proizvodnih naprav in agregatov, na uvajanje sodobnejših proizvodnih procesov, na razčlenjevanje proizvodnih procesov, na operacije, postopke in gibe, na količinski plan delovne sile, profiliranje je vezano na stopnjo razvoja proizvodne tehnike danes in jutri, ki je v nenehnem gibanju in razvijanju. Izdelava kadrovskih profilov ni in ne more biti stvar enkratne akcije, ampak mora postati pri podjetju stalna služba, prav zaradi nenehnega razvoja proizvodne tehnike. To razvijanje pa vodi in pospešuje podjetje, ne izobraževalni center, in logično gledano pripada ta služba podjetju, ki naj jo vodi kadrovski referent oziroma industrijski pedagog.
Kakor uvajamo po podjetjih psihologe in sociologe, z namenom, opravljati tiste psihološke momente, ki negativno vplivajo na duševno razpoloženje in s tem na fizično aktivnost delavca pri delu. Prav tako je nujno potrebno formirati v podjetju tako kadrovsko službo, ki bo ob sodelovanju z ostalimi službami, na temelju domačih in tujih izkustvih ter ob uporabi izsledkov znanosti pravilno načrtovala in določila profile za posamezne strokovne kategorije.
Le na tej osnovi bo izobraževalni center lahko časovno in vsebinsko organiziral in izvajal strokovno izobraževanje, ki ga terja praksa. Drugi problem, ki ne zadeva samo naš kolektiv, temveč sega tudi izven tovarniške ograje, je vprašanje statusa industrijske šole. Namreč, dokler je bila okrajna proračunska ustanova, je še imela značaj javne družbene strokovno izobraževalne ustanove. Ko so se ustanoviteljske pravice vrnile kolektivu, je le-ta v tekočem šolskem letu, teri-torijalno in številčno omejil vpis učencev v to šolo in ga zreduciral na lastne potrebe, ne oziraje se na učne kapacitete šole. S tem je ta šola izgubila značaj javne družbene izobraževalne ustanove in se spremenila v šolo zaprtega tipa.
Če gledamo na ta akt ustanovitelja skozi njegova gospodarska očala, potem moram dati ustanovitelju prav, ko pravi: »Dam samo toliko sredstev, kolikor potrebujem strokovnih kadrov..< Poglejmo ta korak z družbeno socialnega aspekta. Za zgraditev šole je del sredstev prispevala tudi družba, mi pa otrokom socialistične družbe v tej šoli zapiramo vrata.
Spričo aktivnega prirastka na prebivalstvo in z ozirom, da se kapacitete srednjih šol bistveno ne večajo, si bomo — če ne danes, pa jutri ali pojutrišnjem postavili vprašanje: Kam z otroci, ki so končali obvezno osemletno šolanje? To se bomo prav gotovo vprašali. In če se že moramo, vprašajmo se rajši danes kot jutri, da pojutrišnjem ne ugotavljamo, zakaj so naši otroci otroci ceste, kriminala, da so huligani. Predlagam današnjemu zboru, da ta dva osnovna problema, ki zadevata strokovno izobraževanje, da-
mo v pretres, proučitev in rešitev organom upravljanja v kolektivu, ki naj skupno s komuno oziroma občino najde možnost, da se vpis učencev v industrijsko šolo ne omejuje.
Oto Leš se je dotaknil rekreacije in športa v sindikalni organizaciji železarne Ravne ter zajel nekaj glavnih uspehov na polju športne rekreacije v podjetju.
Sindikalni odbor se je odločil, da tudi v tem letu nadaljuje s športno dejavnostjo oziroma rekreacijo s tem, da poskušamo najti »talne oblike rekreacije, ne pa samo kratkotrajna tekmovanja. V ta namen so bila organizirana medobratna tekmovanja, ki so trajala dalj časa.
Delno je na ta način uspelo aktivizi-rati naše delovne ljudi v raznih športnih panogah za daljši čas. Tako so bila organizirana sledeča tekmovanja: 2e tradicionalno tekmovanje v nogometu je bilo uspešnejše kot prejšnja leta. Tekmovanja so se udeležile vse EE, ki so dale sledeče število ekip:
mehanična delavnica	It
izobraževalni center	6
topilnica iin livarna	4
predračunska enota	4
kladivarna valjarna	o 27
Skupno je torej nastopilo kar 27 ekip. Če upoštevamo, da je nastopilo v vsakem moštvu povprečno 15 članov, je aktivno sodelovalo nad 400 članov našega kolektiva. Poleg tega pa se je samega tekmovanja udeležilo' še veliko števdo sodelavcev, ki so s svojim bodrenjem dajali svojim članom vzpodbudo. Lahko rečemo, da je bilo na nekaterih tekmah skoraj več gledalcev kot na marsikateri prvenstveni tekmi športnih društev.
Tekmovanje v namiznem tenisu smo organizirali skupno s tekmovanjem za pokal maršala Tita.
V tem tekmovanju je bilo največ moštev iz MIŠ manj pa iz ostalih obratov, vendar je tekmovanje trajalo kar cel mesec. Skupno se je prijavilo kar 53 ekip. Vsaka ekipa pa je štela 3 člane. Dosegli smo s tem, da je za pokal maršala Tita tekmovalo na Ravnah 159 športnikov. Potrebno je omeniti, da prirejajo poleg centralnih tekmovanj tekmovanja tudi posamezne ekonomske enote v svojem okviru, pri čemer je zajetih veliko nadaljnjih članov kolektiva.
Na eni izmed sej izvršnega odbora sindikalne podružnice je bilo sklenjeno, da organiziramo naša lnedobratna tekmovanja v bodoče najprej po sindikalnih podružnicah, nato šele med posameznimi podružnicami.
Tako smo se odločili, da organiziramo na ta. način najprej tekmovanje v kegljanju.
Uspeh takega tekmovanja smo stimulirali tako, da sme vsaka ekonomska enota na 5 ekip, ki nastopajo v tem tekmovanju, postaviti po 1 ekipo v tekmovanju med ekonomskimi enotami. Eno ekipo sestavlja 10 članov.
Po ekonomskih enotah je sodelovalo sledeče število ekip:
mehanična delavnica	9
topilnica	4
j,';™«?
' , -V
Prve fužine na Meži — obrati v Črni (desno). Podoba iz prejšnjega stoletja, iz dobe največjega vzpona in — konca
livarna	6
kladivarna	3
valjarna	3
predračunska	14
izobraževalni center	12
Vsi sodelavci so na tekmovanjih izrazili, da si želijo stalno rekreacijo, vendar nam to do sedaj še ni uspelo organizacijsko izvesti, kajti športni objekti na Ravnah so s šolsko mladino tako zasedelo, da na njih komaj izvedemo tekmovanje. Na drugi strani pa smatram, da je za razvoj stalne rekreacije nujno potrebno namestiti športnega referenta, ali ustanoviti športna društva v samem kolektivu, katerih cilj bi seveda smel biti samo rekreacija, ne pa gojitev vrhunskega športa, ki naj bi ga prepustili splošnim športnim organizacijam.
Člani našega kolektiva so se udeleževali še mnogih športnih srečanj med različnimi kolektivi in v vseh panogah športa. Udeležili so se vseh prvenstev v okviru občinskega sindikalnega sveta in okrajnega sindikalnega sveta ter tam dosegli tudi lepe uspehe. Najkvalitetnejša prireditev našega kolektiva pa je bila brez dvoma izvedba zimskih metalurških iger, katerih se udeležujejo predstavniki vseh železarn ter barvne metalurgije:
Po zaslugi naših mladih športnikov smo se tudi tukaj uvrstili letos prvič na častno prvo mesto v skupnem plasmanu. To je bil za naš kolektiv zelo velik uspeh, za vse športnike in športne delavce v kolektivu pa zadovoljstvo in pobuda za nadaljnje delo na področju športne rekreacije na eni strani ter gojitve kvalitetnega športa na drugi strani po naših najmlajših elanih kolektiva.
S športno rekreacijo krepimo naše fizične sposobnosti, s tem zvišujemo storilnost delu ter zmanjšujemo naš nezgod-nostni element.
S tem ciljem želim, da naša športna rekreacija tudi v bodoče še bolj smotrno nadaljuje svoje delo.
Ivan Močnik je razpravljal o oddihu in izletih. Odbor za oddih šteje pet članov. Odbor je zasedal po potrebi; sestankov je bilo pet. Na sejah so obravnavali tekočo problematiko, in sicer:
— Ker smo imeli v lanskem letu v železarni samo en avtobus, ki je bil namenjen za prevoz članov kolektiva za obratne izlete, smo v svrho prevozov dopustnikov v počitniške domove sklenili pogodbo s podjetjem I ,j ubljanu-i ransport.
Plan dela glede letovanja naših sodelavcev v drugih domovih.
— Sodelovanje tovarniškega odbora sindikalne organizacije Železarne Ravne z drugimi sindikalnimi organizacijami.
— Naredili smo plan eno- in dvodnevnih izletov za posamezne obrate v bližnje kraje Slovenije in Hrvatske.
Odbor za oddih se je s sporazumom prometnega obrata železarne povezal s transportnim podjetjem Lj ubijana-tran-sport v svrho prevozov naših sodelavcev na oddih v Portorož. Ljubijana-transport, poslovalnica Mežica, je na naš predlog izdelal plan prevozov. Na naš predlog je omenjeno podjetje uvedlo sezonsko progo Ravne—Piran, tako da so naši člani pri tem prevozu izkoristili celotni čas letovanja. Skratka, pri prevozu v Portorož nismo beležili nobenih pritožb. Po statistiki je v letu 1961 preživelo dopust ob morju 1193 sodelavcev, od tega:
v Portorožu..............981
sodolavcev...............435
družinskih članov	....	546
v Kaštel Lukšiču	....	126
sodelavcev...............50
družinskih članov	....	76
učencev MTŠ..............86
Skupaj................. 1.193
Na brezplačni oddih je šlo v Portorož 90 članov, od tega:
delavcev.........................76
delavk...........................14
Skupaj...........................99
V letu 1961 smo priredili 112 izletov za posamezne obrate in je bilo prevoženih 33.743 km. Teh voženj je koristilo 3553 članov kolektiva, kulturnih in športnih organizacij. Dopustniki so za prevoz v Portorož in Kaštel Lukšič koristili obrazec K-15 s 75% popustom, kakor tudi v druge kraje, s čimer je bilo omogočeno slehernemu našemu sodelavcu in članom njegove družine, da so lahko dopust koristili tudi v oddaljene kraje. Odbor za oddih je bil povezan tudi z ostalimi sindikalnimi organizacijami zaradi zamenjave med počitniškimi domovi.
Iz tega katkega poročila je razvidno, da je odbor za oddih odigral svojo vlogo kljub morda nekaj napakam, za katere pa prosim člane, da jih sami poveste v diskusiji.
Kakor je večini članom že znan predlog koriščenja dopustov za leto 1962, je sindikalni odbor železarne Ravne izdelal predlog koriščenja dopustov in počitniških domov ter jih predložil upravnemu odboru in centralnemu delavskemu svetu v potrditev, ki ga je medtem že potrdil.
Predlog je, da bi delavski sveti ekonomskih enot dobili na razpolago določena finančna sredstva na osnovi števila upravičencev do rednega letnega dopusta. Poleg tega bi upoštevali tudi otroke, za katere dobivajo člani našega kolektiva otroški dodatek.
Vsak upravičenec do rednega letnega dopusta bi prejel po 700 din na dan oziroma za 10 dni 7000 din, za otroke pa po 200 din na dan ali 2000 din za 10 dni. Prispevek se dodeli le za 10 dni rednega letnega dopusta. Ta predlog je bil, kot rečeno, že sprejet z razliko, da sodelavci, ki imajo samo 12 dni dopusta, dobijo dodatek tudi za 6 dni. Sprejet je tudi sklep, da počitniški dom v Portoržu še nadalje ostane oziroma posluje pod istimi pogoji kot preteklo leto. V tej zvezi je sklenjeno, dti pridejo prvotno v poštev tisti člani kolektiva, ki še do sedaj niso koristili dopusta v Portorožu. Zato bo naloga odbora za oddih oziroma sindikata, da na-
redi plan razporeda za posamezne sindikalne podružnice oz. ekonomske enote, koliko članov bo prišlo v poštev za oddili v Portoržu. Ta predlog se mi zdi umesten predvsem zato, ker bodo po tem predlogu vsi člani kolektiva enako deležni regresa, katerega prispeva podjetje, medtem ko je bilo vsa prejšnja leta tako, da so bili deležni regresa le tisti, ki so koristili dopust v Portoržu, kar pomeni da je koristilo regres le 17,2 % članstva.
Malo drugače pa bo letos z obratnimi izleti. Ne borilo mogli delati prevozov pod takimi pogoji kakor lami, ker nam ekonomska računica pokaže, da delamo izgubo. Zato bodo morale posamezne podružnice stremeti za tem, da se izleti organizirajo v ožjem okolišu, to je, da se organizirajo izleti v naravo. Vsekakor pa tudi tu. ne bo šlo brez denarnih sredstev in upam, da se bo tudi tu našel dodatni stimulus.
Na kraju svoje razprave je Ivan Močnik še dejal, da ima vsak obrat že svoj ODS, kolikor ga še nima, ga bo dobil z volitvami v DS podjetja in ODS, ki bodo
6.	aprila. V zvezi s samostojnimi ODS in samostojnim gospodarstvom je po obratih že precej govora. Vse EE bodo morale imeti lastno' računico, iz katere bo moralo biti razvidno njihovo gospodarstvo. Zato je potrebno točno knjigovodstvo. Za točno vodenje knjigovodstva pa je potreben tudi kader, katerega je malo in še ti knjigovodje po obratih so slabše plačani, kot oni v centru. Potrebno je, da se za te ljudi uredijo tudi prejemki. Glede pomožnih obratov je dejal, da naj se ti obrati ne bi več imenovali »pomožni« ampak naj se štejejo kot enakovredni ostalim proizvodnim obratom.
Ivan Žerdoner iz valjarne se je v svoji razpravi dotaknil proizvodnih problemov valjarne. Kot je vsem dobro znano, je valjarna eden najstarejših obratov oziroma z zastarelimi proizvodnimi napravami. Spričo težkega fizičnega dela bi morali biti v povprečju plač na višjem mestu. Kot tretja EE so mnenja, da bi tudi pri plačah morali biti vsaj na tretjem mestu in ne na desetem kot dejansko so.
Analitska ocena oz. cenik del pri njih je postavljen prenizko, predlaga, da se ta cenik del spremeni, da bodo tudi oni lahko nekaj zaslužili. Problemi valjarne so znani tudi vodstvu, vendar se tu zaenkrat še ni nič pokrenilo. Plan proizvodnje valjarne je povišan za letošnje leto za 23 %, plače pa samo za 5 %, kar Arsekakor ni v skladu.
Za znižanje proizvodnih stroškov skrbijo tudi v tem obratu.
Leopold Čič se je oglasil v zvezi z naročniki za »Delavsko enotnost«. Skupno je na list naročenih 301 sodelavcev, kar je vsekakor premalo. Predlaga, da naj bi se delalo na tem, da se pridobi več naročnikov za ta delavski list.
Predlaga bodočemu odboru, da izvoli
komisijo, ki bi se bavila tudi z dopisovanjem za »Delavsko enotnost«. Iz vseh drugih krajev se še zasledi kaj v Delavski enotnosti, iz našega koroškega kota pa le malo.
Predstavnik Železarne Jesenice je v imenu kolektiva pozdravil konferenco in ji želel uspešno delo.
K razpravi se je oglasil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ivo Janžekovič, ki je obravnaval probleme gospodarstva, na račun katerega je danih mnogo kritičnih pripomb. Spopri-jazniti se moramo s sistemom gospodarstva. Vse možnosti, ki jih daje ta sistem je treba temeljito izkoristiti. Spremembe, do katerih je prišlo, niso dale zadovoljivih rezultatov. V letošnjem letu je situacija izredno težka, gre za vprašanje večjega izvoza.
Pri ustvarjanju dohodka v podjetju je zajeti čim širši krog ljudi. Važno je to, da se odločitve ne odvijajo samo na samem vrhu, ampak po ODS.
Vzgoja ljudi je v obratu in na delovnem mestu najlažja. V okviru manjših EE se je boriti proti nepravilnostim. Vse stvari je na vrhu nemogoče reševati. Z vrha se lahko delo samo usmerja. V smislu navedb v diskusiji želi v imenu Okrajnega sindikalnega sveta še več uspehov.
Predsednik delovnega predsedstva obvesti delegate, da je prišlo telefonsko sporočilo iz Ljubljane, da se delegat republiškega odbora, ki je bil določen za našo konferenco, iste zaradi snežnega meteža ne more udeležiti.
K razpravi se je oglasil tudi Rudolf Gerdej iz valjarne v zvezi z nizkimi osebnimi dohodki zaposlenih v valjarni ter navedel tudi vzroke.
Ingote, ki jih prejemajo iz topilnice in za katere že pri litju ugotovijo, da bodo izmeček, naj bi takoj odstranili. Z odstranitvijo tega bi imel obrat valjarne več in tudi celo podjetje.
Res je, da se v tej stari ropotarnici ne da več dosti kaj narediti, drži pa, da se ene izmene bolj zalagajo kot druge. Za tako težko fizično delo so sedanji osebni dohodki delavcev valjarne zares prenizki.
K nadaljnji razpravi se je prijavil direktor železarne Gregor Klančnik in dejal, da je vsebina podanega poročila tako bogata, da ni dosti dopolnjevati, temveč je treba pristopiti k delu in zamisli prenesti v življenje. V poročilu in v dosedanji razpravi so jasno nakazane perspektivne naloge. Iz vsega storjenega kljub pomanjkljivostim, ki so nas spremljale, nastaja pri nas tip socialističnega podjetja. Želel bi dopolniti razpravo po vprašanju delitve dohodka na EE in izreden dohodek, ki ga moramo odvajati. Ker so naša osnovna sredstva odstotno niže ocenjena kot je njihova stvarna vrednost, dosegamo izreden visok čisti dohodek, od katerega pa moramo 25% plačevati kot izreden dohodek. Da je tako, je krivda v tem, da so osnovna sredstva,
ki so nabavljena od drugod ali iz inozemstva vračunana s polno vrednostjo, dočim fiista, ki smo jih sami dogradili z našim investicijskim vzdrževanjem, sploh niso ocenjena, zaradi tega je tudi že izšel predpis, da se vsa osnovna sredstva ponovno ocenijo in je tudi pri nas že imenovana komisija, ki na tem dela.
Kljub vsemu temu pa moramo priznati, da je nov gospodarski sistem v lanskem letu tudi nam prinesel koristi.
Tekom lanskega leta smo razdelili naše podjetje na EE, prenesli smo na iste gotove sklade.
Letos bodo EE prvič sodelovale z lastnimi sredstvi v investicijski izgradnji, odločale pa tudi o celotnem investicijskem planu. EE so skupno dosegle presežek čistega dohodka v višini 902 milijona dinarjev, s katerimi bodo več ali manj tudi razpolagale.
Predlog investicij za 1962 leto znaša za železarno in družbeni standard 3,897.368 dinarjev, od tega predvidevamo 1,975.000 din lastnega vlaganja, ostalo pa preko posojil oziroma splošnega investicijskega fonda. Nimamo še odobrenih vseh kreditov, vendar upamo, da se l>o tudi to kmalu uredilo.
Nadalje poudarja, da bi morali ODS vse predloge, ki se dajo v razpravo, tudi obravnavati. Dogaja se, da se ti premalo obravnavajo oziroma se bolj obravnavajo dohodki, predvsem osebni. Nadalje poudarja, da s formiranjem EE in obračuni po EE še nismo naredili vsega, predvsem ne po obračunih, kajti tu nam primanjkuje kadra, ki bi se ukvarjal samo s tem, tako da se moramo včasih posluževati delitve raznih stroškov tako, da jih razdelimo na EE. Vpeljali moramo moderni način knjiženja, da bomo lahko hitreje prišli do končnih rezultatov. Mnenja sem, da bi za rešitev tega problema angažirali strokovnjake od zunaj, predvsem društvo ekonomistov oziroma posamezne člane tega društva iz Maribora in upamo, da bomo z njihovo pomočjo tekom letošnjega leta vprašanje knjigovodstva po EE tudi uredili.
Vprašanje izvoza v poročilu ni bilo tako poudarjeno, kot doseženo, saj smo lansko leto dosegli 5-krat večji izvoz kot leta 1960, kar je prvič, da smo pri železarni Ravne dosegli večji izvoz kot uvoz, ne smemo pa se s tem zadovoljiti, temveč vložiti vse sile, da tega še povečamo, zavedajoč se, da vršimo ogromno investicijsko izgradnjo in da gros opreme uvažamo iz inozemstva, da potrebujemo zato devize. V okviru EE in celega podjetja moramo iskati najbolj stimulativne metode, da izvoz čimbolj povečamo, da se držimo terminov, predvsem pa, da izboljšujemo kvaliteto.
Na kraju direktor poudarja, da letošnji plan, ki predvideva skupno 15 milijard dohodkov, ni lahek, izvršitev v prvih mesecih pa sploh ni zadovoljiva in bo nujno, da se vložijo vse sile, da se v sledečih mesecih, kar se sicer že v mesecu marcu opaža, plan izpolni.
Sindikalni organizaciji je želel v bodoče čim več uspeha, kajti od dobrega dela sindikalne organizacije je odvisen tudi uspeh podjetja.
Potem je bil soglasno sprejet proračun sindikalne organizacije za leto 1962.
LEP ODNOS NI LE OSEBNA ČEDNOST, TEMVEČ PREDVSEM NEPOGREŠLJIVA NUJNOST V SKUPNOSTI
V razpravi se je v imenu žend, zaposlenih v železarni llavne, oglasila Sonja OŠLAK, ki se je dotaknila vprašanj nizkih plač knjigovodskega kadra po obratih ter nizkih osebnih dohodkih žensk. Nakazala je tudi premalo povezavo med knjigovodstvom po obratih in centralnem knjigovodstvu.
S tem je bila razprava zaključena ter je sledilo poročilo nadzornega odbora :
Politična in delovna orientacija sindikata v železarni Ravne je v preteklem letu slonela na temelju splošne politične in akcijske aktivnosti naših sindikatov. V splošni dejavnosti tovarniškega odbora ni bilo opaziti pačenja ali iskrivljanja politično-delovne smeri sindikatov, ni bilo opaziti odmika odbora od številnih problemov, ki nam jih vsiljuje dinamika družbeno ekonomskega razvoja in vsakdanje življenje.
Vsebina, obseg, pestrost in aktualnost problemov, ki jih je v preteklem letu reševal tovarniški odbor, pričajo, da le-ta ni bil pasivni opazovalec delovnih in življenjskih procesov v kolektivu, temveč aktivni činitelj in politični regulator teh procesov. Razveseljivo je, da so v akcijskem načrtu odbora sindikata zavzemali problem nadaljnjega razvijanja ekonomskih enot, razvijanja delavskega samoupravljanja skozi obratne delavske svete, težnje k demokratizaciji družbenih odnosov v podjetju, reorganizacija sindikata in podobno; vse to govori, da sc je tovarniški odbor loteval temeljnih problemov, ki zadevajo kolektiv. Razumljivo je, da danes še ni vse tako kot bi želeli, razumeli pa moramo, da takšna problematika ni takoj rešljiva, temveč terja daljšo časovno obdobje, saj dialektično gledano — delovni in življenjski procesi nimajo končnih rešitev. Mnenja smo, da je splošna dejavnost sindikata pravilno zastavljena, četudi smo na nekaterih področjih na začetku ali pol poti. Smatramo, da zadošča, če rečemo, da je začeto treba nadaljevati, obstoječe izpopolnjevati in razvijati ter za posamezne probleme iskati take rešitve, ki bodo slonele na načelih socialističnih odnosov in morale.
Kar zadeva denarno poslovanje sindikata, je nadzorni odbor mnenja, da so se sredstva zbrana od članarine in dotacije podjetja razumno trošile. O izdatkih je vselej odločal tovarniški odbor, ne pa posamezni člani odbora, razen v izjemnih in nujnih primerih, to pa samo za nižje vsote, kar pa je bilo vselej dano v odobritev odboru. Članarina se zbira po obstoječi razredni lestvici, centralno za vse člane. Razdeljevanje znamkic pa so opravljali poverjeniki oziroma podružnice, kar pa povsod ni potekalo najboljše.
Blagajniški dnevnik je vodil Viktor Kastelic vestno in točno. Vsi dohodki, kakor tudi izdatki so dokumentirani s prilogami, ki se ujemajo s knjižbami blagajniškega dnevnika. Tudi poročilo o predvidenih in doseženih dohodkih 111 izdatkih se ujema s knjižbami blagajniškega dnevnika. K letnemu saldu oziroma presežku, ki znaša po poročilu 2,265.919 dinarjev, je prišteti še 941.661 din, ki jih je pred leti sindikalna organizacija podjetja odstopila blagajni vzajemne pomoči kot začetna obratna sredstva. Teh 941.661 din
je treba smatrati kot rezervna sredstva tovarniškega odbora.
Del članarine v skupni višini 65 % se je redno in pravočasno odvajal višjim sindikalnim organom po predpisanih kvotah. Denarnih sporov v preteklem letu ni bilo. Računi so se pravočasno poravnali, tako da ob zaključku leta tovarniški odbor nima nobenih dolgov niti terjatev.
Pregled blagajniškega poslovanja sindikalnih podružnic v kolektiva daje naslednjo sliko:
Začenši z avgustom preteklega leta so podružnice po sklepu tovarniškega odbora sindikata obdržale 15 % od zbrane članarine za svoje potrebe. Z letom 1962 pa bodo obdržale 20% članarine. Iz te članarine pa morajo kriti izdatke za podpore članom, športno, kulturno, prosvetno udejstvovanje in podobno. Kar zadeva trošenje sredstev, ni opaziti nepravilnosti, saj o vseh izdatkih odločajo upravni odbori podružnic.
Na področju blagajniškega poslovanja podružnic je neurejena samo knjižno-administrativna stran ter vprašanje hranilnih knjig podružnic. Blagajniki vsak po svoje vodijo evidenco o dohodkih in izdatkih. Eni le te evidentirajo v navadnih zvezkih, drugi v stenogramskih blokih, tretji pri novo formiranih podružnicah pa nimajo ničesar. Prav tako denarna sredstva hranijo blagajniki vsak po svoje: doma, v pisarniški mizici ali po žepih.
Dejanska situaoija je takšna. Taka pa je zaradi tega, ker smo ravno v procesu formiranja podružnic in v času urejanja tega stanja.
V zvezi s to problematiko mora novoizvoljeni tovarniški odbor čimprej izvršili naslednje:
1. uvesti enotno evidenco sredstev po podružnicah,
2. rešiti vprašanje hranilnih knjig ali žiro računa,
5.	izvesti seminarje z blagajniki, kakor tudi z ostalimi odborniki podružnic, na
katerih naj le-ti dobijo osnovne smernice in napotke o delu.
Poslovanje blagajne vzajemne pomoči
Le ta obstaja pri tovarniškem odboru sindikata že vrsto let, ima svoj upravni odbor in nadzorni odbor. Knjigovodsko-blagajniške posle vodi honorarno uslužbenka sindikata. Pri kontroli poslovanja smo ugotovili, da je v primerjavi z letom 1960 — leta 1961 narastlo tako število članov, kakor tudi denarni promet, ki znaša nad 13 milijonov dinarjev. Prav tako smo ugotovili, da nadzorni odbor blagajne vzajemne pomoči ni vršil redne mesečne kontrole poslovanja blagajne, pač pa je le-to kontroliral tik pred občnim zborom, kar spričo precejšnjega prometa in obsežnega materiala, ni mogel detaljno in natančno kontrolirati. Nadzorni odbor blagajne vzajemne pomoči mora zato točno prekontrolirati celotno poslovanje blagajne v letu 1961 in o tem dostaviti pismeno poročilo novo izvoljenemu tovarniškemu odboru sindikata.
V tekočem letu pa naj nadzorni odbor pregleduje poslovanje redno mesečno, s čimer mu bo olajšana tudi končna letna kontrola.
Administrativno poslovanje tovarniškega odbora je pravilno organizirano. Pri kontroli smo ugotovili natančnost in red.
Prošnje in pritožbe članov sindikata je tovarniški odbor reševal sproti na svojih sejah. Vse osebne prošnje in dve pritožbi so v večini primerov ugodno rešene, tako da nerešenih osebnih prošenj ali pritožb ni.
Iz prikazane situacije z ozirom na celotno dejavnost bi ob zaključku lahko povzeli naslednje:
Tovarniški odbor je v glavnem uspešno reševal probleme, ki se jih je loteval. Četudi so se čutile določene pomanjkljivosti, je vendarle v delu odbora opaziti toliko pozitivnih rezultatov, da so pomanjkljivosti malenkostne v primerjavi
Še ene Prevalje iz železarskih časov — plavži ob kolodvoru. Slikano pred več kot sedemdesetimi leti, original v barvi
z izvršenim in začetnim delom. Menimo, da je bilo s strani večine odbornikov veliko vloženega truda in prizadevanja, zato tudi predlagamo, da dosedanji in novoizvoljeni odbor na svoji prvi seji najbolj aktivnim odbornikom izrazi priznanje v obliki zahval in nagrad, kakor pač dopuščajo možnosti.
Predlagamo, da se dosedanjemu odboru da razrešnica.
Na predlog nadzornega odbora o raz-rešnici staremu odboru je predsednik delovnega predsedstva dal predlog na glasovanje, katerega so delegati z dvigom rok potrdili in tako dali razrešnico staremu odboru.
Novi odbor
Sledile so volitve. V novi tovarniški odbor sindikata so bili izvoljeni naslednji sodelavci (razvrstitev po abc-redu):
1. Ari Anica, Dom železarjev
2. Gerdej Rudolf, valjarna
3. Geršak inž. Jože, konstrukcijski biro
4. Grenko Vinko, valjarna
5. Hafner Oto, topilnica
6. Janežič Alojz, termoenergetski obrat
7. Kak er Albin, OTK
8. Kastelic Viktor, prodajna služba
9. Kohlenbrand, analitska
10. Košak Franc, topilnica
11. Keš p ret Franc, mehanična
Iz oddelkov uprave:
Jakob Kanič Peter Mihelač Ela Š t i g 1 Ivan Strmčnik Ivo K o h 1 e n b r a n d Vlado V a 1 i š e r
Iz »Doma železarjev«:
Anica A r 1
Za predsednika delavskega sveta podjetja je bil na prvem rednem zasedanju izvoljen Dušan Stropnik iz sklopa toplo predelovalnih obratov.
Istočasno so bili v obratne delavske svete izvoljeni naslednji sodelavci (razpored po številu prejetih glasov), in sicer:
OBRATNI DELAVSKI SVET TOPILNICE
Rudolf Dornik, Jože Močivnik, Maks Adam, Avgust Balant, Gregor M a kan, Edo Vogrin, Mirko Rožen, Vinko Ban, Franc Kvas ni k, Franc Lečnik, Ivan V o c o v n i k , Alojz Celec, Ludvik Bavče II., Drago Š t e 1 c e r , Andjelko Krautber-g e r , Jože K a c in Ivan Recek.
OBRATNI DELAVSKI SVET LIVARNE
Ivan Kos, Ivan Štruc, Miran Krivograd, Teodor M a č i č , Janez
12. Kolar Franc, topilnica
13. Kuzma Ivan, metal, industr. šola
14. Leš Oto, elektro-obrat
15. Levar Franc, čistilnica
16. Letonja inž. Anton, OTK
17. Novak Anica, jedrarna
18. Novak Stane, vzmetarna
19. Mlinar Franc, topilnica
20. Močnik Ivan, promet
21. Ošlak Miha, kovačnica
22. Pepevnik Ivan, mehanična
23. Sirnik Tone, čistilnica
24. Šmon Pavel, gradbeni remont
25. Trbižan Jože, strojni remont
26. Virant Ivan, mehanična
27. Žnidar Janez, livarna
Nadzorni odbor:
1. Hrastnik Franc, mehanična
2. Plohl Andrej, livarna
3. Radivojevič Božo, metal. ind. šola
Nato so izvolili še delegate za občinsko sindikalno konferenco, nakar je bil uspeli občni zbor zaključen. Vsi prisotni so odnesli vtis odlične priprave in vsebine +cr vsestranske aktivnosti in skrbstva sindikalnega predstavništva naše železarske skupnosti.
Medtem se je odbor tudi že interno formiral po funkcijah. Za predsednika je bil izvoljen naprej Miha Ošlak, kakor tudi Ivo Kohlenbrand za tajnika oziroma Viktor Kastelic za blagajnika. Ustanovljenih je bilo tudi več komisij.
P I o h 1 , Franc Tušek, Alojz Kotnik. Rudolf K a m n i k , Albin Č r e -s 1 o v n i k . Ivan Breg, Zdravko Mežnar c , Jože Paradiž, Ivan P 1 a -z ovnik, Anion Sirnik, Alojz Koren, 1 van F e d I e r . Alojz C' i f er, Roman Paradiž, Anton Metulj, Anica Novak, Karel K r a j g e r , Ja nez Z a 1 e t e 1 j, Janez Žnidar, Jože Kren, Ivan Piko, Ivan Paternes, Vlado Presečnik.
OBRATNI DELAVSKI SVET VALJARNE
Mirko D r e t n i k , Franc Kamnik, Franc A p š n e r , Jože Rane, Ivan Ček on, Milan Centrih, Ivan Mravljak, Franc B r i c m a n , Karel Gostenčnik, Pavel Svetina, Simon P 1 i m e n , Franc Ratej, Jože Rek, Kristijan Krebs, Ivan Š t o s i r , Kristijan Rus, Alojz Rač ni k, Anton Gostenčnik, Avgust V e r o n i č.
OBRATNI DELAVSKI SVET KOVAČNICE
Jože Čeh, Viktor S lem ni k, Franc Boh, Ivan Predi kaka, Dušan Stropnik, Ivan K a c , Slavko Š u -mah, Anton Jero melj, Viktor Juvan, Karel Zavolovšek, Mirko Glavica, Stanko Majerič, Leopold Planinc, Janko Kočnik, Vinko
Rač ni k, Peter J amer, Adolf Šipek, Drago Anderlič, 1 van L a -8' o j a.
OBRATNI DELAVSKI SVET KALILNICE
Franc 'F urjak, Alojz Lasnik, Avgust Marin, Romana Medved, Blaž Oblak, Franc j a b 1 a n š e k , Franc Mravljak, Mi rko Marin, 1 van Mesareč.
OBRATNI DELAVSKI SVET MEHANIČNE DELAVNICE
Štefan Kokalj, Marica O m u n , Franc Pori, Jože Tevž, Mirko Če-g o v n i k , F rane K e š p r c t, Ivan Strmčnik, Alojz Š k a I i č , Simon Šiftar, Franc Mežnar, Jože Kotnik, Andrej Novak, Ivan B e r 1 o ž -ni k, Jože Močivnik, Ivan Zorin a n , Ivo Mlakar, J ustili Medved, Tončka Belovič, Franc Pudgar. Boris Fabjan, Jože G e rol d, Rudi Leskovec, Jože Trokša, Julijan S e i d 1, Maks Miki, Ivan Mihelič, Matija Perko.
OBRATNI DELAVSKI SVET VZMETARNE
Stanko Novak, Franc Pepevnik, Franc Seč n jak, Jože Kr et, Drago Franc, Marija Vol maj er, Leopold Čič, Olga Pod Ojsteršek, Maks Kraj n c.
OBRATNI DELAVSKI SVET ENERGETSKEGA ODDELKA
Anton Krajnc, Ivan Pleše j, Anton Karner, Rajko Mašilo, Franc Red n jak, Marjan Žerdoner, Jožo Koprivnik, Franc Krajnc, Jože 'F r u n k.
OBRATNI DELAVSKI SVET STROJNEGA REMONTA
Ivan Jakob, Maks Sckol, Ferdo G n a m u š , Ferdo Jevšek, A lojz KI a nčnik, Franjo Haramija, Jože Kert, Jože Cesnik, Alojz Jehart, Pavel Šimenc, Ivan Štrucl.
OBRATNI DELAVSKI SVET ELEKTRO REMONTA
Ivan V o c o v n i k , Mirko Lečnik, Pavel Cesar, Jože V a u h, Franjo Krivec, Oto Leš, Jože II a b e r , Franc Keček, Jože K o n i č.
OBRATNI DELAVSKI SVET GRADBENEGA REMONTA
Pavel Š m o n , Anton Gašper, Henrik I, a s n i k, Alojz V e č k o, Alojz Š u -ler, Franc Gostenčnik, Stanko Hali er, Boris Keš el j, Vinko Krajnc, Valter K r a j g e r , Anton Kovač.
OBRATNI DELAVSKI SVET PROMETNEGA ODDELKA
Jakob Šteharnik, Aleš Rane, Valentin Mikeln, Alojz Antolič,
NOVI PARLAMENT PODJETJA
(JSadaljevanje s strani 2)
Dušan Stropnik — novi predsednik delavskega sveta
Pavel B u h v a 1 d, Franc Ferlin, A loj z N e d o k , Klemen Pečnik, Srečko Kramberger, Roman Stogart, Anton C) g r i n.
OBRATNI DELAVSKI SVET OTK
Jože inž. Rodič, Eva inž. P c r m a n, Anton inž. L e t o n j a , Erili Sirk, Marija inž. Cvitanič, Jože Gradišnik, F rane K a m n i k, J ože 1C o r d e /, Albin Kak er, Ela Tušek, Stanko Potočnik, Peter P r i k e r ž n i k , Stanka Medi.
OBRATNI DELAVSKI SVET UPRAVE
Betka Š u m e r , Leon J u h , F rane Zabel, Peter Mihelač, Franc Golob, Avgust Razgoršek, Ferdo inž. Medi, Franc Boštjan, Avgust Erjavec, Ivo Ko lil enb ra ud, Vida Godec, Rozka Blatnik, Hubert V e 11 e r , Jože D e 1 a I u t, Anica K r i -č e j , Anton M a k 1 i n , Ela Š t i g 1, Peter Krivograd, J anez Strah, F rane Gornik, Blaž Mak.
OBRATNI DELAVSKI SVET »DOMA ŽELEZARJEV«
Angela Močnik, Anica Ari, Zofka S k a 1 i č , Tončka Kotnik, Štefka Krivograd, J usta Lipovšek, Cvetka B renče, Viktorija Karner, Hilda Razdevšek.
—o
Na prvem rednem zasedanju novega delavskega sveta podjetja je bil izvoljen tudi novi upravni odbor, katerega člani so:
Cesnik Jože, strojni remont Gašper Tone, gradbeni remont Ig er c Ferdo, topilnica Medved Justin, mehanična Rad uš ni k Ione, valjarna Rodič inž. Tone, OTK Strmčnik Slavko, mehanična Tušek Milan, livarna
Za predsednika upravnega odbora je bil na naslednji seji izvoljen Slavko Str m č n i k.
V stalne komisije pri delavskem svetu podjetja so bili izvoljeni naslednji sodelavci:
Komisija za sprejem in odpovedaiije delovnih razmerij
Jože Homan, personalni Jože K o t n i k ,. topilnica Miran Krivograd, livarna Franc Pudgar, mehanična Erili Sirk, Oj K
Disciplinska komisija
Jože G r z i n a , livarna Jakob K o n i č , špedicija Franc Š i s e r n i k , mehanična
Komisija za nabavo, prevzem in izločitev osnovni sredstev
Engelbert Gostenčnik, uprava Alojz Horjak, kapitalna izgradnja Franjo inž. Mahorič, uprava
Ernest M e z n e r , osnovna sredstva Vasilij Terseglav, uprava
Komisija za osebne dohodke in vzkla-jevanje med EE
Jože H o m a n , personalni Franc Mlakar, strojni remont Sonja Ošlak, TPO Alfonz Pavšer, el.-obrat Miran inž. Pipa n , topilnica Mirko Pristolič, livarna Slavko Strmčnik, livarna Franc Tušek, livarna Janez Strah, analitski — po sl. potr.
Komisija za skrb za delavce
Marija inž. Cvitanič, OTK Oto Hafner, topilnica Rajko Jelenko, mehanična Fanika Korošec, soc. oddelek Anton Metulj, livarna
Stanovanjska komisija
Avgust Balant, topilnica Drago D ubrovski, mehanična Ivan Erjavec, vzmetarna Vili Frajzman, jeklarna Alojz Gologranc, mehanična Franc Levar, komunalni Koloman Vrečič, kovačnica
Komisija za nadzor gradbene dejavnosti
Boris Florjančič, jeklarna Franc Gašper, gradbeni Janez Gorjanc, promet
Komisija za vzgojo kadrov
D e 1 a 1 u t Jože, uprava
Golob F rane, uprava
Kog el n ik Roman, izobražev. center
Ošlak Miha, kovačnica
Z u n k o Ivan, topilnica
Komisija za ugotavljanje materialne škode
Cesnik Jože, strojni remont Cibron Vinko, konstrukcijski Horjak Jože, jeklarna
Komisija za delovno varstvo
Gerdej Rudolf, valjarna Igerc Ferdo, topilnica Lesjak Herman, livarna Razgoršek Avgust, D V Vališer Vlado, gasilci-reševalci
Komisija za gospodarjenje v podjetju
Blažič Marjan, TPO Gostenčnik Engelbert, uprava K o h I e n b r a n d , uprava Rodič inž. Jože, OTK Zupan Ivan, mehanična
Komisija za požarno varnost
Gašper Tone, gradbeni H o r j a k Jože, jeklarna Lah Jože, kovačnica
Komisija za prošnje in pritožbe
Breznikar Alojz, uprava D e 1 a 1 u t Jože, uprava R a d u š n i k Tone, valjarna
Komisija za racionalizacijo
Boršt n er inž. Jože, OTK Ceršak inž. Jože, konstrukcijski Terseglav Vasilij, uprava Tušek Milan, livarna V i d m a r Lojze, mehanična
Komisija za čuvanje družbenega premoženja
Cesar Pavel, el.-obrat Fale Franc, uprava K o n e č n i k Alojz, livarna Medved Justin, mehanična
Poleg navedenih komisij podjetja so bile formirane še komisije po obratnih delavskih svetih, in sicer za kadre, za požarno varnost in za osebne dohodke. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Dopisnik lista »VEČER«, lci označuje svoje prispevke z >dm«, včasih zelo zanimivo poroča o dogajanjih na Ravnah in v okoliških krajih. Narobe pa je, iko kar naprej piše v Prevaljah oziroma celo v Prevalju. To morate popraviti in glede poimenovanj krajev zmerom z domačini govoriti — torej na Prevaljah itd.
Poročilo upravnega odbora novoizvoljenemu delavskemu svetu
POROČILO VSEM SODELAVCEM
Na prvem zasedanju novega delavskega sveta je stari upravni odbor poročal o poslovanju v pretekli dobi ter prikazal probleme in zadolžitve za naprej. To poročilo je tako pomembno, polno in vsestransko, da ga v naslednjem v celoti objavljamo kot interes slehernega sodelavca naše delovne skupnosti.
Delavski svet, ki mu je potekla mandatna dobo, je prevzel upravljanje železarne po izvolitvi 20. maja 1960. Svojo funkcijo je opravljal v dobi prve desete obletnice ustanovitve delavske samouprave v našem gospodarstvu. Obsežen je bil plod 10-letnega dela sproščenejše iniciative s podjetjem. Prva desetletnica je dala 4-kratno povečanje proizvodnje surovega jekla, 5-krat večjo realizacijo, ki se je na enega sodelavca povečala za 3-krat. Skoraj tisoč novih delavcev pa je v tem času dobilo zaposlitev in kruh v naši tovarni. Sainu ta dejstva nam kažejo veličino tega desetletja, še bolj pa se to izraža v novih objektih, ki kažejo rast tovarniških naprav in celotnega kraja.
V svojem 2-letnein delovanju je delavski svet, ki je štel 73 članov, imel 22 zasedanj ter se je s tem od prvega zgodovinskega zasedanja delavskega sveta v nuši železarni število vseh zasedanj dvignilo na 132. Delavski svet je na svojih zasedanjih po predhodni razdelitvi materiala in dokumentacije obravnaval in reševal problematiko poslovanja ter dajal smer razvoja celotnega podjetja. Vodil je politiko proizvodnje na podlagi tržnih analiz, v obliki letnih planov predpisoval obseg, kvaliteto in program proizvodnje, razdeljeval plodove poslovanja ter v smislu dobrega gospodarja skrbel za skladnost izpopolnjevanja proizvodnih naprav, objektov družbene ravni ter širitve splošne potrošnje. Za leto 1961 in 1962 je izdal poslovni plan, ki zajema vse elemente poslovanja od predvidene proizvodnje, izražene v tonaži ter vrednosti do predvidenih poslovnih stroškov, dohodku ter čistega dohodka; v odvisnosti od predvidene rasti proizvodnje pripadajočega osebnega dohodka ter končno celotne investicijske izgradnje. S svojimi periodičnimi analizami je zasledoval izvrševanje poslovnega plana z vsemi svojimi elementi ter zavzemal sklepe za boljše izvrševanje proizvodnje v sledečih obdobjih. Z izdajo in izpopolnjevanjem pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in delitvi čistega dohodka je skrbel za prilagojevanje deleža osebnega dohodka v odvisnosti od vloženega dela, s pomočjo sindikalne organizacije pa za daljnjo decentralizacijo delavske samouprave. Posebno skrb je posvečal zdravstveno tehničnemu varstvu delu.
Pokazalo se je, da vpliv direktnega proizvajalca na upravljanje obratov preko delavskega sveta podjetja še ni bil zadosti občuten, zato so maja leta 1960 po izvolitvi prvič nastnli tudi že trije obratni delavski sveti: za sklop jeklarne, toplo-predelovalnih obratov in mehanske obdelovalnice. Leta 1961 je
proces decentralizacije šel dalje; dobili smo že 8 delavskih svetov proizvodnih obratov in predračunsko ekonomsko enoto, ki je zajemala celotno dodatno dejavnost podjetja. Letos pa so dobile že vse po tehnološkem postopku zaključene delovne skupnosti svoje organe delavske samouprave — obratne delavske svete, ki jih imamo sedaj v tovarni
14. z upoštevanjem Doma železarjev pa
15.
Od upostavitve delavske samouprave je bilo 497 naših sodelavcev vključenih v eno ali večletno delo v delavskem svetu podjetja in s tem absolviralo najboljšo šolo. Pri tem pa niso všteti člani obratnih delavskih svetov, v katerih j«1 bilo dodatno 113 naših sodelavcev ter vrste tistih, ki so dali svoj prispevek za boljše gospodarjenje s svojini delom v raznih komisijah delavskega sveta podjetja in obratnih delavskih svetov.
V zadnji mandatni dobi je delavski svet za lažje izvrševanje svojih nalog imel devet komisij. Komisija za sklepanje in odpovcdnnje delovnih razmerij je skrbela za tehnološkemu postopku kvalifikacijsko odgovarjajočo rast kolektiva. Disciplinska komisija je preganjala prekrške ter s tem skrbela za večjo disciplino v tehnološkem postopku. Komisija za poslovni sklad jc dajala predloge in pripombe za nabavo in izločanje osnovnih sredstev. Ker je področje delitve osebnega dohodka posebno obsežno in zahtevno, je komisija, ki je obravnavala ta problem, bila najbolj zavzeta, saj je obravnavala celotno problematiko delitve osebnega dohodka. Komisija za skrb za delavce je imela nalogo zasledovanja zdravstvenega stanja sodelavcev, pravilne zaposlitve invalidov, žena in mladine ter drugih socialnih problemov sodelavcev. Stanovanjska komisija je imela zaradi nerešene stanovanjske stiske neprijetno nalogo razdeljevanja novih in obstoječih stanovanj. Komisija zn nadzor gradbene dejavnosti je zasledovala obsežno gradbeno dejavnost ter odkrivala hibe, ki so pri tem nastajale. Komisija za prošnje in pritožbe je imela nalogo obravnavo raznih prošenj in pritožb ter izdajo predlogov za njihovo rešitev. Posebna komisija za poglobitev delavške samouprave pa je skrbela za izdelavo predlogov predpisov, pravilnikov in resolucij za prenos vpliva gospodurjenja in celotnega poslovanja podjetja na direktnega proizvajalca.
2e iz teh nekaj kratkih podatkov se vidi, da je delavska samouprava v naši železarni predvsem v zadnjih dveh letih dobila novo obsežnejšo in tudi kvalitetnejšo vsebino. Proizvajalec je že dobil možnost direktnega posega v gospodar-
nost svojega delovnega področja, potrebno pa ga bo oborožiti s primernimi prikazi, da bi bolj spoznal gibanje poslovnih stroškov ter dobil v roke orodje, ki m n je potrebno za izboljšanje poslovanja svoje delovne enote in s tem celotnega podjetja.
V obdobju zadnjih dveh let je bilo doseženo znatno povečanje obsega našega poslovanja. Napram 1959. letu smo z doseženo skupno proizvodnjo 121.670 1 leta 1961 napredovali za 11,3“/«, v robni proizvodnji pa je ta napredek še večji. Lansko leto smo je dosegli 35.395 t, kar je napredek napram 1959. letu za 22,6"/».
V realizaciji, to je v prodaji naših artiklov, ki je bila dosežena 12.966 mili j. din, pa je napredek celo za 27,4 “/o. Posebno uspešni smo bili v našem podjetju v zadnjem letu pretečenega 5-let-liega plana gospodarskega razvoja 1960. letu. V tem letu je bil dosežen največji skok porasta obsega proizvodnje. V realizaciji smo porastli za celili 24°/«. Leta 1961 niso bili doseženi taki skoki v rasti naše proizvodnje. To leto, ki je prvo leto novega 5-letnega plana gospodarskega razvoja, je bil vpeljan izpopolnjen gospodarski sistem, ki kvalitetno spreminja odnose v našem gospodarstvu. Ukinjeni so bili ostanki distribucije razdelitve proizvedenega blaga ter so v polni meri pričeli delovati tržni odnosi. Družbene dajatve so se pričele odmerjati od obsega poslovnih skladov, nastala je večja medsebojna konkurenca domačih pa tudi inozemskih dobaviteljev ter je s tem stopila v ospredje ekonomičnost proizvodnje. Te spremembe, ki morajo končno znatno povečati iniciativo delovnih kolektivov in proizvajalcev, še niso mogle v prvem letu svojega nastanka dati vseh svojih plodov. Vsi delovni kolektivi so se znašli v novih okoliščinah, ki jih bo še treba ogladiti, predvsem pa še prilagoditi, da bi v tekočem letu 5-letnega pluna dali večje rezultate. To pa se je seveda tudi odrazilo v rasti našega celotnega gospodarstva, pa tudi v gibanju proizvodnje naše železarne. Dinamika ni bila več tako skokovita, nismo tudi ne dosegli predvidenega plana. Celotna industrija Jugoslavije je mesto predvidenih 12 dosegla le 7 odstotno povečanje, v naši železarni pa je realizacija bila napram letu 1960 povečana le za 3,2 °/».
Več se bomo morali s tem poročilom zadržati predvsem na preteklem letu 1961. Skupne proizvodnje smo dosegli 121.670 ton, kar je 10 "/» več kot leta 1960.
V blagovni proizvodnji, ki smo jo dosegli 33.394 t, smo napredovali za 14,8"/», pri doseženi realizaciji pa je bil napredek od 12.548 milij. din na 12.996 ulili j. dinarjev. Iz teli podatkov se torej vitli, da smo po tonaži napredovali bolj kot pa v doseženi realizaciji, in to zaradi tega, ker smo bili zaradi povečane zunanje konkurence ter izkoriščanja zalog plemenitili jekel pri naših odjemalcih
primorani sprejemati naročila za navadna in manjvredna jekla. Realizacija je bila manjša tudi zaradi regulacije een, ki je od junija meseca znižala cene plemenitim jeklom zn 15 %. K navedenim težavam so se priključile še okvare na proizvodnih napravah, pri katerih je bil posebno občuten zastoj na SICE peči in poškodba na daljnovodu, zato tudi naša planirana proizvodnja ni bila v celoti ustvarjena. V skupni proizvodnji sino dosegli predvideni plan z 98%, v realizaciji pa je bil zaostanek zn celili 7 %. Zaradi regulacije een ter zaradi pomanjkanja likvidiranih sredstev naših odjemalcev smo naleteli na težave predvsem pri plasiranju plemenitih jekel valjanih in kovanih fabrika-tov ter na produkte mehanske obdelo-valniee. Prodaja je postala težavna predvsem pri tistih sortiinentih, ki ne morejo biti na zalogi in se jih da hitro dobiti pri proizvajalcih in posrednikih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so bila vsa podjetja primorana pristopiti k varčevanju, izkoriščanju obstoječih zalog, nabavljati pa le tisto, kar je bilo za proizvodnjo nujno potrebno. Jeklo-livarna, ki dela izključno le po individualnih naročilih, zato lansko leto ni občutila težave prehoda na izpopolnjen gospodarski sistem, zato tudi ni slučaj, da je ta obrat najboljše izvršil tudi predvideno letno proizvodnjo. Pri tem pa je treba poudariti tudi dejstvo, da je z obsežnim izvozom ta obrat dobil velika serijska naročila ter s tem tudi bistveno popravil produktivnost dela.
Odjemalci so postali tudi zahtevnejši do izpolnjevanja vseh pogodbenih obveznosti. Poleg roka je stopila na površje bolj kot v prejšnjih letih kvaliteta proizvodnje. To se vidi tudi iz podatka registriranega izmečka, ki je v skupni proizvodnji pornstel za 20,5, v blagovni pa za 15,8 °/o. Zaradi ugleda podjetja pri naših odjemalcih smo bili primorani doslednejše ocenjevati kvaliteto naše proizvodnje doma ter zaradi tega izločiti večjo količino neodgovar-jajoče proizvedenega blaga. V porastu izmečka pa ni izražena snino naša večja doslednost, temveč nam kaže ta tudi večjo nedoslednost pri izvrševanju proizvodnje, zato bo trajno ena od glavnih nalog skrb zn kvalitetnejšo proizvodnjo.
Pravo prelomnico pa lahko smatramo v poslovanju našega podjetja v preteklem letu pri našem izvozu. Tega smo dosegli 1.281 milij. din od naše realizacije, kar je 10% od celotnega poslovanja ali 4,5-krat več kot po v predhodnem letu. Dočini v prejšnjih letih nismo bili zapaženi na inozemskih tržiščih, smo v nekaterih državah že postali pojem, s svojimi referencami pa lahko računamo, da se nam bo obseg še povečal. Odnos izvoza je sicer v prid klirinškemu področju, ki zavzema 90“/o, JO0/# pa zajema posle s konvertabilnimi valutami. Kljub temu smo lahko z rezultatom izvoza lanskega leta zadovoljni, zlasti še, ker je bil v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu tudi na tem področju zabeležen določen zastoj.
Iz zaključnega računa za preteklo leto 1961 je razvidno, da je kljub temu, da v realizaciji nismo dosegli predvidenega
Prodor ravenskega brzoreznega orodja
obsega, čisti dohodek v precejšnjem porastu. Dohodek se je sicer naprnm letu
1960 zmanjšal, in to zaradi spremenjenih cen reprodukcijskega materiala, energije in transportnih stroškov. Nova delitev dohodka, ki v znatno večji meri upošteva fiksne dajatve od poslovnega sklada, pa nam je dala ugodnejšo delitev dohodka in oblikovanje večjega čistega dohodka. Dohodek podjetja je znašal 5.199,5 milij. din. Po odvedlo družbenih dajatev federaciji in politično teritorialnim enotam znašajo sredstva, s katerimi podjetje iz poslovanja
1961 razpolaga, 3.584,5 milij. din. Delavski svet je ta sredstva razdelil na
osebne dohodke v višini 1.736 milij. din rezervni sklad ,,	81,5	milij. din
poslovni sklad	1.165	milij.	din
sklad skupne porabe	402	milij. din
Razdelitev je torej: 51,2 % za osebne dohodke, 34,5 °/o za poslovni sklad, 11,8 % za sklad skupne porabe ter 2,4 % za rezervni sklad. Delavski svet je to razdelitev izvršil tako, da bi zagotovil postopno izvrševanje investicijskega programa izgradnje železarne in naselja. V razdelitvi je zasigurana skladnost izgradnje tovarniških objektov in objektov družbenega standarda, saj je ta približno v razmerju 75 : 25 in omogoča istočasno odgovarjajočo povečavo stanovanjskega sklada z rastjo kolektiva.
Leto 1961 lahko smatramo kot posebno uspešno prav na področju rekonstrukcij in povečave naše železarne. V
tem letu se niso sumo začela dela na prvih predvidenih investicijskih delih; v tem letu so hile izdelane tudi obsežne študije in celoten investicijski program izgradnje naše železarne, ki v končni fazi predvideva proizvodnjo in predelavo 150.0001 surovega jekla letno. Investicijski program za to povečavo je bil odobren od posebne komisije za revizijo programov Zveznega izvršnega sveta, služil pa je tudi kot osnova našega zahtevka za dolgoročni kredit, ki naj bi ga dobili pri investicijski banki. Smer razdelitve našega čistega dohodka je bila torej že nakazana s sprejetim inve-stijskiin programom lanskega leta.
Zaključni račun za leto 1961 pa prvič ugotavlja tudi čisti dohodek ekonomskih enot. Preteklo leto 1961 lahko smatramo kot leto bistvene izpopolnitve organizacije mišegu podjetja.
Ekonomske enote so poleg oblikovanja osebnega dohodka v odvisnosti od doseženega poslovnega uspeha izraženega v realizaciji in dohodku, oblikovale tudi svoj čisti dohodek. Ta je znašal 2.730 milij. din, kar je 81 % od celotnega čistega dohodka podjetja. S tem so ekonomske enote poleg pokrivanja osebnih dohodkov prvič prispevale tudi svoja sredstva za rekonstrukcijo podjetja, družbeni standard in za neinve-sticijsko dejavnost. Vsi sodelovci so s tem že začeli dobivati občutek svojega vpliva na gospodarjenje podjetja ter pravice direktnega posega za plodno uporabo doseženih sredstev. V prihodnjem obdobju moramo ta občutek dalje gojiti in razvijati.
Delavski svet se je pri planiranju poslovanja za leto 1962 zavedal, da mora tudi naše podjetje slediti splošnemu hotenju jugoslovanskega ljudstva za napredek gospodarstva. V poslovnem planu je že izražena naša težnja za čini večjo proizvodnjo, povečani izvoz ter končno na varčevanje in ekonomičnost tehnološkega postopka. Znano je, da je rast proizvodnje najbolj enostaven in najhitrejše viden pokazatelj tudi za gibanje poslovnih stroškov, saj z večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo padajo fiksni stroški, ki so občuten element v poslovnih stroških. Za letošnje leto se predvideva 150.320 t skupne proizvodnje, kar je 23,5% več od dosežene leta 1961. Blagovne proizvodnje bo po teh predpostavkah •10.291 ton ali 21 % več. Znatni porast pa je predviden tudi v realizaciji,
ki je logična posledica povečave proizvodnje. Ta naj bi se dvignila na 15 milijard din ali za blizu 15%. Tako obsežno povečavo proizvodnje, ki je vskla-jena z načeli in planirano materialno rastjo celotne jugoslovanske industrijske proizvodnje, bo možno doseči ob polnem izkoriščanju obstoječih kapacitet ter pravočasni izvršitvi investicijskih del na novih agregatih. Za posamezne obrate predvideva plan sledečo povečavo:
topilnica — proizvodnjo
surovega jekla	za	2-1,5 "/o	več
livarna	za	3,9 %	več
valjarna	za	29,0 %	več
kovačnica	za	20,0 %	več
vzmetarna	za	1,0%	več
mehanska obdelovalnica za	24.5 %	več
Največji porast predvidene proizvodnje se predvideva v tistih obratih, ki bodo dobili nove proizvodne agregate. V topilnici 251 obločno elektro peč, ki naj bi v II. polletju letošnjega leta že dajala svojo proizvodnjo; v kovačnici 1800 t stiskalnico, ki bo vključena v proizvodnjo že maja meseca ter z zgraditvijo srednje proge nove valjarne, ki naj bi pričela s proizvodnjo v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Letošnji proizvodni plan je torej ozko vezan tudi na plan investicij.
Plan investicij kot sestavni del poslovnega plana za letošnje leto je dosedanji delavski svet sprejel na svojem zadnjem zasedanju. Ta predvideva dokončanje začetnih investicijskih del na tovarniških objektih ter začetek novih investicijskih del, ki naj bi se izvršila s pomočjo kreditov Investicijske banke. Za tovarniške objekte predvideva skupaj 3.417 mili j. din, za objekte družbenega standarda pa 480 mili j. din vlaganj v gradbene in druge objekte. Investicijska banka nam še ni zagotovila svojih sredstev v letošnjih investicijskih delih naše železarne, pa vendar se iz teh številk vidi, da je predvidena investicijska izgradnja za letošnje leto izredno obsežna, saj bo na objektih družbenega standarda, to je na stanovanjski izgradnji, 2-krat večja od lanskega leta, na tovarniških objektih pa plan predvideva 4-kratno povečanje obsega. Ker nam Investicijska banka še do sedaj ni odobrila svojega dolgoročnega posojila oziroma tranše za letošnje leto,
Podoba naših fužin okoli prevala stoletja
4 mesece letošnjega leta pa je že za nami, je problematično, če smo fizično sposobni izvršiti cel investicijski plan na tovarniških objektih v letošnjem letu. Naša naloga mora biti prvenstveno usmerjena na dokončevanje začetih investicijskih del, to je na izgradnjo nove valjarne, povečanje kapacitet topilnice ter kovačnice. Skupaj predvidevamo, da bo za to potrebno letos 1.726 milij. din, zn kar mora znašati delež podjetja 1.248 milij. din. Izvršitev predvidenega obsega poslovanja za letošnje leto je ozko vezana na investicijska dela, zato bodo ekonomske enote, ki poleg skrbi zn proizvodnjo aktivno sodelujejo tudi pri investicijskih delih, morale skrbeti tudi za pravočasno vključitev novih agregatov v proizvodnjo.
Poslovni plan zn letošnje leto pa zajema tudi druge težnje celotnega jugoslovanskega gospodarstva, to je povečanje izvoza. Ta naj bi letos znašal 2 milijardi dinarjev ali 13,5°/» naše realizacije. Izvoz torej povečujemo naprnnt lanskemu letu zn 56%. Plan predvideva tudi izboljšanje odnosa med izvozom na kliri-ška področja in posli na konvertabilne valute, ki bi se moral spremeniti od 9 : 1 vsaj na 8 : 2.
Poslovni plan predvideva tudi izboljšanje ekonomike naše proizvodnje. Prav v tem mora biti izraženo varčevanje, ki je eno od osnovnih nalog vsega jugoslovanskega ljudstva v letošnjem letu. Zmanjšanje uvoza bo bistveno vplivalo tudi na preskrbo s surovinami naše železarne. Skrb bo torej čimbolj racionalna uporaba vseh, predvsem pa uvoznih surovin in pomožnega materiala. Da bi to dosegli, bo potrebno zmanjšati izmet in povečati izplen naše proizvodnje. S povečanjem proizvodnje bodo boljše izkoriščene obstoječe kapacitete, z racionalnejšo uporabo surovin in pomožnega materiala pa znižani poslovni stroški, katerim se mora pridružiti tudi zniževanje stroškov zaradi potrošnje energije. Poleg povečave proizvodnje nas torej plan zadolžuje tudi za varčevanje ter s tem na ekonomično proizvodnjo.
Razdelitev podjetja na 15 ekonomskih enot, ki vse oblikujejo svoj osebni dohodek v odvisnosti od svoje realizacije in dohodka, nam mora biti garant, da bomo naloge poslovnega plana za letošnje leto uspešno izvršili. Odnosom med ekonomskimi enotami pa bo pri tem v bodoče posvetiti posebno pozornost. Prav tako cenam, ki bistveno vplivajo na višino realizacije, pa tudi na dohodek posameznih ekonomskih enot. Že je sicer v teku prehod na planske cene, vendar te še ne bodo mogle biti vpeljane v letošnjem letu, zato bo potrebno izvršiti korekture na vseh tistih cenah, ki omogočajo neopravičeno povečavo dohodka v posameznih ekonomskih enotah ter odvzemajo dohodek drugim ekonomskim enotam in s tem tudi neobjektivno vplivajo na višino osebnih dohodkov.
Prvo četrtletje letošnjega leta je že za nami. Dosežene številke proizvodnje nam kažejo, da start letošnjega leta ni bil najbolj uspešen. Pri tein so brez dvoma tudi objektivni razlogi, niso pa izostali tudi subjektivni vzroki, ki so negativno vplivali na večji proizvodni
uspeh. Skupne proizvodnje smo dosegli 29.33? t, kar je za 5,4 "/» manj od istega obdobja lanskega leta. Najbolj smo zaostali v proizvodnji surovega jekla, in sicer zn celili 8,9 "/», nato sledi valjarna z zaostankom za 6 °/o, vzmetarna z 2,5 "/», vse ostale ekonomske enote pa so skupne proizvodnje, merjene po tonaži, v I. četrtletju dale več kot v istem obdobju lanskega leta, in sicer: livarna zn 10,2°/», kovačnica za 0,3 "/», mehanska obdelovalnica za 1,4 "/». Topilnica je bila posebno prizadeta zaradi okvare SICE agregata, zadržek pa je bil tudi zaradi rekonstrukcije žerjavne proge v prvem tednu letošnjega leta. Tudi v blagovni proizvodnji nismo bili posebno uspešni. Bilo je torej 8.184 t, kar je 4,5 "/» manj kot v istem obdobju lanskega leta. Na-pram planu pa je zaostanek še večji, in sicer za 8,6°/». Valjarna, kovačnica in vzmetarna so zaostale s svojo blagovno proizvodnjo, znaten porast pa je v jeklo-Iivarni; povečava je dosežena tudi v izdelkih mehanske obdelave. Blagovna proizvodnja, izražena v tonaži, pa nam še ne pokaže prave slike. Ta je boljše izražena z realizacijo. Te je bilo dosežene 3112 mili j. din, kar je napram istemu obdobju lanskega leta za 5 "/o manj. V prvem četrtletju smo dosegli le 21 "/» celotne realizacije, kar nas nujno opozarja na aktivnejše delo v sledečih mesecih.
Brez dvoma je, da je na poslovanje I. četrtletja vplivala vrsta objektivnih razlogov. Poleg naštetih zadržkov na proizvodnih napravah so se nadaljevale težave iz lanskega leta s plasiranjem proizvodnje, ki v zadnjem mesecu letošnjega leta niso bile več tako občutne. Zato tudi ni slučaj, da smo marca meseca dosegli izredno proizvodnjo, kar nam daje pogum, da bomo v sledečem obdobju lahko nadoknadili, kar smo izgubili prva dva meseca letošnjega leta. Tudi sam plan proizvodnje predvideva dinamiko in dvig proizvodnje v drugem polletju letošnjega leta. To pa bo seveda doseženo le s skupnim prizadevanjem in pravočasno izvršitvijo predvidenih novih kapacitet.
Izvoz v I. četrtletju ni še dosegel 25°/o predvidenega letnega plana. Z realizacijo 230 milij. din smo dosegli le i 1,5 °/o letne kvote. Tudi pri izvozu predvideva dinamika v sledečih kvartalih večji izvoz. Napram istemu kvartalu lanskega leta pa je napredek za 72 "/».
Izmeček kot važen pokazatelj izplcna naše proizvodnje in s tem ekonomike našega poslovanja, je napram 1. četrtletju lanskega leta padel pri skupni proizvodnji od 2,73 ga 2,0?°/», kar znači za 76°/». Četrtletni pregledi pa čisto niso objektivni. V tem slučaju je tak padec zaradi izrednega izmečka v II. četrtletju lanskega leta. Objektivnejše je merilo napram povprečju lanskega leta, ki je znašalo v skupni proizvodnji 2,33, v blagovni pa 8,52 °/o. Napram tem pokazateljem se je izmeček zmanjšal pri skupni proizvodnji za 11 "/o, v blagovni pa za 12,5 “/#, kar kaže tendenco, ki pa jo bo treba v sledečih četrtletjih še stopnjevati.
Ko govorimo o poslovnem planu zn letošnje leto, ne moremo mimo tega, da se
Pozdrav iz domovine šampanjca
&
n
Naš inž. Šipek je poslal to sliko ter pripisal, da bo še že kaj več popisal. Ker tega ni, jo potolinačimo sami: v pokrajini Champagne, v okolici Reimsa so take kleti, kamor spravijo tudi preko 200.000 buteljk tega bisera. Največja ima menda kar okoli 16km podzemlja. Na sliki je Mercierjeva klet z največjim sodom na svetu. To niso majhne stvari.
ne bi dotaknili tudi delitve. Razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je ena od najbolj delikatnih, najbolj zahtevnih in najbolj važnih nalog organov delavske samouprave in celotnega kolektiva. Če se ta izvaja tako, da zagotovi vzpodbudo vsem sodelavcem za večjo in ekonomičnejšo proizvodnjo ter istočasno zasigura tudi eksistenco, je zagotovljen tudi poslovni uspeli podjetja v bližnji in daljni bodočnosti. Delitev je torej osrednja naloga vseh organov delavske samouprave, pa s tem tudi delavskega sveta podjetja. Delavski svet kot parlament podjetja je zadolžen, da vodi politiko take delitve, da bi proizvajalec imel čimveč direktnega vpliva na večji gospodarski uspeh ožjih in širših delovnih skupnosti; s predpisovanjem plana pa mora skrbeti, da se v vseh ekonomskih enotah na enak delovni uspeh oblikuje tudi enak osebni dohodek.
Leta 1960 je bil napravljen poseben napredek v povečanju osebnih dohodkov v našem podjetju. Brez upoštevanja izdatkov osebnih dohodkov, ki bremenijo poslovne stroške, so znašali povprečni osebni dohodki naših sodelavcev 34.278 din mesečno, kar je napram letu 1960 za 23,4"/» več, napram letu
1959 pa je napredek za celih 46,5°/». Za letošnje leto je Zvezna ljudska skupščina izdala posebne predpise, ki jih moramo delovni kolektivi pri delitvi svojega čistega dohodka upoštevati. Poleg postopnega povečevanja osebnih dohodkov skladno s povečano produktivnostjo dela bodo po teh predpisih izvršene tudi določene vskladitve v eni gospodarski panogi. Ker je naša železarna v povprečju med jugoslovanskimi železarnami na drugem mestu, pomeni, da je daleč iznad povprečja, zato bo v letošnjem letu naša posebna naloga prav v vskladitvi sistema delitve osebnih dohodkov z zveznim predpisom ob istočasnem zagotovi jen j u zadostne stimulacije za nove poslovne uspehe.
Razvoj delavske samouprave ter 15 obratnih delavskih svetov je znatno povečalo število sodelavcev, ki sodelujejo v organih delavske samouprave. S pra-v ilnikom o delitvi čistega dohodka ter pravili podjetja so prenešene pravice za opravljanje na te manjše proizvodne skupnosti, zato pa se je tudi menjala vloga delavskega sveta podjetja. To je izraženo tudi v številu članov tega predstavniškega organa celotnega podjetja, ki se je znižalo od 73 na 53. Delavski svet podjetja zadržuje tudi vnaprej po-
POVABILO EKONOMISTOM
Diskusijski prispevek direktorja Klančnika na posvetovanju ekonomistov v Mariboru 23. marca 1962
Tematika tega posvetovanja slovenskih ekonomistov brez dvoma zajema eno najvažnejših problematik našega gospodarskega dogajanja. Smo v petletnem planu gospodarskega razvoja, ki poleg materialne rasti narekuje kvalitetno ja-čanje in napredovanje socialističnih družbenih odnosov. Ključ za reševanje tega problema leži v delitvi dohodka, kar je glavna vsebina tega posvetovanja.
Ko govorimo o delitvi dohodka, ne smemo tega problema jemati ozko, kar je že poudaril prof. Miki v svojem referatu, temveč moramo pri tem zajeti tudi tiste elemente, ki direktno ali indirektno vplivajo na enostavno in razširjeno reprodukcijo, ustvarjalno rast in napredek.
V prvem letu tekočega petletnega plana gospodarskega razvoja 1961 smo dosegli bistveni kvalitetni premik na področju dohodka in s tem pri gradnji socialističnih odnosov. Družbene dajatve ■io v precejšnji meri postale odvisne od vloženih sredstev. Tov. Marinič se je v svojem referatu obsežno dotaknil izpopolnjenega gospodarskega sistema ter kritično ocenil njegove instrumente, zato se v ta problem ne bi več spuščal. Strinjam se, da si moramo prizadevati za izpopolnitev naše zakonodaje z nakazovanjem in odpravljanjem vseh ovir, ki zavirajo iniciativo proizvajalcev in premalo izpodbujajo večjo gospodarnost. Kljub kritiki v lanskem letu letos nismo dobili nobene izpopolnitve v naših instrumentih. Izredni dohodek, ki ga je tov. Marinič pravilno ocenil, in ki ni v skladu z izpopolnjenim gospodarskim sistemom, je še vedno v veljavi. Izenačevanje izrednega dohodka, kot nekateri to delajo, s posebnim dobičkom, je v celoti napačno, napačno pa je tudi ocenjevanje rentabilnosti podjetja po registriranem izrednem dohodku. Vrednost osnovnih sredstev, ki je pri starih podjetjih relativno znatno nižja, bistveno vpliva na višino izrednega dohodka, zato
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
stara, slabo opremljena in neinehanizi-rana podjetja, prikazana po izrednem dohodku, kažejo visoko rentabilnost, kar ni normalno. Nova in realna ocenitev osnovnih sredstev ter s tem izravnava med starimi in novimi podjetji, je osnovno, kar bi moralo biti izvršeno, da bi lahko vsaj delno zagovarjali prispevek iz izrednega dohodka. V besedilu petletnega plana gospodarskega razvoja je rečeno, da se v obdobju do 1965. leta mora izravnati opremljenost starih z novimi tovarnami. Sedanji instrumenti pa delujejo ravno nasprotno. Zaradi nizke ocene osnovnih sredstev imajo gospodarske organizacije s starimi napravami nizko amortizacijo, ki ne zadošča niti za nndomestitev, zaradi tolmačenja izrednega dohodka pa še dodatne družbene dajatve. Tak prikaz izrednega dohodka pa daje napačno sliko tudi o realnosti prodajnih cen. Zato se zn stara podjetja, to je za tista, pri katerih smo zainteresirani, da z rekonstrukcijo izboljšajo opremljenost in produktivnost ter rentabilnost dela, znrndi visokega »izrednega dohodka« iščejo še dodatna merila kot prometni davek za odvzem sredstev in podobno.
Nisem zagovornik odprave centraliziranih skladov, sem pa za povečavo samostojnega poseganja gospodarskih organizacij in s tem proizvajalcev ne samo v proizvodne stroške, temveč tudi v naložbe zn osnovna in obratna sredstva. Vsi vemo, da je vsak dinar toliko bolj koristno investicijsko uporabljen, kolikor je krajši investicijski kredit in s tem najkoristnejši tisti, ki ga gospodarske organizacije direktno nalagajo. Zato si moramo prizadevati, da z izpopolnjenim gospodarskim mehanizmom dvignemo iniciativo gospodarskih organizacij, zn kar pa je predhodno treba izvršiti izravnavo, ki jo bomo v precejšnji meri dosegli z realno ocenitvijo osnovnih sredstev. Naša skrb mora biti trajno usmerjena v izpopolnjevanje delitve dohodka med družbo in podjetjem, vendar je trenutno treba posebno pozornost posvetiti notranji delitvi. Tudi v gospodarskih organizacijah in predvsem v gospodarskih organizacijah se gradijo socialistični odnosi in če te enkrat uredimo, bo problem delitve družba — podjetje bolj stopil na površje in zato bo tudi njegovo reševanje nujno. Skoraj bi smel trditi, da je na področju delitve znotraj kolektivov napravljenega manj kot pa na področju delitve med podjetjem in skupnostjo. Prof. Miki je v svojih izvajanjih izrekel nekaj pripomb o nedovoljnem prizadevanju podjetij zn ureditev organizacij; če pa se objektivno ocenimo, lahko kvečjemu ugotovimo, da smo še slabši.
Nastale so velike kvalitetne spremembe, ki so odraz decentralizacije celotnega gospodarskegn in političnega življenja. Distribucija, ki je bila pred leti sistem razdeljevanja materialnih in fi-
nančnih sredstev, je izgubila svojo veljavo in upamo, da bomo v kratkem odstranili še zadnje ostanke, ki so odraz gospodarstva prvega obdobja po osvoboditvi. Nismo pa to stanje razčistili v naših glavah, zato se še vedno dogaja, da podjetja nimajo urejenih služb in rezultatov analize tržišč, urejenih svojih kalkulacij, po katerih bi lahko diferencirali svoje proizvode z večjim in manjšim poslovnim uspehom. Poseben problem pa je prilagojevanje proizvodnega prikaza pogojem decentraliziranega vodenja in upravljanja gospodarskih organizacij. Ce je v dobi, ko je količina proizvodnje bila glavno merilo uspeha, bil inženir in tehnik glavna osebnost v tehnološkem postopku, je sedaj, ko je ekonomičnost postala glavni pogoj gospodarskega gibanja, ekonomist dobil vidno mesto tudi v gospodarskih organizacijah. Vrsta naše industrije je na periferiji, zato moramo na žalost ugotoviti, da v tovarnah nimamo zadosti strokovnega ekonomskega kadra. Mislim, da ne moremo biti popolnoma zadovoljni tudi z dosedanjo pomočjo, ki smo jo pri tem dobili od drugod. Napisani so bili sicer razni referati in študije, pa tudi že prirejeni razni tečaji, praktične koristi pa v podjetjih skorajda ni.
Tudi na Ravnah pri izpopolnjevanju prikaza proizvodnje nismo nič boljši. Aktivistično smo pristopili k razdelitvi podjetja na ekonomske enote in brez vsakih zadostnih študijskih in sistematičnih predpriprav tudi k prikazu poslovnega uspeha v obliki dosežene realizacije in dohodka v posameznih ekonomskih enotah. Že leta 1960 je bilo podjetje razdeljeno na šest ekonomskih enot in eno predračunsko, vendar se je takrat poslovni uspeh še zasledoval v podjetju kot celoti. 1961. leta je bilo podjetje razdeljeno že na sedem proizvodnih in eno predračunsko ekonomsko enoto, ki je združevala celotno uslužnostno dejavnost. Velik napredek v tem letu je bil v tem, da je vsaka proizvodna ekonomska enota že oblikovala svojo realizacijo ter svoj dohodek in v odvisnosti od teh dveh komponent tudi svoj čisti dohodek ter osebni dohodek. Že so se vršili mesečni prikazi in ker se dohodek giblje v odvisnosti od poslovnih stroškov, so proizvajalci prvič sproti zasledovali tudi ekonomičnost svoje proizvodnje. Za obračun realizacije in s tem tudi dohodka pa smo v tem letu upoštevali prodajne cene ter s tem vpliv tržišča prenesli tudi v ekonomske enote.
Da bi pri ugotavljanju čistega dohodka vsaj delno dosegli medsebojna razmerja, se je ta oblikoval v določenem odstotku od doseženega dohodka, ki pa je bil višji v tistih ekonomskih enotah, kjer je udeležba fizičnega dela relativno večja. V petih ekonomskih enotah je bila stopnja od dohodka za oblikovanje čistega dohodka 35 °/o, v eni 50 in v eni 55 #/«. S tako razdelitvijo so ekonomske •‘note oblikovale 81 #/o čistega dohodka, s katerim razpolaga celotno podjetje. Če bi pa pri tem upoštevali še anuitete na dolgove iz prejšnjih let, pa bi ta odstotek porastel celo na 85.
Četudi samo z improvizacijo prikaza obračuna, končno le lahko ugotovimo,
litiko upravljanja in gospodarjenja s celim podjetjem, odloča o celotni razdelitvi čistega dohodka, skrbi za skladno razširjenje reprodukcije vseh ekonomskih enot ter pravilne odnose investicijske izgradnje na tovarniških objektih ter objektih družbene ravni, z drugimi besedami: delavski svet podjetja odgovarja zn poslovni uspeh celotnega podjetja in s tem za izvrševanje letnih poslovnih planov.
Zasnovane naloge letošnjega leta, bližnji ter predvideni perspektivni razvoj na vseh področjih našega delovanja, bodo trd oreh za nas vse; delavski svet podjetja pa bo moral pri tem dati svoj poseben delež. Pri izvrševanju odgovorne in častne naloge skrbi za rast in napredek tovarne in kraja želimo novemu delavskemu svetu čim več uspehov.
Jože Petrim:
Koncert železarske godbe
Velik kulturni dogodek na Ravnah
Ne bilo bi prav, da bi tak kulturni dogodek, ki sta ga nam pripravila godba ravenskih železarjev in dirigent gost Drago Marjan Šijanec, šel mimo nas neobjavljen, ko se vendar o,ravenskih dogodkih vedno veliko piše.
Drago Marjan šijanec Ravenčanom ni neznan. Mnogi ga še poznajo od takrat, ko je v počitnicah rad prihajal v takratni C listanj. Kot dijak klasične gimnazije v Mariboru in gojenec glasbene šole Glasbene matice v Mariboru, je pomagal takratnemu salonskemu orkestru v Gušta-nju pri raznih nastopih.
Od takrat pa vse do leta 1960 Ravenčani o dirigentu D. M. Šijancu niso dosti kaj vedeli. Decembra meseca 1960 je namreč imenovani prvič dirigiral godbenikom ravenskih železarjev pri celovečernem koncertu.
Kapelnik Joško Herman ter odbor godbe so se sedaj ponovno ojunačili. Zopet so poklicali dirigenta Šijanca, ko se je mudil na dopustu v domovini, da tudi v letu 1962 počasti ravensko godbo na pihala in dirigira ponovno našim godbenikom na celovečernem koncertu.
D. M. Šijanec je zahteven dirigent, umetniško je prečiščen, strokovno visoko izobražen mož širokega muzikalnega obzorja.
Da bomo še bolj pravilno ocenili koncert godbe ravenskih železarjev pod taktirko dirigenta gosta, naj še povem, kaj je D. M. šijanec danes. Umetnik živi in dela v Argentini ter zaseda tam več važnih položajev. Je šef-dirigent simfomič-
da je bil s tem napravljen velik napredek. Odprli pa so se nam novi problemi. Že za 1962. leto smo na zahtevo proizvajalcev, ki so sestavljali predračunsko ekonomsko enoto in se za njihov poslovni uspeli ni upoštevalo delo ožje delovne skupnosti, temveč celotnega podjetja, to razdelili na samostojne ekonomske enote. Te sedaj oblikujejo svojo realizacijo in svoj dohodek ter s tem tudi poslovni uspeh od svoje dejavnosti. S tem so seveda nastali tudi novi notranji odnosi. Ker smo novo nastalim ekonomskim enotam priznali tudi presežek dohodka, so se cene uslugam povečale ter s tem relativno zmanjšal dohodek v ostalih ekonomskih enotah, dosegla pa večja izravnava. Zn sedaj še nismo bili sposobni odstraniti tržnega vpliva na ekonomske enote, zato smo še zadržali prodajne cene kot merilo realizacije. Za izravnavo doseženega čistega dohodka pa je delavski svet odredil različne stopnje od 80 do 40 % v odvisnosti od vloženega živega in opredmetenega dela.
Z vsem tem smo znatno približali prikaz proizvodnega in poslovnega uspeha ter dvignili zavest upravljalen proizvajalcu, istočasno pa smo primorani, da končno sedaj tudi prilagodimo sam obračun, da hi bili proizvodni stroški čiinprej in čimbolj pravilno dostavljeni v obrav-
nega orkestra državne opere »Teatro Argentino« ter profesor na Višji šoli lepih umetnosti, Državne univerze, oboje v mestu La Plata.
Če se je mož takih sposobnosti in take kvalitete potrudil med ravenske godbenike, potem pomeni to za našo godbo izredno počastitev in visoko priznanje.
Pa se bo kdo vprašal, ali je bila naša godba na pihala sposobna slediti zahtevnemu dirigentu teden dni pri vajah, ko je muzikalno, stilno, intonaeijsko in nazadnje umetniško oblikoval in krojil koncert.
Nemogoče hi bilo vsako delo; s tako izpostavitvijo bi se ravenska godba le osmešila, če ne bi bila to, kar je.
Levji delež je prispeval h koncertu vsekakor kapelnik Joško Herman, ki že 17 let neumorno dela pri tej godbi, ki ji posveča vso svojo veliko strokovnost in se trudi za nenehno rast godbe.
Če ne bi vladal pri godbenikih in kapelniku tisti pravi klasični odnos do amaterskega udejstvovanja, ki zahteva ogromno požrtvovalnosti in odpovedi, nikdar ne bi bila ravenska godba sposobna takega podviga, s tako močnim dirigentom, kot je D. M. Šijanec.
Kakor skrbi kapelnik za strokovno in tehniško rast godbe, tako ima naša godba tudi svoj zelo delaven in sposoben odbor s predsednikom Pavlom Arnoldom na čelu. Razen predsednika so še člani Globočnik, Mravljak, Pogorevčnik in drugi, ki se na vso moč trudijo, da bi bila godba tudi organizacijsko na višini. S tem svo-
nnvo ekonomskim enotam. Pri tem hočemo s planskimi cenami odstraniti vpliv tržišča, zadržati pa oblikovanje dohodka in čistega dohodka po ekonomskih enotah, zn ohjektivnejšo ugotovitev presežka dohodka pa predhodno izvesti interno ocenitev osnovnih sredstev. Revalorizacijo osnovnih sredstev bomo izvršili ne oziraje na to, kako so bili posamezni objekti pridobljeni. S teni bomo imeli odpravljeno notranjo neenotnost, pogoj zn popolno decentralizacijo amortizacije in ohjektivnejšo ugotovitev poslovnega uspeha. Ker notranja ocenitev osnovnih sredstev ne bo vsklnjena s priznano revalorizacijo, bomo prisiljeni voditi dvotirno knjigovodsko prikazovanje.
Zavedamo se, da je to delo nujno in istočasno izredno obsežno. V podjetju za to nalogo nimamo zadosti kadra. Kar ga imamo, se peča s tekočini obračunom in ne uspeva s študijskimi predpripravami sam preurediti prikaza proizvodnje in celotnega poslovanja. Obrnili smo se zato zn pomoč na Zavod zn ekonomiko v Mariboru. S tem bodo mariborski ekonomisti imeli priložnost v enem od podjetij izvesti organizacijo prikaza proizvodnega uspeha, kot naj bi ta bil v podjetju socialističnega tipa. Pri tem jim vsi, predvsem pa mi na Ravnali, želimo čimveč uspeha.
jim delom razbremenjujejo kapelnika, da se le ta lahko briga za strokovno plat ansambla.
Še ene važne točke ne smemo prezreti, ko ocenjujemo uspeh naše godbe na pihala. Prav življenjska povezava in tesno sodelovanje med godbo na pihala in glasbeno šolo' je na Ravnah tako lepo vskla-jena, kot malo kje drugod. Od 52 nastopajočih pri koncertu smo našteli 30 sodelujočih, ki so že končali glasbeno šolo in so se po šolanju vključili v orkester, ali pa so taki, ki se še sedaj šolajo na tukajšnji glasbeni šoli. Zopet drugi so absolventi tukajšnje glasbene šole in obiskujejo sedaj srednjo glasbeno šolo v Mariboru ali v Ljubljani. Mirko Petrač je celo naš prvi absolvent akademije za glasbeno umetnost v Ljubljani.
Vodilni ljudje pri ravenski godbi so si bili v enem edini, ko so namreč razmišljali, kako bi dali godbi prepotrebni naraščaj. Uvideli so, da izumira predvojna sicer tako požrtvovalna amaterska dejavnost v današnjem času, ki zahteva od godb večjo kvaliteto. Večjo kvaliteto se doseže le s šolanim kadrom. Šolani kader pa more dati v našem primeru edino le glasbena šola, ki deluje tudi v kraju. Pravilna politika za mladi kader je s strani godbe utemeljena in pravilna. Toda. kako priti do prepotrebnih učiteljev, ki bi to mladino tehnično vzgajali in jo pripravljali za vstop v godbo — je bilo veliko vprašanje zadnjih pet let.
Kje smo iskali učni kader in od kod so prihajali sposobni godbeniki, ki se pa pedagoško niso vedno izkazali. Nazadnje smo pregledali svoje lastne vrste pri sami godbi na pihala. Tam so se našli možje praktiki, ki že leta in leta nesebično sodelujejo pri godbi. Ti vodilni godbeniki in odborniki pri ravenski godbi na pihala so se izkazali tudi kot učitelji pri vzgoji mladega kadra na »Nižji glasbeni šoli na Ravnah«. Ljubezen do poučevanja, jasen cilj pred seboj, brezkompromisna doslednost ter pravilno soglasje z vodstvom šole, ki je posredovala nevsiljive pedagoške prijeme in nasvete, je rodila neslu-teni uspeli.
Vsa stvar se je krepko premaknila naprej. Postali smo na mah vodilna glasbena šola v okraju in ena prvih tudi v Sloveniji, ki daje tak poudarek pihalom in trobilom.
8.	aprila 1961 je priredilo Okrajno društvo prijateljev mladine v počastitev
20.	obletnice vstaje našega naroda revijo vseh glasbenih šol mariborskega okraja. Vsaka šola je prispevala svoje točke in svoj program. Zaželeno je bilo, da naša šola nastopi z mladinsko godbo na pihala. Uspeh mladih Ravenčanov je bil prodoren, ansambel pa edinstven, ki je žel od vseh ocenjevalcev in kritikov priznanje ter okrajno prvenstvo v 'panogi.
Še bolj kot v Mariboru se je pokazal uspeh tesnega sodelovanja godbe na pihala in tukajšnje glasbene šole pri zadnjem koncertu v Titovem domu.
Komu bii se bilo pred leti sanjalo, da je mogoče na Ravnah naštudirati zahteven koncert, pri katerem bo sodelovalo 60% mladih pihalcev in trobilcev. Dirigent je bil močno vzradoščen nad vsem tem, kar je lahko ugotavljal pri študiju koncertnih skladb in posebno še pri
Pozdrav našega vojaka
Dragi »Koroški Fužinar«! Precej časa se že ni nobeden javil iz vojske, pa sein se odločil, da vsaj na kraju mojega služenja pošljem nekaj pozdravov. Res sem že nu kraju službe. Če bo izšla številka pred 25. majem, jo bom dobil še v vojski, drugače pa ne. O listu bi rekel samo, da ga zelo rad čitam in imam shranjene -vse številke, odkar sem v vojski. Želel bi samo, da bi pogosteje izhajal. Obenem se vam najlepše zahvaljujem za vse poslane »Fužinarjc«.
Prilagam tudi dve fotografiji (mogoče bo mesta pa jih objavite). Na eni sva s prijateljem iz Dravograda (tisti na desni), oba »stara borca«, kakor pravijo že skoro odsluženim. Druga slika pa naj služi za vabo na dopust na naš Jadran, če se kdo drugače ne more odločiti. Ko sem io pokazal prijateljem, so vzdihovali: »Oh, kako lepa jadrnica!« Ali pa: »Zakaj ni naš komandant takšen?« Lepo je na našem Jadranu.
Pozdrav vsem železarjem, članom folklore in seveda vsem dekletom.
Jože Prednik, Pula
Prav lepa zahvalila za to vedro pismo, zraven pa še posebej za priloženi sliki. Obe smo z veseljem objavili, prvo seveda kakor se spodobi, pri drugi pa avtorja oziroma pošiljatelja nismo polno navedli, čisto zatajili pa tudi ne.
Vaše pozdrave posredujemo tu, zdi pa se nam, da bodo prepozni ter da se boste morali pri dekletih vseeno opravičevati za predolgi soldaški molk.
Uredništvo
koncertu samem, da so namreč tudi mladi in najmlajši sledili taktirki kot polnovredni glasbeniki.
Poznam godbo na pihala, ki je bila nekoč med najboljšimi amaterskimi godbami. Danes vidiš pri tej godbi same stare ljudi brez vsakega podmladka. Ni čuda, da je godba nazadovala, ker so pač godbeniki stari ljudje, po večini sami penzionisti. Le mladi, šolan rod pomlajuje in daje pri pravilni povezavi stardi in mladih tisto gonilno silo ansamblu, ki ga obvaruje dekadence in senilnosti.
Ravenska godba ni nikdar ovirala vstopa mlajšim ljudem v svojo sredo. Nasprotno, trudila se je in podpirala vsak podvig vsakogar, ki bi hotel in mogel godbi kakorkoli pomagati.
Starejšega godbenika ni sram sedeti z mladincem pri istem pultu. Starejši člani godbe niso nevoščljivi napredku svojih mladih godbenih tovarišev tudi takrat ne, če so primeri, da so mladi stare že prekosili. Oče zraven sina, sin z očetom pri istem pultu! To so primeri, ki jih težko najdemo drugod.
Vse naštete pozitivne silnice nujno vodijo k uspehu, zato pa je ravenska godba na pihala tako visoko na lestvici amaterskih godb. Ta godba uspeva in bo še uspevala naprej vse dotlej, dokler bodo ljudje okrog godbe za to, da godba ravenskih železarjev ne nazaduje.
Kulturnega užitka v Titovem domu so bili deležni vsi poslušalci, ki jih pa pri koncertu ni bilo preveč. Marsikdo je bil
Dr. Irena Grickat-Radulovič
zadržan, marsikdo bi bil pa lahko vseeno prišel in bi tako s svojim obiskom počastil svojo godbo.
Živimo v dobii, ko ni več na višku klasični način prosvetnega delovanja pri prosvetnih društvih. Novi časi prinašajo nove načine in nove prijeme tudi v prosvetni dejavnosti.
Naštudirati in pripraviti koncert, da bo poleg radia, kina, televizije in poklicnih izvajalcev, ki prihajajo od časa do časa v kraj, vseeno sprejemljiv za vsakogar, ki se je z resnim namenom potrudil h koncertu, pa je mogoče le s klasičnim načinom prijema za delo.
Godbeniki (izvzeinši šolarji) so vsi zaposleni v železarni in so z deljenimi dninami vezani na svoje poklicno delo, ki je gotovo prvo, ker prinaša obenem osnovno' zaposlitev in s tem v zvezi zaslužek in kruh. Godbeniki pa imajo razumevanje tudi do zahtev svoje godbe, zato najdejo v svojem privatnem času tiste redne tedenske ure za vaje v glasbenem domu. Kdor ve za tako prosvetno-kulturno delo, ki ne pozna ne odmorov in počitka, kdor se zamisli v tiste ljudi s kapelnikom na čelu, ki leta in leta nesebično hodijo na vaje in na nastope ter pri tem kulturnem poslanstvu ne omagajo, ta bo dni tem možem okrog godbe vse priznanje in jih bo vsaj moralno podprl.
Cim večja bo moralna opora krajanov, s toliko večjim zanosom bodo lahko godbeniki izvrševali svoje poslanstvo pri godbi svojega kraja.
Tudi tisto, kar bi jaz rada povedala...
,ftv'
Na sliki in slikal Jože Prednik. Tisti na desni pa je njegov prijatelj iz Dravograda. Oba sta torej sedaj že »stara« mornarja in bosta ob izidu lista verjetno že spet železarja
Izdaja: upravni odbor Železarne Itavne — Urejuje uredniški odbor — Tiska: Mariborska tiskarna v Mariboru — Odgovorni urednik: Avgust Kuhar
»Koroški fužinar vljudno vabi..., da dajo za prihodnjo številko... prikaze svojega udejstvovanja ..., tudi kritika je je dobrodošla, čeprav imamo zmerom rajši svetla obzorja.«
Tudi meni so rekli, da lahko pišem v Koroški fužinar. Pravzaprav bi imela veliko povedati. Toda ne o jeklu, o proizvodnji, distribuciji, o zavarovanju in procentih na Ravnah. O tem ne vem skoraj ničesar, čeprav so mi Ravne za Beogradom najbližji kraj. Za mene vaše Ravne nisoi jeklarna, temveč mali, kratki raj, ki se vanj potopim z dušo in telesom vsako leto za nekaj tednov, ko odhajam prav iz svojih distribucij in procentov.
Od tistega poletnega dne, ko sem kot deklica prvikrat skočila iz okornega vlaka na peron miniaturne postaje in zagledala Javornik in Uršljo goro, pa vse do danes, predstavljajo Ravne v mojem življenju simbol. V vojnih letih, ko sem bila oddvojena od njih s strašnimi mejami, sem ponoči sanjala o njih, kakor sanjamo o dragem, ki je odšel. Toda naj bo moj skromni izraz ljubezni in hvaležnosti namenjen tudi Sloveniji nasploh, ker je vsa Slovenija ena od mojih velikih ljubezni.
Nekoč so me peljali na morje, v vročino, trušč in slano vodo. Bila sem šibak otrok pa so me hoteli okrepiti. Takrat sem gledala morje in skale komaj tako
kot ulico, svojo sobo ali krožnik na mizi: samo toliko, kolikor je potrebno. Vem pa, da sem prirodo okoli sebe prvič dojela kot umetniško delo brez koristnosti in namenov, toda z močnim vtisom, ko sem nekega mračnega večera zagledala skozi okna na vlaku visoke hribe, pokrite s temnimi, neobljudenimi gozdovi in vrsto razvalin na grebenu. Takrat smo se peljali v Celje, v Dobrno, in spominjam sc, da je bilo tam tako mirno, tako kristalno sveže... Potem je prišla dolga, nenavadno hladna in snežena zima. Ležala sem s škrlatinko in prosila mamo: »Pripoveduj mi o razvalinah v tistem oblačnem planinskem parku. Kdo je živel tam? Zakaj so vsi tisti ljudje zdaj mrtvi?«
Drug močan vtis je bil grad Hrastovec. Velikanske dvorane, skrivni hodniki in nemi zidovi, nekakšna notranja dvorišča, stopnišča, poslikani stropi in strašni grof Herberstein, čigar predniki so se družili, z Ivanom Groznim. — Naokoli pa, kakor daleč je segel pogled, so ležali pohlevni grički, daleč na obzorju od slrele zažgano drevo, svetlo nebo in svetla žalost. Da, žalostne so bile razvaline pri Celju in ti razgledi okrog počrnelega Herbersteinovega Hrastovca, toda od najbolj zgodnega otroštva sem sodila v tisto vrsto ljudi, ki bolje razumejo žalost kakor veselje.
Spet dolgo in brezskrbno leto. Vedno
POZDRAV Z JADRANA... oziroma z našim mornarjem: Zakaj le ni tudi naš komandir takšen?
z mamo, nikoli z otroki. Mama in jaz in popolna sreča osemletnega, nedružabnega otroka. Stanovali smo v Puštalu pri Škofji Loki, pri samem mostu v skali, v hiši nepozabne kmetice France. Neskončno deževje, Lubnik za oblaki, sv. Andrej in sv. Ožbalt zastrta od dežja. Sedim v globokem kuhinjskem oknu, pri peči se suši maček, ki sem ga bila skopala z milom in vodo. Franca ima mačka, dve svinji, pet kokoši, seno, prašno podstrešje, na katerem je starinska, čarobna preslica, ima bakroreze in dagerotipije iz prejšnjega stoletja, ima jaslice iz lepenke din razglednice, ki so polne rdečih src, šopkov in kavalirjev. Zunaj lije, mi pa po ves dan sedimo s Franco v kuhinji in za bolehnega otroka je tu več zdravja kot na razkošnem morju.
Nekega dne se je pokazalo nebo, globlje in bolj modro kot turkiz, v vsaki bilki in kapljici se je poigravalo sonce in odšli smo k sv. Andreju. Šle smo' skozi doline in gazile travo do pasu, preko njiv in potokov, odročnih planinskih usek, polnih klad, praproti in kopriv. Prišle smo na vrh in prvič sem zagledala svet iz ptičje perspektive, videla čudežne daljave in ostala za zmeraj začarana; začarana od samega pojma širine in oddaljenosti, od tega, kaj vse lahko obseže človeško oko. Težko je opisati ta občutek, toda vi Slovenci poznate to tudi brez mojih pojasnil. Oditi na planinske vrhove ni samo turizem ali šport, ni samo gibanje in zabava, temveč tudi čisto duhovna stvar, kakor tudi glasba ni samo zvrst akustike.
Istega leta smo napravili izlet na Jezersko. Šli smo prav do meje in vsem mojim doživetjem se je pridružilo še to, da sem prvič videla »inozemstvo« pa inozemsko kravo na inozemskem pašniku. Ko pa smo se vrnili v hotel, je nastala nevihta, najbolj fantastična od vseh, kar smo jih kdajkoli videli jaz sama ali katerikoli od sopotnikov. Ves predel, že itak mračen, je tega zgodnjega dopoldneva utonil skoraj v nočno temo. Domala nepretrgani blisk je divjal po oblakih in sklonjenih borovcih, zdaj s tega zdaj z onega dela neba, zdaj s sončnimi, zdaj s fosfornimi odsviti. Grmelo je, kot da se bodo Alpe podrle na železno streho nad našimi glavami, lilo pa je tako, da je bilo prej podobno vodnemu metežu, vodnemu orkanu, kakor dežju. Naš avtobus je brez zadržka odpeljal proti Kranju in medtem, ko smo drveli in bežali iz tega viharja, je vse spominjalo ha Goethejevega Duhovina.
Ali je sploh mogoče pozabiti kaj takega, če se doživi, ko ima človek osem let?
Potem sem bila na Triglavu, v večernih žarkih sem v zlatu in škrlatu videla megleni Matterhorn.
Prišlo je srečanje vs tistim, kar se je pred vojno imenovalo Guštanj — Ravne ali preprosto Guštanj, kakor smo ga imenovali v Beogradu v našem vsakdanjem poslovnem življenju. Vedno smo govorili o njem. S simpatijami sem se ga spominjala na cvetočem Capri ju, v vrtoglavem Parizu, na amsterdamskih kanalih, v Grčiji, na Baltskem morju ... v vsakem viharju življenja, po operaciji v bolnišnici, na daljnih postajah metroja, mod
bombardiranjem, na univerzi, na mednarodnih kongresih. Kot nasprotje stvarnosti, kot uteha ali obljuba boljših dni ali kot tista svetla žalost, ki jo razumem bolje od veselja, so se pojavljali veter in rododendron, zbledela deska z narisano Urško in z otroki okoli nje, cerkev v kamenju in mahu, spomenik na vrhu, pogled na Bele vode, na Peco, Raduho, Olševo na tiste velikanske daljave, ki jih je videti tam proti Triglavu ali morda za njim. Pa ta večni mir lin večna samota! Tam, v vetru in samoti, v navzočnosti Venere, ki je sijala v zgodnem jutranjem svitu, sem stala nekoč in bila sem boljša od same sebe, najboljša, naj plemenitejša, pripravljena, da se posvetim dobremu... Ko pa je izginila Uršlja, je izginilo tudi moje tako prečiščeno' notranje bitje, postajala sem slabša in vse manj pripravljena na popolnost.
Danes je otroštvo že davno mimo. Ni več tiste občutljivosti in dovzetnosti in tudi ne tistega močnega estetskega in filozofskega doživljanja, ki je lastna samo
prvi polovici življenja. Danes sem turist, ekspert za slovenski jezik in slovensko mentaliteto med beograjskimi prijatelji, propagatorka za Slovenijo, sodelavka Fužinarja, doktorica filologije, skeptik. Na Ravnah in v okolici imam dosti znancev. Poznala sem se s Prežihovim Voran-cem, z akademikom Ramovšem, s šahi-stom Pucem, slikarjem Lojzetom Spacalom, pisateljem Ksaverjcm Meškom. Poznam vsako stezo in razpotje na tej ali na oni strani Uršlje gore. Vse je postalo racionalno, neskrivnostno, prevedeno v jezik vsakdanjega življenja — sicer pa dobrega in zanimivega življenja, ki ga niti malo ne oštevam, ker onega nekdanjega niti ne more več 'biti.
Pa vendar, vendar, če je kje še vsaj malo pravljice, potem se budi tam pri vas, v poletnem jutranjem svitu.
URBANISTI SO MENDA LE BRALI
Zadnjič smo opozorili na bohotno gradbišče v lteki; kjer je idealnega prostora za vse take potrebe za sto let. Culi smo. da so se na merodajnem mestu na to ozrli.
OB 20-LETNICI JVL
Še en prispevek našega vojaka ...
Letos praznujemo 20-Ietnico obstoja jugoslovanskega vojnega letalstva. Namenil sem se, da bralcem »Fužinarja« napišem kratek sestavek o življenju in delu vojakov v naših jedinicah.
Spomladi 21. maja 1942, ko so po naši domovini nasilno gospodarili tujci ter se po gozdovih borili partizani za svobodo, sla prvič poletela prva pilota — partizana Rudi Cajevac in Franjo Kluz v modrino neba. Plavi nebesni svod nad Banjo Luko sta presekala dva »poteza«. Mnogokrat sta ta pilota izvrševala težke naloge. S strogo zaupnim materialom sta preletela preko od sovražnika zasedenih krajev ter kljub vsakokratnemu obsipavanju s protiavionskimi zrni zopet srečno pristala na osvobojenem ozemlju. To se je zdelo Nemcem preveč predrzno, dvignili so na dva »nedolžna« svojo lovsko avia-cijo. Takrat sta prva partizanska pilota herojsko umrla. Njihova oprema in ostanki letal so danes nema priča hrabrosti pilotov. Vse to lahko vidimo v letalskem muzeju v Zemunu. Kot spomin na te dogodke je 21. maj dan Jugoslovanskega vojnega letalstva, katerega bomo letos še prav posebno proslavili, ker je v jubilejnem letu.
Po 20 letih se je naše letalstvo razvilo v veliko obrambno silo. Vsak trenutek je pripravljeno, da brani naše nebo in mirno graditev življenja na zemlji. V napredek letalstva je bilo vloženih veliko sredstev in naporov, ker zahteva najvišjo stopnjo tehnike, najsposobnejše in najboljše ljudi. Po osvoboditvi nismo imeli niti enega lotala, sedaj pa imamo take, ki letijo z hitrostjo zvoka in opremljene z najmodernejšimi navigacijskimi sredstvi. Kar pa je najvažnejše: imamo sposobne in hrabre »čuvarje neba«. Piloti so ljudje s posebnimi sposobnostmi. V velikih višavah krotijo jeklene ptice, njihov razum
>.»4 j
MF?
mora kontrolirati okoli 80 instrumentov, poleg tega -pa morajo vzdrževati še radio zvezo z zemljo. Vse to jim je že v krvi, z enim pogledom vidijo v srce svoje ptice.
Na zemlji so pa preprosti ljudje, pravimo »plavi«, modro nebo je njihovo dej-siveno polje. Stari piloti radi pripovedujejo svoje pretresljive doživljaje. Ponosni na svojo prihodnost so vedno pripravljeni, da povedo kak dogodek, ki je bil usoden delček sekunde meja med življenjem in smrtjo. Kot svarilo pa dodajo: »Pilot lahko naredi samo eno napako.« Naša skupnost daje vse, da mlajšim rodovom vcepi ljubezen do letalstva, da se jih čimveč odloči za časten poziv, braniti nebo domovine v plavili višavah.
Življenje v enotah JVL je izpolnjeno s strokovnim delom, prosti čas izkoristi vsak po svoje. Pestrost življenja izpolnjujemo s kulturno-zabavnim delom in športom. Oboje je v naših enotah posebno razvito, naše starešine so pokazali za to veliko razumevanje. Ne moremo si zamisliti in predočiti razliko med staro m novo armado. Na razpolago so nam časopisi vseh vrst, vseh narodnosti, revije in bogata knjižnica, odprte so nam kino dvorane. vsak večer nas popeljejo televizijske kamere po domovini in v svet. Vse to daje vojaškemu življenju pestrost, dnevi tako hitreje tečejo, človek se počuti bolj veselega, v prepričanju, da mu to daje socialistična domovina. Za oddolžitev pa bomo vojaki s pridnim delom poskrbeli, da se na odsluženju roka usposobimo za branilce domovine. Zgodovina nam govori o žrtvah naših prednikov, njim sc bomo oddolžili in jih ohranili v spominu, če lx)ino skušali hoditi po stopinjah teh bor-
cev in v njihovem duhu ljubezni do' domovine, požrtvovalnosti in delavnosti. V tem se vzgajajo mladi rodovi na odsluženju vojnega roka v JLA. Nad slehernim od nas bdi očetovska skrb starešin, nje je domovina izbrala iz vrst najboljših ljudi, kateri prenašajo na nas slavne tradicije naših narodov.
Za zaključek naj omenim pozitivno dejstvo, da Železarna Ravne svojim nekdanjim članom, sedaj vojakom, pošilja list »Fužinar«. S tem se olepša bivanje v JLA in povezuje v celoto armija in ljudi v tovarni. V imenu vseh vojakov se kolektivu Železarne Ravne iz srca zahvalim. Prepričan sem. da se vsak izmed nas vrne nazaj v svoj kolektiv, ki ga ni pozabil kljub tako dolgi ločitvi.
... in še nekaj domače kritike
Z zaskrbljenostjo pa zasledujem vedno večje cene v Domu železarjev, ne morem si predstavljati, kako more dati delavec, ki ima na uro samo 60 din, za kosilo 180 din. To je zares preveč. V našem glavnem mestu se hrani skoraj polovico prebivalcev v menzah, da vam povem samo primer: v noki tekstilni tovarni imajo svojo menzo, kjer je kosilo samo za 55 dinarjev, prav tako v Novem Pazaru. V najelitnejših menzah še ni bilo kosilo iznad 170 din. Ce kdo dvomi, naj prečita v »Politiki«. Jaz mislim, da bi morala Železarna Ravne oziroma delavski svet polagati na to več pažnje. Ilrana ni najboljša. je pa zato najdražja, to prizadene mladega človeka kar dvakrat. Podjetje, železarna, potrebuje samo močne in mlade ljudi, ti se pa v večini hranijo v menzi. Ce bo šlo tako naprej, bo na Ravnah vedno manj mladih delavcev, vsak bo šel tja, kjer se bo lahko s svojo plučo pripravljal za poznejše življenje — a ne samo od meseca do meseca.
Sodelavec-vojak
Šest ur med nebom in zemljo
Znamenito obcestno Brančurnikovo gostilno smo v našem listu omenili že tolikokrat, da bi znal kdo soditi, da smo tani neki delničarji. Gre pa le za tako postojanko in na takem kraju, da ne moreš mimo. Tam obstoji menda še reševalni avto. Pa tudi ljudje so takega porekla. Naselili so se pod Zagradom, menda takoj po umiku Rimljanov iu vsaj že stoletja nosijo gospodarji dolge rusc, kar je predvsem znak kvalitetne postrežbe. Sedaj je taka pretnja: od tistihmal, ko tu ne bi več točili pristnih pijač, »birt« ne bo smel več nositi tradicionalnih rus.
Jutro je bilo hladno. Piloti so se zbirali okrog letal, ki so bila že pred hangarjem pripravljena za letenje. Dobro razpoloženi za letenje so se pozdravljali in voščili »dobro jutro« ter »uspešen letalski dan«.
Bilo je jesensko vreme in pihal je lahen vetrič. V planu letenja za nedeljo, dne 50. X. 1960, so bila naznačena samo motorna letala. Takrat sem že tudi jaz letel z motornim letalom, toda jadranje mi je bilo še bolj všeč. Gledal sem na Pohorje in vzbudila se mi je želja, da bi jadral, čeprav ves dan. Dejal sem: »Škoda, da je tako slab veter, sicer bi prosil upravnika...« Dalje nisem govoril in želje so bile sanje. Pričeli smo leteti na letalih aero-2. Bil sem na startu in vsako sekundo gledal samo Pohorje, in klobas-nico na hangarju, ki je kazala smer in hitrost vetra. Postajal sem vedno bolj razigran. To je opazil upravnik in me s smehom vprašal, kaj mi je. Razodel sem mu željo z nado v srcu in glasom: »Lahko napravim pogoj za srebrno C?«
Upravnik je še enkrat pretuhfal vreme in nato dovolil. Kot bi trenil, sva bila s prijateljel Francetom pri »Jastrebu« in že je bil pripravljen na startu. Zlezel sem v vezi padala in se privezal v Jastreba. »Pazi na poletanju,« mi je dejal upravnik zadnja navodila. Dvokrilno letalo se je pričelo premikati naprej po zemlji in nato se je dvignilo. Moje jadralno letalo mu je zvesto sledilo in ubogalo na vsak njegov znak. Težko je bilo slediti motornemu letalu, kajti veter je bil že tako močan, da naju je premetaval kot dva lističa, ki sta pripeta drug k drugemu. Z vsemi močmi sem se boril z vetrom in že sem začutil na čelu kapljice znoja, čeravno je bilo mrzlo vreme. Popela sva se na vrh Pohorja in dobil sem znak, na katerega sem se odpel od motornega letala in pričel svobodno jadrati nad pobočjem. Motorno letalo je izginilo v globini in pristalo daleč v dolini na letališču. Prenehal je hrup motorja in »Jastreb« je lahkotno letel, kot bi plaval nad Pohorjem. Višine nisem iz-
gubljal, niti se nisem povzpel. Veter je bil tako močan, da je držal > Jastreba« v horizontalnem položaju. Pod menoj so se odkrile vse lepote Pohorja.
jadral sem od Črnega vrha preko Ribniške koče do Partizanskega doma. Kazalec na uri se je počasi premikal in videlo se je, kot bi se odpravil na dolgo pot. Res bom moral dolgo ostati v zraku, kajti pogoj za srebrno »C« značko v trajanju je pet ur. Vezi padala so se mi zdele vedno tesnejše in kabina vedno manjša. Neprestano sem se premikal na sedežu, da bi oblažil bolečine, ki sem jili vedno bolj čutil od sedenja. Zavedal pa sem se. naloge, ki jo moram izvršiti. Nisem več toliko opazoval lepote jadranja, kot črni oblak, ki se je premikal preko Menine in Uršlje gore. Vedel sem, da bom imel težave z nevihto. Nekajkrat sem še veselo zakrožil in že se je stemnilo tudi nad Pohorjem. Sedaj je manjkalo do cilja le še eno uro. Še bolj sem napel vse moči in volja mi je še porasla. Jadral sem po dežju, megli in sunkovitem vetru. Ni mi zmanjkalo poguma in vztrajnosti in pripravljen sem bil prenesti še hujše trenutke. Kabino je počasi prekrivala plast ledu, zato sem odprl okence, da nisem izgubil izpred oči pobočja Pohorja.
Borba z vetrom in dežjem je trajala okrog pol ure, na kar se je zjasnilo in tudi led s kabine je medtem že izginil. Po pobočju Pohorja so se tu in tam vlekle majhne krpice in »Jastreb« je lahkotno poskakoval in krožil med njimi kot smučar, ki vozi slalom.
Po zadnjem dogodku je čas hitreje mineval. Kmalu se je dan pričel nagibati proti večeru in Jastreb je zapustil Pohorje.
Pristal sem po šestih urah ves izmučen, vendar vesel, ker sem naporno nalogo uspešno izvršil. S tem sem dosegel prvi pogoj za srebrno »C< značko in tovariši, ki so me že nestrpno pričakovali, so me nagradili z brco v zadnjico, kar je tradicionalna letalska navada ob takih primerih. Dogodek tega dne se mi je za vedno vtisnil v spomin in kljub utrujenosti sem o njem razmišljal še vso noč.
J. Sikošek
MALGAJEVI PROSTOVOLJCI
(Slikano nekako januarja 1919 na ravenskem gradu)
Za ideal jugoslovanske državne skupnosti
Suha perspektiva
— Ali smo se v Suhi prehiteli? Za tam je bilo rečeno, da bo speljana nekoč predvsem tudi poštena hotuljska cesta na novo vezavo. Na vigred pa smo že začeli novo tako zgradbo, ki bi bila zavsema lahko tudi na Prevaljah itd. Da, obratna ambulanta že mora biti pri obratu, medtem pa bi razni taki urudi veliko lepše ležali kje v okolici. Na Ravnah moramo navsezadnje le »delati jeklo« ter so že za nujne take stvari zadosti znane kot kraj brez pametnega gradbenega prostora. Ne trpajmo takih zgradb na te pičle Ravne, rajši jih postavimo kje okoli in okoli tega jeklarskega središča.
— Čeprav smo imeli lani zadosti veliko šokn struge naše Suhe pa le še nismo očistili. 2e tako je struga zazidana kolikor mogoče cik-cak za motenje odtoka, je v tem koritu še toliko navlake in rasti, da se velika voda težko umika. To bi le kazalo napraviti, čeprav je Suha zares največ suha.
Iva, čremsa, dren, meso, juha, hren.
Ob razpoznavanju udeležencev na gornji sliki smo vprašali tudi dr. Franca Sušnika ter ga kot soudeleženca dogajanj tistih dni in bližjega poznanca zaprosili, da kaj več pove o padlem junaku. Takole je opredelil:
O Malgaju pojejo pesmi in nosijo po- . dobo njegovo, junaka koroških bojev 1918/19.
Doinalega brez oddiha je s soške fronte prihitel na klic narodnih prvakov v Mežiško dolino, s slovesom že junaka soške fronte. Vznesen na krilih zgodovinskih dni, ko se je na razvalinah monarhije rojevala Jugoslavija, in s svojimi fanti ves navdan z narodno mislijo
je z njimi videl na Koroškem svoje zgodovinsko poslanstvo zn Jugoslavijo. Navdušenje za ideal jugoslovanske državne skupnosti je družil z izrazitim talentom vojaškega in političnega organizatorja. Prva etapa in baza za naprej mu je bila Mežiška dolina. Odločnost in pogum njegov sta velela, da terja usodni čas dejanj, da si narod riše meje sam in mu ga ne bo odrešenika od nikoder, če si odrešenik ne bo sam.
S to plamenečo mislijo se je zaklel Koroški, in ko je dejal, da bo ostal tudi na mrtvi straži in da Koroške živ ne bo zapustil, je svojo zvestobo in prisego Slovenski Koroški s svojo smrtjo potrdil.
To sliko smo dobili, pa se z njo spominjamo tudi Malgajevega šestega muj-nika 1919, ko je padel v gozdu nad Kumrom, kjer ima sedaj skupni spomenik z borci za Koroško.
Koroški borci tistega časa Janko Gačnik, Mikeln iz Petrovč, Stopar s Prevalj in Stanko Oset iz Savinjske doline so še kar precej razbrali ta spomin, pa bi tu zapisali imena ugotovljenih prostovoljcev, kajti tudi slika je napravljena pri nas v času, ko so Malgaja »sprostili« pri Velikovcu ter ga poslali nazaj v Guštanj za poveljuika kadrovske službe (menda zato, da so potem lažje bežali pred tistimi nekaj volksverovci). Spredaj ležijo od leve na desno: Ivan Mlinar iz Črne, Štefan Hrastnik z Leš, Ioni Ermenc, Jože Borštner in Hinko Kučer z Raven. Sedijo: Zdravko .Kroflič iz Šentjurja, narednik Karče iz Mozirja, nepoznan, dr. Jože Ludvik — sedaj zdravnik v Štorah, Franjo Malgaj iz Šentjurja, Luka Potočnik iz Libelič, Kronovšek iz Celja, Rajko Kotnik z Raven in Skutnik iz Celja. Za njimi stojijo: nepoznan, Ivan Florjančič iz Crne, Ivan Kolar iz Črne, Jurij Kotnik z
Vober, nepoznan, Jože Hvala iz Mežice, Cekon z Raven, Jože Slemnik s Prevalj, Ivan Panze z Raven, Dihpol s Prevalj, Ivan Ledinek z Raven, nepoznan, Ivan Janežič s Prevalj, Jože Dreša s Prevalj, J urij Kolar iz Slovenjega Gradca ter nepoznan. Od zadnjih treh čisto na vrhu poznamo samo Mirka Mikelna s Prevalj na desni. Zadnja vrsta pod izstopajočimi tremi pa so: Alojzij Povoden z Raven, dva zaporedoma nepoznana, Franc Kolar iz Crne, Vincenc Peter z Raven, nepoznan, Kompan iz Mežice, nepoznan, Miha Skudnik iz Mežice, nepoznan, Jože Slemnik s Prevalj, Miha Ocepek z Raven, nepoznan, Delobst iz Črne ter dalje štirje nepoznani. •
Kakor vidimo, so še v raznih uniformah in kapah — od srbskih do avstrijskih in ruskih. Pač nečesa enotnega našega tedaj še ni bilo. V zadnjih vrstah je tudi sama mladina — torej zares kadrovska etapa.
In potem so' naši kmalu (majnika) pribežali iz Velikovca. Malgaj se je tu uprl m tu — ostal.
Studijska pot v Porurje
v pokrajino premoga, železa in — piva
(nadaljevanje)
Pozno zvečer sva se z vedno svežim potovalnim tovarišem spet dobila — jaz iz postelje, on z ogleda mestnih znamenitosti, trgovskih, komunalnih in raznih služnostnih zadev ter daha industrijskega velemesta. Njemu zna to kdaj prav priti, jaz pa sem tiste zares bolj črne ulice preletal že pred tridesetimi leti, a videnega potem vseeno nisem mogel kje koristno posredovati oziroma uporabiti. Da pa bi čisto ne zaostal pri tem ogledovanju, sem le predložil skok k tisti blondinki pri »Holzhackerju«. Nič drugega ni bilo tam, kot pa pili so v taki zelo čedni točilnici z na vse načine uslužno opremljenim »šankom« in stenami (razni nabavni avtomati) ter ob vsej pozornosti do gostov. — Ali ni to pivo nekoliko premrzlo...? — sem sitnaril, pa je že bilo vse pokonci: »Izvolite na aparat, točno na predpisano stotinko je temperi-rano, umirjeno oziroma nagnano, pri nas ste zmerom brez skrbi...« Morda sem res preveč izpadel, kajti doma se s pivom toliko ne bavim, vem le nekoliko, da je poleti največkrat zadosti toplo, pozimi pa, če le gre s prirodo mrzlo — torej kolikor mogoče — naravno vsaj na Ravnah.
Zadosti zgodaj sva bila doma ter kar z zadovoljstvom ugotovila, da tisti dan kljub gostoljubnosti v najinem hotelu nisva zaiskala nobenega obroka. Ker so to opazili, znači, da se zmernost pri koriščenju tudi dovoljenega vsem dopade.
Naslednji dan se je začelo s polno paro. Morava reči, da že pri zajtrku. Nihče
ničesar ne vpraša. Gostu nudijo, kar nudijo, a vsega je in vsega dovolj. Menda je signal vgrajen v stol, kajti čim sedeš, je obrok že tu, čeprav je zajtrkovalnica ločeno v prvem nadstropju, in sicer nihče tam ne čaka.
Na portalu so naju zopet prijazno opredelili — pozdrav vnaprej. Bila sva na čas tam in ob deveti uri pet minut tudi sprejeta. Dr. Karl nama je najprej izročil vsakemu polivinilasto aktovko polno listin, prospektov in knjig: — Izvolita, tu notri je vse tako, kar goste naše hiše zanima, kar jim radi povemo, predvsem pa kar je že napisano, da o tem ni treba več govoriti. — Da, s tako pripravo prihraniš na času in na pljučih ter še prijetno preseneti. Bil je kar zadosten obseg oziroma teža teh stvari o tovarni, o Dortmundu in še o Nemčiji kot celoti. To je verjetno tak »dobro jutro« študijskim obiskom podjetja, je pa zelo simpatičen.
Sili koza
Na mizi je bil list s tistimi našimi vprašanji oziroma programom, zraven pa take podlage, formularji in zaznačbe za razlago iskanih stvari na tem sektorju. Prinesli so. še tisto njihovo coco-colo, potem pa SO' se vrata zaprla za vsako motenje.
Menda prašni ščitniki na polici so sprožili besedo o silikozi ter zavedli tako daleč, da je ostala na tapeti kot prva točka naših razgovorov. — izkušnje že morate imeti pri takem podjetju zadosti velike tudi s to težavo. Kaj nam bi mogli o tem povedati čisto po železarsko?
'Poda dr. Karl se je umaknil skromno in strokovno: Da, po železarnah jo omenjamo to ogroženost, večkrat tudi mimo, zato' naj bi najprej povedal o tej stvari naš zdravnik dr. Klauschcnz.«
I’u morava vmes pripomniti, da pač nisva imela namena raziskovati silikoze kot silikoze v smislu nastanka, diagnoze ali lečenja, ker so to sicer na srečo že davno znane, a vseeno' zares čisto zdravniške stvari, temveč sva imela v programu čim bliže dognati instalacije takih delovnih mest, da do obolenja sploh ne more priti. To je namreč osnovno važno in nujno in samo za to tudi gre, kajti če je enkrat že sled obolenja tu, znači, da je prav v instalacijskem smislu delovnega mesta že nekaj narobe. Vprašala sva torej drugače — ne, kako je treba gasiti potem, ko se je nekaj že vnelo, temveč, kako je mogoče oziroma kako je treba vnetje preprečiti. Tudi pri našem podjetju so se namreč pojavili znaki te obolelosti oziroma so zdravniki opozorili na zaznambe silikoze, pa je treba na takih delovnih mestih ukrepati, da se ogroženost odpravi. Tako so namreč napravili povsod, kjer so take okolnosti za možnost te obratne bolezni, pa se zato nikjer ni mogla razširiti do nevarnosti. Za to je nama tudi šlo, da pridobimo ta razgled tudi za naše prilike.
Zmerom pa je dobro čim več čuti o vsaki taki ogroženostmi stvari predvsem tudi s strani zdravnika, zato sva rada poslušala to tolmačenje, ki bi bilo v grobem izvlečku nekako takole:
Pri laikih o poklicni bolezni silikoze ni pravih predstav. Enostavno se izenačuje vse pod nazivom oziroma mnenjem zaprašenih pljuč. To pa je širši poljem. Zaprašenost pljuč lahko povzročajo delci različne materije in poznamo tako na primer azbestozo, aluminozo itd. Silikozo' povzroča edino kremenčev prah. Naziv silikoze pride od kemijskega naziva te kamnite materije — silikati. Ni prav torej misliti, da bo dobil zaprašena pljuča — silikozo, kdor koli, ki dela na neki prašni atmosferi (na primer pri apnu, cementu, fosfatih itd.). Pojav silikoze je vezan na prisotnost čisto določenih, kakor že rečeno, kremene vsebujočih prahov.
Gre torej za to, kateri prah vsebuje kremenčeve delce in lahko povzroči silikozo? Tu naprej poteni tir. Klau-schenz obširno tolmači, da je eden izmed najbolj nevarnih v tem smislu prav njihov renski pesek (Rheinsand), ki ga vidimo ob gradbeni konjunkturi na vseh koncih in krajih in ki je za pripravo malte nienda kar nepogrešljiv. Ampak še noben zidar na visokih gradnjah ni zbolel na silikozi, čeprav dela dnevno s to materijo. Zakaj? Samo zato, ker je opravek s tem peskom redno v mokrem stanju — se torej ne praši.
Ker morejo' priti v pljuča le najmanjši delci od mere 5/1000 navzdol, pride v upoštev za tako ogroženost samo naj finejši prah, ki nastaja na primer pri površinskem peskanju oziroma poliranju železnih konstrukcij itd. V rudarstvu, kjer je sili koza mno-
Če je na delovnem mestu vse prav — oilpraševanje in osebna zaščita, nobena bolezen ne
ogroža
Kolu — katedrala
600 let so jo gradili pa seveda počivali vmes. Beri v potopisu »5000 km po Evropi«.
go bolj zaznavna kot v železarnah, nastopa ta poklicna bolezen pri vrtanju v slučajih, če so vmes kvarcit vsebujoče kremenine. Pri njihovi železarni bi obstajala torej možnost obolenja za silikozo predvsem pri izdelavi in obdelavi ognjevzdržne opeke, katero potrebujejo vse metalurške peči, v livarni in v čistilnici litine. Stopnjo te ogroženosti pa so zmanjšali z uporabo materiala, ki vsebuje manj teh kvarcitov.
Predvsem pa ne smemo misliti, da pride prah enostavno v pljuča in zoži dihala. Gre za čisto počasno kemijsko reakcijo pljučnega tkiva in prahu, kar lahko povzroči tekom let in desetletij neelastičnost pljučnega tkiva ter skozi to defekt v zajemanju kisika.
Značilno pa je, da je nagnjenost za to obolenje čisto različna. Nekdo lahko dela desetletja na ogroženostnem okolju, ne da bi zaznamovali kako tako reakcijo, medtem ko lahko to opazimo pri drugem že po nekaj letih (tudi pri nas smo rentgensko pregledali preko 400 sodelavcev, ki delajo na takih področjih ter ugotovili, da je na primer Ferdo Kutnik po štiridesetih letih dela na prahu pljučno popolnoma čist, medtem pa je pisarniška sodelavka že pol leta vsaj malenkostno zasenčena).
lako smo torej prišli do najvažnejšega poglavja: ukrepi za zaščito pred silikozo. Pri že omenjeni različni nagnjenosti za to obolenje je pač ena poglavitnih nalog obratnega zdravnika, da ogrožene redno pregleduje, raziskuje in eventualni razvoj zasleduje. To je torej nujna in zdravniška stvar. Tam je to urejeno s poklicnim združenjem oziroma s socialnim zavarovanjem, da se resno ogroženi bolniki pravočasno izločijo od ogroženega dela ter premestijo na drugo delovno mesto vsaj za gotovo dobo. Za slučaj prikrajšanja prejmejo prizadeti pri njih gotovo izravnalno rento.
Nadaljnja za nas in za vse najbolj učinkovita preventiva pa je ureditev odpraševanja na delovnem mestu. Povsod in 100-odstotno to' res ni izvedljivo, vendar kjer je izvedljivo, ni treba čakati. Vsak tak ogrožujoči prah je treba zajeti in odvajati. Kolikor kje to čisto ne gre, je treba oskrbeti najbolj ustrezno osebno zaščito — prašne ščitnike, ki filtrirajo ogrožujoči prah. Nekaj pomaga tudi polivanje z vodo, da se prah ne razvija oziroma manj itd.
Kakor pri njih tako tudi pri nas ob redni kontroli in ob skrbnih tehniških ukrepih na delovnih mestih ter ob disciplinirani uporabi zaščite do neke resnejše ogroženosti za to boleznijo ne more priti. Na primer pri njih niti še ni bilo treba menjati delovnega mesta, kar o skrbstvu in o pažnji pri tej železarni zadosti pove.
Tako smo torej začeli in končali silikozo. Podpisani je bil kot star železarski sodelavec ugotovitve še toliko bolj vesel, ker je še enkrat čul, da silikoza tudi v naši železarni ni ogrožujoča, če je na mestu skrbstvo: redne zdravniške kontrole, razpraševalne ureditve na delovnih mestih, osebna zaščitna sredstva, event.
občasne premestitve v takih primerih ter nazadnje tudi izbira manj kreinen-čevske materije, kolikor se le da.
Tu sem se spomnil pomanjkljivosti. Čeprav smo začeli to poročanje z zadosti obširnim uvodom, smo sedaj le pogrešili. Niti nismo povedali bliže, kje smo, kakšno je to podjetje oziroma za kakšne razglede more obiskana železarna jamčiti tudi v smislu naših potreb. Kar tu vmes bi torej to dopolnili, da bi pozneje laže poslušali oziroma ogledovali njihova dejstva.
Predvsem smo torej v Porurju, ki ima sloves, kakor pove naslov tega popisa. Bliže železu že ne moreš biti, če si enkrat v središču železarstva Evrope. Porurje (gre za področje z okoli 5 milijonov prebivalcev) pa je zanimivo tudi zato, ker pride tam že sedaj preko 1500 ljudi na kvadratni kilometer. Ce vemo, da pride na primer v Rusiji le nekako deset prebivalcev na km2 ali v Jugoslaviji okoli 75 oziroma v celotni Zapadni Nemčiji 208 ljudi na km\ nekaj izvemo. Seveda nismo šli tja, da bi merili in morda še apostro-firali te reči, hočemo le pokazati, kako gre ta razmnožitvena oziroma naselitvena reč tudi pri njih. Vse leze na kup in v mas ta. Na primer pred sto leti je bilo v celi Nemčiji samo 6 »velikih« mest (Berlin 440.000 prebivalcev, Hamburg 180.000, Bremen 121.000, Miinchen 107.000,
Dresden 104.000 in Kbln 101.000 prebivalcev). Danes je samo v Zapadni in Srednji Nemčiji 65 zares velikih mest, med temi tudi naš Dortmund z okoli 700.000 prebivalci, Hamburg pa že hodi okoli dveh milijonov itd. Tisti čas je bil delež mestnega prebivalstva 4,8 %, danes zavzemajo »meščani« že kar okoli 55 °/o vsega prebivalstva. Mesta pa žro ljudi, se množijo in razvijajo naprej. Vsak dan gredo desetine novih hektarov zemljišča Zvezne republike za avtomobilske ceste, za letališča, za industrijo, za rast mest. In še taka številka za ponazoritev prometa: čez hamburški most »Nordbriicke« gre dnevno preko 65.000 vozil itd.
Gornje torej le mimogrede; bliže nas zanima tovarna oziroma podjetje. FIOESCH A. G. (delniška družba) je iiulustrijsko-poslovalni koncern, ki zaposluje trenutno okoli 50.000 sodelavcev. Njegove posamezne delavnosti oziroma poslovalnice so:
— Altenessener Bergwerks-AG, Essen-Altenessen
Iloesch Bcrgwerks-AG, Dortmund
— Hoesch-Westfnlenhiitte AG, Dortmund ... (to smo obiskali)
— Iloesch Walzwerke AG, Hohenlim-burg
— Hoesch Walzwerke AG, Werk Fe-derstahl, Kassel
— Trier Walzwerk AG, Wuppertal-Langerleld-Trier
— Dortmunder Drahtseihverk GmbH, Dartmund
— Dorken AG, Gevelsberg i. W.
— Schmiedag AG, Hogcn i, \V.
— Schmiedag AG, Werk Ruegenberg, Olpe i. W.
— Scliwinn AG, Homburg/Saar — Ge-senkschmiede u. mechanische Werk-statten
— Maschinenfabrik Deutschland AG, Dortmund
— Hoesch Rohrwerke AG, Hiltrup, Werke Hiltrup, Hagen, Dortmund, Barop
— Becke-Prinz GmbH, Dortmund und Hemer
—• Rheinischer Vulkan, Chamotte- und 1 )inaswerke, Oberdol lendorf/Rh.
— Hoesch Reederei und Kohlenhandel GmbH, Essen-Altenessen
— Hoesch Eisenhandel GmbH, Dortmund
— Hoesch Diingerhandel GmbH, Dortmund
- Hoesch Limited, London, W. C. a
— Hoesch ltaliana, Societa per Azioni, Milano
— American Hoesch Inc. New York, N. Y.
— Hoesch Werke AG, Gescliaftsstellen
Torej velika proizvodna in poslovalna skupnost, v kateri je železarna WEST-FALENHOTTE v Dortmundu Se zmerom središnji obrat z okoli 17.000 sodelavci, čeprav prednjači po zaposlenih njihova rudarska industrija.
Poglavitni obrati te westfalske železarne, ki sva jo obiskala, so:
— šest visokih peči Thomasova jeklarna
— SM-jeklarna
— el-jeklarna
— valjarna blokov
— profilna valjarna žična valjarna
kont. valjarna polizdelkov
- valjarna širokih trakov
— hladna valjarna precizna obdelava žice fina kont. valjarna tovarna cementa
— šamotarna itd.
s pomožnimi obrati in napravami. Proizvodnja surovega jekla, ki je znašala v letu 1939 ca. 123.000 ton mesečno, je dosegla marca 1961 že 215.000 ton oziroma po meri v tem mesecu prvič preko dva milijona ton letno.
Hoesch koncern, ki združuje danes kar vso to delavnost črne metalurgije ter še dodatne poslovalnice, ima po svoji rudarski in fužinarski osnovi dokajšnjo tradicijo. Družina Hoesch se omenja kot ustanoviteljica takega obrata v Eillu (ruda, gozd, vodni pogon) že leta 1800. Železarna Westfalenhiitte v Dortmundu je bila ustanovljena leta 1871 in so tako nedavno praznovali 90-letnico.
To bi bil tak najnujnejši razgled, da vemo s kom govorimo.
Organizacija dela
Začeli oziroma nadaljevali smo spet od začetka našega študijskega programa, čeprav je naslov tega poglavja prehud. Za
tako raziskavo bi potrebovala znatno več časa, ampak za to ni šlo. V vprašanju so bile samo gotove informacije za take razdelitve iz izkušenj pri velikem podjetju, torej organizacijska vključenja, ki so lahko taka ali pa drugačna — gre le za čimboljše služenje funkciji dela.
Ta del je tudi več ali manj zadeva prvega potovalnega poverjenika ter bi podpisani lahko pri tem zaspal. V svoji železarski praksi je namreč delal že pod tolikimi organizacijskimi shemami, da je za preostalo betvo čisto vseeno, pod kakimi bo še mogel nadaljevati oziroma končati. Toda za posameznika ne gre in nikoli ni šlo, zanimive pa so vseeno tudi take izkušnje.
Predvsem je na izvrševalnem vrhu seveda že kar povsod ustaljeno čelo podjetja: generalni direktor, tehnični direktor, komercialni direktor ter direktor za vse druge — obče zadeve. Pri tem podjetju je to »delovni« direktor oziroma direktor dela (Arbeitsdirektor), torej podobno kot pri nas sekretar podjetja, pod katerega sestav spadajo potem vsi taki razni referati itd. Povsod je podobno, čeprav so tu pa tam različna vključenja. Tako imajo tam na primer izplačilni (mezdni) urad v sestavu personalne službe. Tudi služba za delovno varstvo spada pri tem podjetju pod ta splošni direktorat, čeprav bi po njeni funkciji oziroma izvrševalni potrebi mogli reči, da nima na tej »sploš-nosti« niti kaj iskati. Ampak tako je, povsod še iščejo, spreminjajo, dopolnjujejo take in drugačne organizacijske prijeme v namenu, da bi našli najboljše. Tudi pri nas je tako. Na primer prav skrbstvo za varno delo je pri naših trinajstih železarnah najrazličnejše povezano: pri dveh podjetjih je vključena ta briga neposredno pod generalnega direktorja, pri sedmih železarnah je v sestavu funkcij tehniškega direktorja, pri dveh podjetjih je v organizacijski shemi občega oddelka, pri preostalih dveh pa je celo kar v kadrovskem-personalnem sektorju. Kdo bi mogel reči, kako je najbolje, poslušaš pa že ena in druga mnenja ter z njimi iščeš svoj prav.
Ko smo že pri razpravi o organizaciji posameznih funkcij v podjetju, bi za bližjo sliko takega iskanja povedali morda o »najbolj pametnem« organizacijskem vključenja službe za delovno varstvo. Pri velikih ameriških železarnah se s to stvarjo bavi kar poseben direktor posebnega sektorja, ali pa sam generalni direktor podjetja. Ne moremo reči, da bi bilo to slabo, kajti nesreč pri delu imajo res desetkrat manj kot pri nas. Pri naših železarnah pa spet postavljajo to v skrbstvo tehniškega direktorja in pravijo, da gre ta reč v njegovo okrilje, kajti on je na odgovornosti proizvodnje, skrbstvo za varno delo pa je komponenta proizvodnje. Varno delo je namreč najbolj učinkovito delo oziroma edina čista produktivnost dela. Kakor morajo biti v sklopu skrbstva tehniškega direktorja funkcije za pripravo dela (pripravo naročil za proizvodnjo), tako je tam tudi kvalitetna priprava oziroma kvalitetna kontrola naročil (raziskovalni laboratoriji), pa tudi poverjeništvo novogradenj in vzdrževanja — vse v službi večje in boljše proizvodnje. In kakor za vse to, mora sektor delo
pripravljati in kontrolirati tudi v varnostnem smislu — torej čisto paralelna nadaljnja roka tehniškega-proizvodnega skrbstva na tehniški-proizvodni veji itd.
Seveda pa je to le primer oziroma ilustracija, kako se je mogoče ujedati tudi s takimi rečmi, čeprav tam o tem niti nismo toliko govorili. Kaj čuti o posameznih drobnih razdelitvah dela ter utemeljevati izkušnje pa je zmerom napredno. Pri tem kolosu namreč že lahko kaj povedo oziroma pokažejo. Za čisto upravljalni vrh sploh nismo vpraševali, tam nimamo vzorov. Od leta 1947 imajo tudi tako soodločanje (Mitbestiinmungsrecht), ki po svoje zajema kolektiv. Predstojni-štvo Hoesch AG, ki sestoji iz predstavni-šlev vseh navedenih podjetij, je en tak forum. Zraven je še voljeni kolektivni odbor — tudi iz vseh podjetij, tako imenovani obratni sveti. Tudi celotni kolektiv zaseda kdaj pa kdaj.
Ce ob tej organizacijski zadevi še povem, da sem takrat pred tolikimi leti ob študiju oziroma pomoči čimvečje centralizacije vseh mogočih obračunov v podjetju racionalno na eno mesto skoraj prejel nagrado, a da sem sedaj kljub temu vprašal za primerom pametne decentralizacije nazaj na obrate (ekonomske enote), je o poslovnem »organiziranju« dovolj. Te zadeve so zadosti elastične pa se da zagovarjati oziroma uporabljati eno ali drugo — kakor komu leži.
Zanimiv oddelek
Pri slehernem podjetju so menda najbolj pusti tisti vse sorte obiski. Med njimi je namreč kot nalašč najmanj takih, ki res tudi kaj naročijo v smislu izdelovalnega programa podjetja. Kar naprej ti kdo prede in prede, ljudi na delovnih mestih pa nazadnje le ni toliko, da bi se mogli zamujati na ljubo obiskov. No, in pri tem podjetju je zadeva z obiski prekipela. V mescu pred najinim prihodom jo šlo skozi železarno 1114 oseb, od tega 158 inozemcev od Japonske do južne Amerike. Torej kar preko štirideset takih pohajkačev na dan. Pri takem navalu je nujno nekaj ukreniti. Upostavili so torej tak »oddelek za obiske« (Besuchswesen). Vse je vnaprej pismeno urejeno ter interno razdeljeno, da se potem ne lovijo oziroma da na poslovnih mestih že vnaprej vedo, kdo ti bo kdaj iu za kaj sedel na vrat. Največ je seveda takih oglednih pranganj, ki zahtevajo spremstva in razlage. Pri tovarni, katere objekti so ina dolžini skoro 9 km in kjer so tudi posamezne obratne hale dolge po kilometer, je taka pot tudi pri avtomobilskem prevozu nekaj. Zmerom izgubljajo nekaj ljudi samo za take poti. Nekako je torej posegel vmes ta obiskom namenjeni oddelek, pomagajo pa si interno tudi z vključevanjem razgledanih upokojencev. Tudi manj prizadeti invalidi vskočijo za gotove take opravke. Kratko: kljub takemu navalu so zadevo organizirali oziroma jo izvajajo, da dobi sleherni najboljši vtis o podjetju in njegovih ljudeh.
Ampak nihče ne sme nikamor v obrate brez zaščitne čelade, pa če so na portalu same baletke. Red in disciplina v poudarku varnosti! Na vhodu tudi piše, da je sleherni, ki prestopi prag tovarne, za-
varovan (velja torej tudi za obiske). Kako to napravijo, ali plačujejo zavarovanje pavšalno, ali kako, nisva dalje vpraševala, ker je pri nas ta stvar osnovno drugače rešena.
Zaposlovanje invalidov
Najbolj se pri težki industriji zameri zdravnik, ki zapiše komu lahko delo. To je nekako tako, kot bi menili koga napotiti v rudnik na letovišče. Pri težki industriji enostavno vsaj še pri večinskem stanju te proizvodne tehnike ne more biti lahkega dela oziroma vsaj ne toliko, kolikor bi bilo treba in bi želeli ustreči. Tu je ta delavnost že od kraj kraja na precepu. Gre za zaposlitev za težko delo nesposobnih ljudi, za zaposlitev invalidov. Pri tem pa je ta stvar toliko bolj pereča, ker težka industrija vseeno invalide tudi sama »proizvaja«. Ali naj potem invalida ali obolelega enostavno zavrne s takim pločevinastim izgovorom? Ne, še nikoli ni bilo tako, brez ozira na vključenje socialnega zavarovanja itd., temveč so se še zmerom našla taka zaposlitvena mesta tudi pri težki industriji, da je nekako šlo. Kjerkoli je mogoče, so taka vratarska, čuvajska, kontrolna in možnostna mesta zasedena z invalidi. Ob vsej dolžnosti se tudi ta skrb ne more odrekati.
Ob tem skrbstvu za poškodovane pa so po industrijah že tam davno šli korak naprej. Predvsem so se zavedeli nujnosti podkrepljenega skrbstva za delovno varnost, da bo čim manj poškodovanih. To je prvo, to je bistveno. Ker pa je invalidnosti itd. le še zmerom preveč in ker še vojske zraven pomagajo, je bil ta stalež za take potaknitve skozi in skozi previsok. Podjetja so za zaposlitev invalidov upostavila posebne invalidske delavnice ter tam zbrala vsa taka dela, ki jih lahko opravljajo tudi delno poškodovani. Skoro pri vsaki večji industriji so že davno bile in so take delavnice za oskrbo raznih pripomočkov, za popravilo oziroma izdelavo zaščitnih sredstev itd. Pri pravi organizaciji tega dela so bili ti sodelavci prav zadovoljni in so se te poslovalnice koristno odrezale.
Stvar pa se je razvijala naprej, in sicer na eni strani, žal, negativno: vojske so povzročile toliko dodatne invalidnosti, da je bilo treba to skrbstvo bliže zgrabiti. Zato pa je na drugi strani doživela la reč pozitivni preobrat. Predvsem psihologi so oponesli, da s takimi invalidskimi delavnicami ni kaj. Da so preveč invalidske — direktor invalid, mojster invalid, tajnica invalid, knjigovodja invalid, po vseh delavnicah — invalidi. Prehudo je za koga to oziroma vsaj prave svetle delovne vedrine ne more toliko biti, za pre-nekaterega pa je vse to okolje pravi pritisk na razpoloženje. Parola je bila: proč z invalidskimi delavnicami ter vključenje s preučitvijo poklicev nazaj med redne sodelavce po obratih. Večje bo zadovoljstvo človeka.
In kako ima to reč urejeno westfalska železarna? Na oba načina. Od skupno preko 1800 poškodovanih pri podjetju jih dela v res lepo urejeni in opremljeni invalidski delavnici (nazivajo jo Soziabverk-stiitte) okoli 150, preostali so po obratih.
Vidimo potemtakem obojestransko^ pametno ureditev: nekateri so zadovoljni in koristijo tu, večina pa na rednih takih delih po obratih. Potrebne poklicne preučitve oskrbijo v delavnicah tovarniške industrijske šole.
Ko vemo za eno in drugo, bi verjetno tudi pri nas bili za oboje — torej tudi za tako uslužnostno delavnico, ki bi marsikaj uredila, predvsem pa marsikoga zadovoljila, kolikor obrati težke industrije res ne morejo vsega absorbirati.
Oba študijska poročevalca in oglednika tudi teh stvari pa priporočava toliko prej in toliko bolj: skrbimo vsi od kraja in vsak dan in na vseh delovnih mestih, da ne bo nesreč, da ne bo poškodb oziroma da jih bo čim manj.
Šport
Kaj pa to tukaj? Da, ena izmed točk najinega programa je bila tudi športna informacija iz industrijskih središč. To vseeno ni tako majhna ali postranska stvar, da bi jo pri takem vsestranskem iskanju po industrijskem poprišču smeli prezreti. Postavimo jo torej sem, čeprav je bila obravnavana pozneje.
Tudi naša železarska skupnost je v tem smislu po svoje aktivna. Že nekaj let prireja Združenje jugoslovanskih železarn tako letne kakor tudi zimsko-športne igre. Razen telovadbe in plavanja so s temi prireditvami zajete menda kar vse športne panoge. In poglejmo v posamezna industrijska središča. Nikjer ta reč ni zane-
Tudi Nizozemce je zadela ta reč — dekleta niso izjema. Glave namreč zategadelj tako di sciplinirano varujejo, ker ima vsak samo eno
i - -
i
Zaščitile čelade so torej uvedene dosledno na vseli takih delovnih mestih po vseh železarnah. Predvsem so predpisi tudi za vse obiskovalce, le da so za te svoje oblike in barve. Na
sliki tak obisk s Švedskega
5000 km PO EVROPI
Stolp je visok 318 m, velika kabina dvigala pa vozi ljudi skoraj do vrha. Bil je na pol meglen dan, zato tudi razgled s stolpa ni bil preveč zanimiv. Tudi mraz in veter ne prizanašata v taki višini in smo ise prav 'kmalu odločili, da se peljemo nazaj ter nadaljujemo z ogledom mesta.
Po 387 stopnicah smo se povzpeli na vrh cerkve Notre-Dame, od koder smo lahko videli precejšen del Pariza. Cerkev so gradili 97 let po etapah in še danes se dbbro poznajo faze gradnje. Vodič, ki nas je spremljal, nam je pripovedoval, da cerkev pravzaprav ni dograjena, kajti zvonika nislta pri gradnji dosegla predvidene višine, zato sta tudi vrhova zvonikov ravna, medtem iko je cerkev sama grajena v gotskem slogu.
Popoldne 30. novembra smo se odpeljali v Versailles. Tisti dan je zopet deževalo, toda vožnja z avtobusom je bila kljub temu prijetna. Peljali smo se mimo prvega atomskega inštituta in mimo novega Pariza, kakor imenujejo predel, na katerem razširjajo Pariz. V Versaillesu smo si ogledali vrt, dva dvorca iz časa Luisa XIV. in versajsko palačo. V času Luisa XIV. so v vrtu izkopali kanal v obliki križa, čigar daljši krak je dolg 3 km, novejši pa 1 km.
Ker v tistem času še ni bilo vodovoda,
marjena. Nobena napredna delavnost se ne more zapirati športu, čeprav ni treba, da bi bil za vzor nekdanji Bata, kjer so bile športne naprave že kar večje od obratnih oziroma so jih celo prej postavili kot obrate.
Informatorja zares nismo menjali, ker spet ni šlo za poznavanje športnih prvin oziroma tudi midva nisva taka prvaka, zastopava pa vsak svoje neizpodbitno stališče — prvi poverjenik mlado in napredno, podpisani pa staro in zato predvsem športno' zaviralno. Ob taki udeležbi partnerjev je zajamčena vsaj zlata sredina. Opazila sva vseeno, da je bil dr. Karl pri omembi tudi te stvari nekoliko izmučen. Da, da, meine Herren, vse je zelo prav in potrebno, ampak v naši fabriki moramo delati železo. Železo delamo in take izdelke, kar je zelo nujno, pa se zato z drugimi, čeprav tudi potrebnimi in dobrimi stvarmi ne moremo toliko baviti... Tako dobrovoljno je to izzvenelo, da smo čutili vsi svoj prav. Vse mora biti, a vse na železarni le ne more sloneti. Šport podpirajo, kolikor se da in v tem smislu še nikoli niso bili gluhi. Udejstvovalno pa se s tem bavijo drugi forumi oziroma športniki. Razumela sva, potem pa tudi sama odkrila to prednost v Dortmundu. Celotni severozapadni predel mesta je športno rekreacijski predel. Tam je najprej zelenje — menda kar nenehno cvetoči parki, so taki domovi, naprave oziroma objekti kar za vse športe. Tam je tudi največja prireditvena (športna) hala v Evropi DORTMUNDER
(konec)
so celotno množično vodo, namenjeno za kanal, pripeljali iz 30 km oddaljene Seine, kajti Versailles leži precej višje od Pariza. Vrt sam je zelo velik, saj smo samo okoli kanala naredili 8 km dolgo pot.
Ko smo šli v versajski dvorec, se je že pričelo mračiti in ker v palači ni električnih luči, hočejo namreč imeti, originalno svetlobo iz srednjega veka, smo si le bežno ogledali nekatere stvari. Ogledali smo si dvorano, v kateri so sprejemi za visoke tuje državnike. Dvorana je velika, saj meri 70 X14 m in se imenuje Steklena dvorana po steklenih svečnikih. Dvorec se je od njegove izgradnje precej spreminjal, saj je imel nekoč 2000 sob, sedaj pa jdh tirna samo še 700. Današnjo obliko je dobil leta 1800 in poleg omenjenega števila sob je še zanimiv podatek, da je v dvorcu 67 stopnišč in 2100 oken. Vožnja ponoči od Versaillesa do Pariza je bila po lepi dvosmerni avtostradi nadvse lepa, čeprav je bil tspet promet tisti, ki nam je delal precej preglavic, preden smo prišli v center mesta.
Naslednji dan smo si ogledali svetovno znani muzej Louvre. Tako kot v miin-chenskem tehniškem muzeju, tako bi tudi v Louvru potrebovali veliko več časa, če bi si hoteli znamenitosti slikarstva, kiparstva, izkopanin, okrasnih predmetov, grške in rimske kulture ter drugo ogle-
WESTFAI,EN1!ALLE, kamor pride pod streho 23.000 ljudi. Preko enega milijona ima obiskovalcev letno samo to športno pozorišče, da seveda parka, njegovih naprav in zanimivosti ne štejemo. Tam blizu viri kar 220 metrov pod nebo tudi tisti njihov imenitni razgledni stolp z vrtečo se restavracijo. Kaj hočeš torej še kje več za šport, razvedrilo in odpočitck. Mesto urejuje to reč, denar pa že pride seveda »tudi« iz tovarn.
Ob pogledu na vse (o se samo zamisliš, da smo nazadnje pri nas vsaj za šport še razmeroma.malo instalirali, če nam že za zelenje vsaj za sedaj še ni treba toliko investirati.
Predlogi zn izboljšanje dela
Sodelavci sodelujejo za napredek podjetja tudi z izboljševalnimi predlogi, kjer se le da. Kljub temu da je proces toliko bolj mehaniziran, so izvedli na primer v preteklem letu 619 izboljšav, na katere so s predlogi spomnili sodelavci. Sodelovalnih predlogov je sicer več — 619 je bilo samo takih, ki so bili takoj uporabni oziroma nagrajeni. Obravnava teh stvari zelo hitro poteka. Predlagatelj dobi takoj sporočilo o sprejetju predloga in predlog gre čiinprej v strokovno obravnavo. Nagraditve so primerne efektu predložene oziroma izvedene izboljšave. Vse te predlagatelje vsaj obletno‘tudi posebej počastijo. Seveda korist, ampak tudi neki posebni ponos imajo v tem sodelovanju.
(Dalje prihodnjič)
dati kolikor toliko natančno. En popoldan ogleda v Louvru pomeni zelo malo, toda nikoli se ne da pozabiti čudovito lepih slik, »like Mone Lize, rimske in grške umetnosti, pa tudi če človek le bežno pogleda po ogromnih louvrskih sobah.
Tisti dam, iko ismo odšli iz Pariza, sem srečal po precejšnjih težavah našega sodelavca inž. Mitjo Šipika. Čeprav še ni bil dolgo časa v Franciji, sem imel občutek, da je vesel, ker je lahko spet spregovoril v kioroščini. Zanimal se je za dogodke v železarni in domovini, potem pa nas je spremljal na večerjo v Parizu. Kakor že prej, ko sem prišel v prestolnico Francije, talko sva tudi na tisti večerji imela smolo. V ogromni samopostrežni menzi, ktjer se hrani 10.000 študentov, sva se izgubila in tako sva morala iti brez slovesa vsak svojo pot.
Pozno popoldne smo se usedli na vlak in se odpeljali v Švico. Ker smo imeli samo tranzitni vizum, se v Švici nismo mogli zadrževati. Iz vlaka smo opazovali v noči razsvetljeno Genevo in genevsko jezero.
Nato smo vsi utrujeni pospali, ne vedoč, kdaj smo zapustili švicarsko deželo.
Pot nas je vodila dalje mimo Verone, Vicenze, Padove do Benetk, kjer smo izstopili za pOl dneva. Ogledali smo si mesto na vodi, letovišče, znano daleč po svetu.
Res je v Benetkah lepo, toda v pozni jeseni ni prav nič privlačno. Posebna znamenitost je Markov trg, kjer so golobi že tako udomačeni, da sedejo kar na ljudii, če imajo le-ti v roki kakšno hrano. Šli smo tudi mimo Doževe palače in čez Most vzdihljajev, pod katerim neprestano križarijo čolni in drugi rečni objekti.
Iz Benetk smo se odpeljali v Trst. Tudi v tem mestu smo se zadržali nekaj časa na ogledu, vendar je elan na zainteresiranosti za ogled mestnih znamenitosti že močno padel. Zadrževali smo se le v bližini železniške postaje in si ogledali le manjši del mesta.
Pot do Ljubljane je bila motorna, saj smo le z na pol odprtimi očmi spremljali škripanje vlalka, obenem pa še enkrat preleteli pot, na kateri smo videli zelo veliko lepih stvari, in še bo trajalo nekaj časa, da 'bomo na osnovi ponovnih analiz razumeli vse to, Ikar smo doživeli.
RAZSTAVA JE USPELA
»...Dovolite mi, da Vam čestitam z željo, da svoja prizadevanja pri likovnem ustvarjanju čvrstite in izpopolnjujete. Prepričan sein, da bo kvaliteta Vašega dela rastla. Razstava je uspela ...«
Tako je Boštjanu čestital akad. slikar Junez Vidic, ko je noš Franci razstavljal svoje grafike v salonu Založbe Obzorja v Mariboru. Razstava je bila pod naslovom »Podobe iz koroškega kraja«, pa se zato toliko bolj veselimo uspeha domačega slikarja.
Tukaj počiva
LEOPOLD ABRAHAM
kulturni delavec
Pri obravnavi kulturno-prosvetnega dela v naši dolini v sestavku »O IGRAH POD GORO« v zadnji lanskoletni številki smo gornji napis že omenili. Prav ob tem popisu nam je rudarski upokojenec Rudolf Jasser iz Mežice poslal nekaj nadaljnjih takih podatkov in sliko igralcev »Divjega lovca« iz tiste dobe, in sicer:
Leopold Abraham, ki ima to svojstve-
no priznanje na nagrobnem spomeniku, je bil domačin z Dolge brde. Izučen je bil za čevljarskega pomočnika. Spoznala sva se na nekem shodu v Mežici, kjer je nastopil tudi Abraham s svojimi tamburaši, pa me je povabil na sodelovanje pri igri »Divji lovec«, ki sino jo vadili in igrali na Farni vasi v gostilni pri Steklu oziroma potem še drugod. Petdeset let je že od tistihmal in je kar prav, da se spomnimo prevaljskih in leških igralcev iz tistih vsaj pri nas za kulturo bolj skopih časov. Polde Abraham je v sredi v prvi vrsti z družico Majdo. V drugi vrsti prvi od leve na desno je moja malenkost. Zadnji v isti vrsti — kot berač
z jabolko v roki je Žibernikov Polde iz Podkraja v Zgornjih Libučah. Drugi so z Leš in Prevalj, kmečki sinovi ter obrtniki, kovač in vajenec, dva Mačičeva mizarja kot orožnika in pa dekleta iz okolice. Tu se vidi, kako požrtvovalni so bili tedaj igralci. Žibernikov je hodil k vajam na Prevalje daleč' iz Libuč peš, prav tako oni z Leš. Cez dan težko dela kjerkoli, zvečer pa k vajam — posebno veselje in potrpljenje moraš imeti za +o Osrednja pojava vsega tega in takega dela je bil Polde Abraham. Umrl je mlad, priden narodno zaveden kulturni delavec tega kraja. Naj je ta slika za njegov spomin.	Rudolf	Jasser
Povest izpod Pece
V Podpeci na Najbrževem je takrat stanovalo nekaj delavskih družin, med njimi tudi Ižep s svojo družinico. Imeli so majhno hčerkico, staro komaj leto in pol.
Hčerkica se je igrala pred drvarnico, kjer je stara mati zlagala drva. Mimo so hodili razni turisti na Peco. Pa sta se ustavila dva zakonca ter ogledovala otroka. Pravila sta, da nimata otrok in si želita ravno takšnega kot je ta punčka. Bilo je neke sobote popoldne. Turisti so se odpravili na svojo daljno pot.
Stara mati je čez nekaj časa zgrešila otroka, ki se je prej sam igral v njeni bližini. Pričeli so ga iskati vsepovsod, a
vse zaman, otroka ni bilo nikjer. Proti večeru je nastala še huda ura. Treskalo in grmelo ter lilo je še dolgo v noč, preden se je spet umirilo in zjasnilo. To je mnogo oviralo in za čas preprečilo nadaljnje iskanje otroka. Starši so v velikih skrbeh ugibali in milovali vso noč.
Na veliko srečo se je drugi dan, v nedeljo dopoldne, vračal tod domov ljubitelj planin po imenu Žagar, bližji domačin s pobočja Pece. Komaj se je spustil z vrha, je zaslišal nekje nad sabo otroški jok. Ni si mogel tolmačiti, kdo bi z otrokom hodil na taki višini, mislil pa si je vseeno, da je otrok pač s svojimi ljudmi.
Otroško vekanje je odmevalo kar z ene in z druge strani, tako da niti ni mogel prav ugotoviti, kje se sploh otrok n ah a j a.
Ko pa je veliki planinar dospel domov, je slišal pretresljivo novico o tžepovem otroku prejšnjega dne ter se takoj spomnil na svojo prigodo otroškega dretja tam gori. Huda mora ga je obdala, zakaj ni pogledal za otrokom. Bogve, če bodo sedaj še našli otroka živega tako visoko blizu vrha Pece. Nevarno, da bi se skotalil v prepad, če je bil res že sam. Takoj so sklicali vse moške in fante iz Helene, da so šli iskat v Peco.
Žagar jih je vodil na tisto mesto, kjer je dopoldne slišal ta otroški glas. Bilo je na veliki strmini in prav v tej strmini so našli otroka spati za smrečico.
NA PREVALJAH POKOPAN PREŠERNOV PRIJATELJ
Marsikdo bo ob naslovu nejeverno zmajal z glavo in si rekel, ta pa že ne bo prava. Da bi med nami počival prijatelj samega Prešerna in bi tega do sedaj ne bili niti vedeli?
Pa je vendarle tako in še več: na Prevaljah 'je našel zadnji dom človek, kateremu je naš pesniški prvak celo zaupal v pregled in jezikovno popravo svoje — Poezije.
Stopimo do prevaljske župne cerkve in postojmo prod marmornato nagrobno ploščo, ki smo jo videli že tolikokrat. Spomin na dva »častivredna gospoda« je vklesan vanjo in drugi, že precej izprani napis velja našemu Prešernovemu znancu in prijatelju iz zadnjih let:
Anton Oliban, farni kaplan rojeni iz Morauče na Krainskem
11.	Aprila 1824, vmerli 8. Maja 1860.
Da naj bi bil Oliban, takrat šele 22-le-ten dijak v Ljubljani, Prešernove Poezije na pesnikovo željo pred natisom tu in tam jezikovno popravljal, je prvi zapisal pred dobrimi osemdesetimi leti in trideset let po pesnikovi smrti prof. Jožef Marn. Poznejši naši literarni zgodovinarji so o tem raje dvomili kot verjeli in so zavračali misel, da bi bil Prešeren take popravke upošteval, ne da bi se bili do kraja prepričali. A dr. A. Slodnjak je omenjeno zanimivo navedbo vendarle sprejel v svoj Pregled slov. slovstva.
Pred kratkim pa se je vprašanja temeljiteje lotil Joka Žigon in rezidtat raziskave priobčil za letošnjo Prešernovo smrtno obletnico v Naših razgledih (10. febr.). Podroben pregled in primerjava sta mu pokazala, da je Prešeren vrsto tujih jezikovnih popravkov v enem izmed obeh rokopisov Poezij skoraj v celoti sprejel in jih sam prepisal še v drugi rokopis ter da morajo biti ti popravki prav Olibanovi, za kar pričajo tako enake jezikovne oblike v njegovih lastnih
Ležal je na zobeh s podvitimi lakti. Oče sam je prvi naletel na otroka.
Kdo je punčko zavlekel v tako višino, niso mogli ugotoviti. Domnevali pa so, da je bil med turisti tudi neki uradnik iz Mežice, ki je včasih nekoliko blodil ter počel take stvari, da bi napravil .senzacijo. Ali pa mlada zakonca, ki sta pravila, da želita prav takega otroka, vendar, zakaj bi delala neumnosti. Zvodnik je ostal nepojasnjen še do danes.
To prigodo mi je pripovedoval na upokojenski veselici 1. februarja 1959 oče sam, zato jo hočem nekje zapisati, da se ne pozabi.
Prizadeti starši stanujejo sedaj v Podkraju v Libučah pri Pliberku. Dotični otrok — punčka Hanka, ki je o njej povest, pa je že umrla pred nekaj leti.
Napisal rudar Ivan Tranvekar
pesmih kakor v tem času opazen močan oblikovni in izrazno-stilistični Prešernov vpliv nanj. Mislim, da so izsledki prepričljivi, dasi bi zaradi popolnosti kazalo izvesti še primerjavo pisave.
Kdo in kaj je torej ta Oliban, ki mu je Prešeren izkazal tolikšno zaupanje? Razgrnimo liste!
Olibanovemu Tončku iz Moravč na Gorenjskem so rojenice menda prisodile da bo, čeprav bolj ubožnega rodu, s svojo bistrostjo in rodoljubnim zanosom pritegnil pozornost treh najpomembnejših osebnosti svojega časa na Slovenskem.
Že kot sedmošolec v Ljubljani se je začel oglašati v tedaj edinem našem časopisu Novicah s pesmimi, katerih ena razodeva v začetnih kiticah spodbudno nadarjenost in čut za domače preprosto pesniško govorico:
Adijo spet deželni pragi!
O dnevi svetiga Mihela!
Je zopet ajda dozorela:
Na noge, součenci dragi!
Recimo še posledni »z Bogam« Očetu, materi, sestricam,
Domačim vertu in ravnicam, Potokam bistrim, tihim logain;
Tn prot’ Ljubljani jo zavimo,
Že je odperto učiliše,
Apol ljubljencov svojih iše,
Mi smo izvoljeni, — hitimo!
Pozdrav’mo zopet drage stene, kjer vir nam teče učenosti,
Se pota kažejo modrosti,
Umetnosti visoke cene ...
Tako je mladi pesnik pač kmalu našel stik tudi s Prešernom, ki je ljubil druščino živahnih, odkritih in gorečih ljudi. Škoda, da o tem značilnem znanstvu ne vemo kaj več.
Drugi, ki je naklonjeno spremljal rast obetajočega mladeniča, je bil tedaj naj-veljavnejši narodni voditelj Bleiweis. Ne le, da mu je kot urednik Novic odprl pesniško pot v javnost, tudi življenjsko mu ie skušal utreti. Leta 1846, ko se je Oliban na željo staršev in pač tudi zaradi skromnih sredstev odločil za duhovniški poklic, ga je priporočil z /laskavimi besedami za sprejem v celovško bogoslovje tretjemu pomembnemu možu časa, novemu lavantinskemu škofu Slomšku. Tako je Oliban stopil na pot, ki mu je prinesla poleg trenutkov zadovoljstva in visokih upov tudi ure bolečine in obupa.
Že začetek je svojstven: Slomšek izraža Bleiwei.su pomisleke, češ da se izvrstni talenti radi precenjujejo in da pogosto v duhovskem poklicu ne ustrezajo. Vendar ga iz zaupanja v priprošnjika sprejme — za poskušnjo. Toda že v naslednjem pismu, tri mesece po sprejetju (Oliiban je bil eksternist, stanoval je zraven zavoda), ga imenuje nadobudnega in dobro pridobitev, prispeval da je že ne-
kaj sestavkov za letni zbornik Drobtinice. In pol leta pozneje posebej naroča seme/niškemu spi ritualu, naj Olibanu kot sodelavcu za nagrado izroči broširan izvod Drobtinic, dokler ne dobi boljših vezaniiih, in naj ga naprosi za nove prispevke.
Vse je lepo kazalo in sredi drugega letnika je Oliban na prošnjo sprejet v internat ter mu je poleg dotedanje deželne štipendije 80 goldinarjev odobrena še podpora ljubljanskega gubernija. Ne bo
* - f7i
afe*
te.:* . -i
; - '
f V ti (uit lil/. V ■ U
...j::"
\nfmi Oliban ; > '■
. ■ T	LV«	v!
se mu treba več mučiti z instrukcijami, ki ga ovirajo pri poklicnih dolžnostih. Obljublja, da se bo izkazal vreden z natančnim izpolnjevanjem semeniških pravil (prošnja v marib. škof. arhivu —
MŠA).
Mesec dni zatem, sredi marca 1848, pa je izbruhnila v Avstriji revolucija. Val se je zagnal sprva visoko, odplavil kmečko pod ložništvo in avstrijskim narodom napovedoval pomlad, a je kaj kmalu uplahnil. Rahel vrtinec je zajel tudi celovške bogoslovce in navdušenemu Olibanu se je zdelo, da je prišel njegov čas — čas večje svobode in poživljenega dela za narod.
Med 69 podpisi bogoslovcev na peticiji ordinariatu, ki je zahtevala času primernejšo vzgojo in več prostosti, je bilo tudi njegovo ime. Ena točka peticije pa je izražala željo po stolici za slovenski jezik na zavodu (s tem se 'je ravnateljstvo strinjalo) — in Oliban je 9. maja vložil prošnjo, da bi smel poučevati slovenščino (podatek iz MŠA). Morda je sam mislil na tisto stolico, se verjetno zibal na vrhuncu lepih sanj, ko je neusmiljeno treščilo.
Zaradi peticije je sledila preiskava (sam Slomšek je prišel) in večje število bogoslovcev je bilo odpuščenih, med njimi Oliban »zaradi lahkomiselne udeležbe pri rovarstvih« (Slomšek pozneje ’Blei-weisu). Baje je k temu pripomogla neka oseba še posebej, morebiti celo tisti učitelj, kateri mu je edini na zavodu bil neprijazen? Olibanov prijatelj je v spominih na umrlega tovariša več let pozneje z neko milo bridkobo zapisal, da so takrat »metali z bombami za komarjem, in s topovi streljali po mušicah« (Novice 1862, str. 384). Toda — vsi »mladi rogo-vileži« so bili kmalu sprejeti nazaj, le
sam Oliban je ostal na cesti. Se mar ni uklonil ali se je zdela pregreha prehuda?
A še nekje se je v tistih razburkanih dneh samozavestno zasvetilo Olibanovo ime — poleg tako znamenitih, kakor so Matija Majarja, Antona Janežiča, Andreja Einspielerja in drugih: na spomenici, s katero je odbor novega društva Koroška Slovenija navdušeno pozdravil zasedanje srbske narodne skupščine v Sremskih Karlovcih,
»da ponovimo i povratimo stari savez, kojeg je Bog medu nama skopčao šilom krvi i jezika, pa ga nezgodna vremena i ljudi opaki raskršili dvosekim mačem bogomrske politike svoje!
da jim kažemo, da ču u slogi Srbalja, Hrvata i Slovenaca povratiti nam se opet sunce stare sreče i nove slave...« (Gl. Fr. Ilešič, ZMS 1907, str. 28 sl.; v podpisu Ante Aliban je pač tiskarska napaka, ker drugega takega bogoslovca ni bilo.) Torej je Oliban stal tedaj v vrstah prvih mož na Koroškem! Sicer pa je o živahnem delovanju vseslovansko usmerjenega Slovenskega društva pošiljal poročila tudi v časopis.
V skrbi za kruh se je spet moral lotiti poučevanja pri imenitnejših celovških družinah, kajti prošnja za ponoven sprejem v bogoslovje v začetku avgusta 1848 je bila odklonjena (podatek iz MŠA). V teh krogih si je pridobil priznanje in ljubezen pa so menda tudi ti vplivi (N 1862, 384) poleg Olibanove trdne volje (Slomšek Blaiweisu) omehčali Slomška, da je novo prošnjo za sprejem julija 1849 uslišal (MŠA). Karakteristika ravnateljstva za leto 1850 kaže, da so bili z njim zadovoljni: nadarjenost zelo dobra, napredovanje zelo dobro, vernost in vedenje odlično, disciplina v popolno zadovoljstvo, temperament dobrosrčen in dobrovoljen, znosen; peča se z literaturo (MŠA).
Poleti 1851 je pel novo mašo in že omenjeni prijatelj je zapisal, da je bil to menda tudi zadnji prav resnično veseli dan njegovega življenja. Zdaj se je začelo navadno romanje po kaplanskih postajah — po koroških, ki da jih (po Slomšku) le s solzami sprejemajo, in sosednjih: Škocjan v Podjuni, Šmarje in Roje v Labotski dolini, Šmartin pri Slov. Gradcu, Št. Ilj pod Turjakom (pri Mislinji; podatek je iz MŠA in se doslej ni navajal) in končno od 1. avg. 1857 prevaljska Fara. Tu je ostal najdalje — in za zmeraj.
V tem desetletju, ki ga politično označuje revolucionarnemu zagonu sledeči Bachov absolutizem, je Olibanov idealni življenjski nazor moral doživljati tudi čisto osebno hude preizkušnje. Se je kdaj pokesal svoje odločitve, »ker on bi lahko bil... v Gradec šel, in tam s svojim bistrim umom si drugega, morebiti boljega kruha dobil, kakor tega, kterega mu je pelin natolcevanja in želč krivega sumil jen ja dostikrat dobro osolil in ogrenil« (N 1862, 378)?
Skopi ohranjeni podatki dajo slutiti, da je to skorajda tragično obdobje Oli-banovega življenja, ki bi nam ga mogel prav razsvetliti le njegov dnevnik, katerega je pisal vrsto let vsak dan. V njem je bila po ganljivem prijateljevem zatrjevanju vsa njegova duša, »vsaka misel, vsaki občut, vsa žalost, radost in skrb, upanje in strah...«, ko je bil med tujci
tujec. »Tolike nežnosti, tolike zaupljive vere, toliko' plahega upanja, toliko blagih namenov! ... Vnet za vse, kar je lepo, žlahtno, blago in sveto, si je prizadeval in se trudil na vso moč...« Toda večkrat je telo zmagalo duha, rad je posedel v veseli družbi, rad živo zapel in tudi kak kozarček več popil — pa potem še kako pikro povedal — to pa mu je prineslo seveda neprijetnosti, obrekovanja in — črno piko. Navada je sčasoma postala premočna, zagrenjenost je dodala svoje in drobno telo je začelo pešati. Odnosi s predstojniki tudii najbrž niso bili zmeraj najboljši, saj nekoč sam škof Slomšek, dasi Olibanovo stanje pozna in obžaluje, obzirno opozarja šmartinskega župnika, naj oznak svojih kaplanov ne piše v prvem navalu. Lepa izjema je bil pač prevaljski župnik Bergman, ki mu je bil bolj oče kot predstojnik in je zanj na koncu izredno potrpežljivo in ljubeznivo skrbel. Oliban je bil na Prevaljah prvi kaplan med tremi.
8. maja 1860 pa se je njegovo komaj 36-letno življenje izteklo. Mrliška knjiga navaja za vzrok smrti pljučno tuberkulozo. Pokopal ga je pliberški dekan, tisti dan (10. maja) je bilo kar pet pogrebov. Cez nekaj dni so prinesle Novice dopis iz Pliberka, ki je slovenskemu svetu naznanil žalostno vest. »Marsikatero pesmico je Vam, ljube »Novice* zapel; zapojte mu toraj tudi Ve perve: Naj počiva v miru! Prijatli in tovariši — pa se spomnite naše obljube!« (št. 20).
Zvest prijatelj je v srčno prizadetem spominu (ki je hkrati žarek zagovor rajnega in neprikrita obsodba zunanjih neugodnih okolnosti) čez dve leti v Novicah popisal tudi tisto poslovilno srečanje z njim malo pred smrtjo, ko mu je Oliban izprožil blede, kostene ročice v pozdrav: »Dragotine! zdaj me kar več ne kregaj, zdaj je že — zastonj — je — prepozno! ... Jel’ — brate! da nič nisi jezen, — lej — sem pač sirotle! ... Saj ne bo dolgo — ne — le inožko še ti — pretrpi ...«
Tako je ugasnil plamen, ne da bi se bil razgorel, kakor je obetal.
Olibanovo slovstveno delo mi posebno obsežno ali pomembno. Začel je kot pe-
snik, o katerem je že sodobnik Trdina po njegovih prvencih sodil, da se drži bolj srede, da mi slab, pa tudi ne izvrsten (Pretres slov. pesnikov, 1850). Ze prve pesmi imajo neki značilen nabožni nadih, celo moralizatorski, medtem ko se poznejše književno delo (poleg verzov prozni prevodi v lepem, domačem jeziku) odvija še bolj v krogu poklicnih potreb. Morda bi lahko' rekli, da je Olibanov razvoj nekoliko zavrlo pisanje preveč po naročilu in navodilu.
Sodeloval je v raznih listih, sčasoma pa se je posebno oklenil Drobtinic. Kot bogoslovec je zapisal tudi narodno pripovedko o nastanku Vrbskega jezera, ki je doživela precej ponatisov. Smrt mu je iztrgala pero sredi prevajanja neke nemške veroučne knjige, ki jo je želelo ministrstvo za uik in* mu je delo dve leti prej zaupal škof Slomšek. Nedokončani prevod je slednji nato dobil na nujno zahtevo iz zapuščine (oba akta v prevaljskem župnijskem arhivu), ker pa ni ohranjen, ne moremo reči, ali je bil pri izdaji knjige prihodnje leto (Bernard Ga-lura: Razlaganje kršč.-kat. nauka v podobah ... Dunaj 1861) upoštevan.
O Olibanovem resnem splošnem literarnem hotenju pa nam med drugim pričata tudi ohranjena podatka tako o obsežni lastni knjižnici (župnik je komaj našel zahtevano delo med številnimi knjigami) kakor o obširni pisani zapuščini pokojnikovi (N 1862, 385).
Kdo je oskrbel Olibanu spominsko ploščo in kdaj je bila postavljena, je še težko reči; seveda ne pred letom 1879, ki je smrtno v drugem napisu. Tudi ne vemo, ali ima kaj zveze z dvakratnim pozivom v Novicah (1860, 1862), naj se prijatelji spomnijo obljube in poskrbe za vreden spominek. Vsekakor pa Olibanovo narodnostno in kulturno hotenje in prizadevanje zasluži, da tudi mi osvežimo spomin nanj na plošči in v srcih, posebej pa še zato — skoraj ne bi mogli dvomiti — ker je pač med prvimi tukajšnjim našim ljudem in zlasti mladini odpiral strani tudi Prešernovih Poezij.
Viri in literatura:	večidel navajam
sproti; razen članka v SBL in tam na-
Poglejino še tale iniuuli prizor. Ta baraka je bila točno šestdeset let ravenski kolodvor. Še prej je bilo seveda še slabše, ampak za tiste tri potnike takrat je že šlo
36	KOROŠKI	FU2INAR
Bibliografija del Leopolda Suhodolčana
Pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je dolga leta živel na Prevaljah kot učitelj in ravnatelj osnovne šole, bo jeseni najbrž zapustil Koroško in odšel v Maribor v uredništvo Založbe Obzorja. Ker je v svojih delih dostikrat . popisal koroške ljudi in njihove usode, je prav, da se ga ob tej priložnosti spomnimo s temeljitim seznamom vsega, kar je objavil. Bibliografijo del so z vso skrbnostjo sestavili v naši Študijski knjižnici, sodelavec našega lista pa je obiskal pisatelja na domu in ga prosil za razgovor, ki je potekal takole:
»Bralce Koroškega fužinarja bo zanimalo, kakšna so tvoja pisateljska načela. Morda bi prav na kratko povedal kaj o tem.«
»O svojem nosu začneš razmišljati, ko te kdo opozori nanj,« je začel Suhodolčan, »tako nekako je tudi z načeli. Delaš, delaš in ne misliš na načela, vsaj zavestno ne. Naj ne zveni obrabljeno, če rečem: gre mi za človeka, za človeka v 20. stoletju. Ne vem, morebiti se motim, a bojim se zanj. Pomislimo samo na nasilja (in to prav gotovo ni edino zlo), ki jih še dandanes prestaja človek po svetu. Spoštujem pisatelje, ki žive s svojo umetnostjo sredi boja proti NASILJU vsake vrste, in sem prepričan, da le malo narede skrajno abstraktni samodopad-ljivci.«
»Kako je vplivala Koroška na tvoja dela?«
»Korenine je treba imeti, to je stara resnica. Na Koroškem sem našel svoj drugi dom, ali celo svoj prvi, saj sem že od mladih nog le potoval iz kraja v kraj. Če ne bi bilo tako, bi ne bilo Človeka na zidu ne Dečka in ne Skritega dnevnika. Vendar je danes naš veliki svet že tako majhen, da je na primer strah Japoncev pred atomsko bombo obenem tudi naš strah in boj Alžircev za svobodo tudi naš boj. Da zaključim z nekoliko poetično prispodobo:	korenine doma, veje v
svetu.«
»Kako bi sam ocenil svoje dosedanje delo?«
»Pravijo, da je pisatelj opravil svoje delo, ko knjigo izroči bralcem in literarnim zgodovinarjem. Do izida sem navadno nad knjigo navdušen, potem navdušenje splahni, zaživim v upanju, da bo naslednje delo boljše.«
»In za zaključek — kakšne načrte imaš za prihodnost?«
»Začel sem z načrti za roman o današnjem človeku na Prevaljah, na Ravnah, v svetu.«
Ob tej priložnosti se Leopoldu Suhodolčanu zahvaljujemo za sodelovanje v našem listu in mu želimo vso srečo.
M. K.
štete gl. še Fr. Kotnik, Pozabljen grob, KMD 1949, 111. — Nekaj podatkov je novih iiz marilb. škof. im prevaljskega župn. arhiva in se zanje lepo zahvaljujem.
Prof. Stanko Kotnik
V naslednjem pisateljeva dela:
SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE
OGNJENI MOŽJE. (Ilustriral Bojan Gobja.) Maribor. Založba Obzorja. (Mariborska tiskarna) 1955. 58 + (II) str. s slikami. (Pravljica 51.)
Vsebina:	Ognjeni	možje.	—	Sonček.	—
Kralj Terban in siromaki. Nesložni bratje.
SEJEM NA ZELENEM OBLAKU. (Ilustriral Janez Vidic.) Maribor. Založba Obzorja.
Književnik Leopold Suhodolčan
(Mariborska tiskarna) 1958. 45 + (Tli) str. s slikami.
Vsebina: Obisk z neba. — Čriček. — Medved, kozel, volk in modri jazbec. — Prebrisani zajček Majček in požrešna svinia Dinja. — Sladkosnedni medved. — Voluhar-skopuhar. — Hlapčevska usluga. — Hrček Smrček. — Junak. — Molk ni vedno zlato. — Lev. mravlja in kokoš. — Sraka Kokodaka. - Tetka Vsevedka. — Lepo perje, strahopetno srce. — Sejem na zelenem oblaku.
ČLOVEK NA ZIDU. Novele. (Opremil Jože Brumen.) V Ljubljani. (Državna založba Slovenije. Triglavska tiskarna) 1960. 209 + + (III) s-tr. (Tokovi časa.)
Vsebina: Človek na zidu. — Večerja v sivem. — Avgustovska romanca. — Družina Jamnikova. — Včerajšnji, današnji dan.
DEČEK NA ČRNEM KONJU. (Opremil in ilustriral Ive Šubic.) Maribor. Založba Obzorja. (Mariborska tiskarna) 1961. 130 +(II) str.
SKRITI DNEVNIK. (Ilustrirala Melita Vovk-štih. Opremil France Slana.) Ljubljana. Mladinska knjiga. (Tisk. »Jože Moškrič«) 1961. 149 + (II) str. (Knjižnica Sinjega galeba 77.)
(Skriti dnevnik so brali v odlomkih v oddaji RTV Ljubljana »Počitniško popotovanje od strani do strani« od 26. junija do 4. VIII. 1961.
Deli. ki sta izhajali v nadaljevanjih:
LESTEV NA SONCE. Mladinska povest iz današnji dni. Riše France Slana. — Pion. L. 1957/58 (11. IX.) št. 1 — (25. XII.) št. 15.
SKRIVNOST V LEVEM ŽEPU. Povest. Ilustriral France Slana. — Pion. L. 1958/59 (17. IX.) št. 1 - (4. III.) št. 22.
NOVELE, ČRTICE. DRAMATIKA V PERIODIČNEM TISKU
— Živa. Odlomek. — Mladinska revija 1948/1949 št. 5 str. 191—195.
— Dekle iz naše brigade. — Mladinska revija 1948/1949 št. 9—10 st. 416—421.
— Tu se začenja jasa... — Nova obzorju 1954 št. 10, str. 602—608.
— Veter in oblaki. (S slikami.) 7 dni (25.
XI.	1955) št. 46 st. 706—708.
— Kaplja krvi na soncu. — Nova obzorja 1956 št. 6—7 st. 346—350.
- Zelena vrtna ograja. — Nova obzorja
1956 št. 11 str. 668—677.
- Rumene dežne kaplje. — Nova obzorja
1957 št. 6 str. 349—361.
— Večerja v sivem. — Nova obzorja 1957 št. 8—9 str. 707—728.
— Mesec. [S sliko.) — Večer 1957 (Dan republike.)
Havajska noč. |S sliko.) — Večer (22.
III.	1958) št. 68.
— Človek na zidu. — Naša sodobnost 1958 št. 5 str. 416—431 in št. 6. str. 514—523.
— Daleč skozi mesto. (S sliko.) — Večer (14. VI. 1958) št. 137.
— Avgustovska romunca. — Nova obzorja
1958 št. 9—10 st. 432—442.
— Janko in Metka na dopustu. — Večer (4. X. 1958) št. 231.
— Divji mož v smokingu. — Večer (14. III. 1959) št. 60.
— Jegličeva odločitev. (Osemnajsto poglavje iz mladinske povesti: Deček na črnem konju.) — Koroški fužinar 1959 št. 1—3 str. 30—31.
— Rokova vrnitev. (Odlomek iz novele »Drevo ob četrtkih«.— — Koroški fužinar
1959 št. 4—9 str. 33—34.
— Nesmrtna žena. Malce nagajiva farsa v štirih slikah. 4. slika. — Nova obzorja 1959 št. 7—8 str. 327—334.
— Veliko nojevo pero. — Sodobna pota 1959 št. 8—9—10 st. 365—368.
— Drevo ob četrtkih. — Naša sodobnost 1959 št. 11 str. 1017—1032 in št. 12 str. 1093 do 1112.
— Novoletno darilo za predsednika. — Večer (1. L 1961) št. 1.
— Nočni vlak. Drama iz današnjih dni. Tretja slika. — Nova obzorja 1961 št. 1—2 str. 55—61.
— Podoba dneva. — Nova obzorja 1961 št. 3—4 str. 161—165.
— Spomin. — Večer (17. VT. 1961) št. 140.
— Srečni mož. — Naša sodobnost 1961 št. 8—9 str. 774—792.
— Tomaž Ambrož. (Ilustriral Janez Vidic). — Nova obzorja 1961- št. 7—8 str. 281—302.
— Skrivnostni ugrabitelj. — 7 dni (22. IX. 1961) št. 38.
— Zavetrje. — Nova obzorja 1962 št. 3—4 str. 126—129.
DRAMATIKA
— Dobrosrčna Jelka. — Objavljeno v knjigi: Igre in pesmi za otroške praznike. Priročnik za proslave. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine 1955 str. 68—73.
— Oprana strahopetnost. — Objavljeno prav tam na str. 165—470.
— Veliki paket. Ilustrirala Ančka Gošnik-Godec. — Mali veseljak 1956 št. 6 str. 33—34.
— Novinec. — Mali veseljak 1957 št. 14 str. 83—84.
— OBLAKI SO RDEČI; Igra v treh dejanjih. — Premiera 23. marca 1957 v Mariboru v izvedbi KUD Slave Klavore.
— Poštarček. — Mladi rod — Celovec 1957 št. 3—4 str. 55—57.
— Tetka Vsevedka. — Mladi rod — Celovec 1956/1957 št. 9—10 st. 137.
— Najlepše je. če si drug drugemu pomagamo. — Mladi rod —• Celovec 1958 št. 1—2 str. 18—20.
— ČUDEŽNA SRAJCA. Lutkovna igra. -Premiera 26. decembra 1959 v Mariboru v izvedbi KUD Jože Hermanko.
NOČNI VLAK. Drama. — Premiera 2. aprila 1960 v Črni na Koroškem v izvedbi »Svobode«.
— Novinec. Igrica v enem dejanju. — Objavljeno v knjigi: Za celo leto. Priročnik iger in deklamacij. Ljubljana, Mladinska knjiga 1960 str. 195—111.
— Veliki paket. Novoletna igrica. — Objavljeno tudi tam st. 290—293.
— Martin in gozdni možje. Šaljiva igrica. — Objavljeno tudi tam str. 385—392.
— Deček v skrivališču. — Objavljeno tudi tam str. 581—594.
*	RADIJSKE	IGRE
— ČUDEŽNA SRAJCA. Mladinska radijska igra. — Premiera v RTV Ljubljana 12. II. 1956.
— Sestrica Zlatolaska. Mlad. rad. igro priredila Mara Burja. Radij, šola za nižjo stopnjo. — Prva izvedba v RTV Ljubljana 21. XII. 1956.
— Beli in črni labodje. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za nižjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Lj. 19. IV. 1957.
— Cvetlična junakinja. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za nižjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Lj. 12. V. 1957.
— SRNJAČEK Z BELO NOGO. Mladinska radijska igra. — Premiera v RTV Ljubljana 22. IX. 1957.
— Dobri ded Matej. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za srednjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Ljubljana 21. X. 1957.
— Težka pot. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za srednjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Ljubljana 13.1.1958.
— NAJLEPŠI SMEH. Mladinska radijska igra. — Premiera v RTV Ljubljana 7. IX. 1958.
— Deček v skrivališču. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za nižjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Ljubljana 28. XI. 1958.
— Hi, konjiček. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za nižjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Ljubljana 24. IV. 1959.
— Alenkina pisma. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za nižjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Ljubljana 15.1.1960.
— Velika odločitev. Mladinska radijska igra. — Radijska šola za srednjo stopnjo. Prva izvedba v RTV Ljubl jana 8. III. 1960.
DEČEK V AVTU. Mladinska radijska igra.
Premiera v RTV Ljubljana 3. VII. 1960.
— TRIJE V RAKETT. Mladinska radijska igra. — Premiera v RTV Ljubljana 30. IV. 1961. (Nagrajena na natečaju RTV za dan vstaje 1961.)
— NENAVADNO POTOVANJE SLONA JUMBA. Mladinska radijska igra. — Premiera v RTV Ljubljana 14. V. 1961.
— MEDVEDEK NA OBISKU. Mladinska radijska igra. — Premiera v RTV Ljubljana
12.	XI. 1961.
Oddaje za cicibane v RTV: Boben in piščalka 24. IV. 1958.
Sladkosnedni medved. Čriček. 2. X. 1958.
Poštar. Izrezana slika. 15.1.1959.
Trije fantiči ali trije MMm pokukajo v svet. 8. X. 1959.
Odda ja za šolarje: Zlatolaska 11. VI. 1958.
DELA 7.A MLADINO V PERIODIČNEM TISKU
Kratici: LDP = Ljudska pravica, PionL = Pionirski list
— Jabolka. Risal: Sajovic. — Pionir 1951/52, št. 2. str. 50—51.
- Sinica in vrana. Risal: Jože Ciuha. — Ciciban 1950/51, št. 8. str. 122—123.
— Nagrada. Risal: Tomaž Kvas. — Pionir 1952/53, št. 1. str. 18—19.
— Gospod Boben in piščalka. [S slikami.]
— Ciciban 1953/54, št. 3, str. 42—43.
V letu 1954
— Kužek junak. [S sliko.] — 7 dni (5. II.), št. 5.
— Lenartov Toni. [S sliko.] — 7 dni (19.11.), št. 7.
— Mama. jaz imam roke ... — 7 dni (12.111.), št. 10.
— Zviti Gašper. (Po koroški narodni.) [S sliko.] — 7 dni (4. VI.).
— Vresje. [S sliko.] — 7 dni (16. VIL), št. 27.
— Pavlijeva pot. |S sliko.] — LdP (25. Viti.), št. 203.
— Boris in Piki na počitnicah. — 7 dni (27. VIII.), št. 33.
— Lepo perje, strahopetno srce. [S sliko.]
— LdP (1. IX.). št. 209.
— Tinčkov rdeči robec. [S sliko.] — LdP (22. IX.). št. 227.
V letu 1955
— Stara lokomotiva. — Mladi svet 1955/56, št. 1—2, str. 25.
— Tonček Balonček. [S sliko.] — LdP (13. L), št. 11.
— Solzice Trmice. |S slikami.] — 7 dni (18. II.), št. 7.
— Mezinček. |S sliko.] — LdP (7. IV.), št. 85. Čudni gosit. [S sliko.] — LdP (12. V.),
št. 110.
— Tinek in Martinek. — 7 dni (13. V.), št. 18.
— Širokoustnež. — LdP (2. VI.), št. 128.
— Lepa starka. [S slikami.] — 7 dni (3. VI.), št. 21.
— Čebelica Zuzu. — LdP (9. VI.), št. 134.
— Škratje velikani. [S sliko.]—LdP (23. VI.), št. 146.
— Za očeta. — 7 dni (29. VI.). št. 24.
— Nevidne niti. — LdP (23. VI.), št. 146.
— Tri hčere. [S slikami.] — 7 dni (1. VIT.), št. 25.
— Vrabček Debeloglavček. — LdP (14. VIL), št. 164.
— Srce, kamen in zemlja. [S sliko.] — LdP (21. VIL), št. 170.
— Tabornik Muha. — LdP (4. Vlil.), št. 181.
— Kolo in cesta. — LdP (4. VITL), št. 181.
— Jokec. |S	slikami.] —	7 dni (2. IX.). št. 34.
:— Najlepša	ruta. (S sliko.]	— LdP	(15. IX.),
št. 217.
— Šivanka	in bucika.	[S	sliko.]	— LdP
(28. IX.), št. 228.
- Je moje	tudi naše.	[S	sliko.]	— LdP
(13. X.), št. 241.
— Zbor strahov. fS sliko.] — LdP (3. XI.), št. 258.
— Andrejko letalec. — LdP (24. XI.), št. 276.
V letu 1956
— Sedem mesarjev in sedem	komarjev.	[S
sliko.] — LdP (2.11.). št. 27.
— Sestrica Zlatolaska. Ilustriral	France	Sla-
na. — PionL 1955/56 (8. II.), št. 19.
— Zlata nit. |S slikami.] — 7 dni (13. T.), št. 1 — (30.111.), št. 12.
— Izgubljeni dan. [S sliko.] — LdP (1. III.), št. 51.
— Za goro je sonce. Ilustrirala Ančka Goš-nik-Godec. — Mali veseljak št. 9, str. 61—62.
— Beli dimnikarček in črni pek. (Pravljica.) [S slikami.] — LdP (22. ITI.), št. 69,-
— Cekar. Narisal Bogdan Grom. — Ciciban 1955/56. št. 6, str. 159.
— Muzikant. [S sliko.] — LdP (19. IV.), št. 93.
— Koza 7. zvonom. [S sliko.] — 7 dni (6. IV.), št. 13.
— Divji Gašper. (Koroški motiv.) — 7 dni (9. TIT.), št. 9.
— Deček na zajcu. [S sliko.] — 7 dni (II. V.), št. 17.
Martinek Zvezdoklatež. Narisal Leo Koporc. — Ciciban 1955/56, št. 9, str. 228—229.
— Deček z Luž. Narisal: Ive Šubic. — Mali veseljak 1955/56. št. 15, str. 93—94.
— Petelina. [S sliko.] — LdP (28. VI.), št. 151.
— Jadrnica. Ilustriral Savo Sovre. — PionL 1956/57 (24. X.), št. 4.
— Divji Gašper. (Pripovedka iz Mežiške doline.) (S sliko.] — Mladi rod — Celovec 1956/57, št. 1, str. 14.
Junak iz Koromandije. (Narisal Milan Bizovičar.) — Pionir 1956/57, št. 3, str. 76—77.
V letu 1957
Lestev na sonce. [S sliko.] — 7 dni (II. L), št. 1—2.
— Mesec	v	kletki.	]S	slikami.] — LdP
(21.11.), št. 44.
— Svetilničar. Ilustrirala Ančka Gošnik-Godec. — PionL 1956/57 (27. II.), št. 19.
Objokani grobijan. Ilustriral Ive Seljak-Copič. — PionL 1956/57 (27. III,), št. 23.
— Lev, mravlja 111 kokoš. [S sliko.] — 7 dni (15. IV.), št. 15.
— 7 zlatih	košev.	[S	slikami.] — LdP
(25. IV.), št. 98.
— Koše j. — Mladi rod — Celovec 1956/57, št. 7—8, str. 108.
— Košej.	—	Koroški	fužinar št. 4—6, str. 45.
— Kruh.	[S	sliko.]	—	Mladi rod 1956/57,
št. 9—10. str. 143.
— Zajec L Levjesrčni. Ilustriral Savo Sovre.
PionL 1956/57 (5. VI.), št. 33.
Labodi dobrega Vetra. (S sliko.] — 7 dni (21. VI.). št. 25.
— Košej. — 7 dni (2. VIII.), št. 31.
—■ Kruh. — Koroški fužinar št. 7—9, str. 37.
- Lepi sivi lasje. [S sliko.] — Večer (7. IX.), št. 209.
— Srečanje. Ilustriral Savo Lovre. — Pionir 1957/58, št. 1, str. 22—23.
- Deklica in gobja hišica. [S sliko.] — 7 dni (4. X.). št. 40.
— Pismo za ježa. [S sliko.] — 7 dni (25. X.). št. 43.
— Zvezda v torbi. |S sliko.] — 7 dni (6.
XII.). št. 48—49.
— Sivko. Ilustriral Milan Bizovičar. — Pionir 1957/58, št. 3, str. 89—90.
- Nesložni bratje. Pravljica. Odlomek. ]S sliko.] — Mladi rod — Celovec 1957/58. št. 3—4, str. 40—41.
V letu 1958
— Ptičji grad. ]S sliko.] — 7 dni (24.1.), št. 4.
— Veseli pastir. [S sliko.] — 7 dni (14. II.). št. 7.
— S-5733. [S slikami.] — LdP (21. VIII.), št. 195.
— Zeleni možej. Pripovedka iz Mežiške doline. — Mladi rod — Celovec 1957/58, št. 5—6. str. 78.
— Sraka in	kokoš. — Mladi	rod — Celovec
1957/58, št. 5—6, str. 73—74.
— Zvezda v torbi. ]S slikami.] — Mladi rod
- Celovec 1957/58, št. 7—8, str. 106—108.
— Zlato v Olševi. |S slikami.] — Mladi rod
- Celovec 1957/58, št. 7—8, str. 115—116.
— Zgodba o dedu in vnuku. Ilustriral Savo Sovre. — PionL 1957/58 (17. IV.), št. 28.
—■ Jekajrus. (Ilustriral Božo Kos.) — Pionir 1957/58, št. 7, str. 215—217.
- Zmajeva	stezica. (Ilustrirala	Marjanca
Jemec.) — Pionir 1957/58, št. 6, str. 162—165.
— Vrabček	Debeloglavček.	—	Slovenski
vestnik (22. VIII.), št. 34.
Grad Ravne z vzhodne strani
Ohranjena ta stvar, žal, sedaj ni tako, ampak dana kulturi in prosveti, da se človeku prsi širijo. Seveda pa se bo treba sprijazniti tudi z vzdrževanjem te reči, kakor se spodobi. Ker so tam sedaj tudi delovni prostori urbanistov, upamo da bo tudi v tem smislu bolje
—■ Lev, mravlja in kokoš. — Slovenski vestnik (8. VIII.), št. 32.
— Deček v avtu. — Slovenski vestnik (5. IX.), št. 36.
■— Boben in piščalka. —• Slovenski vestnik (19. IX.), št. 38.
— Biser gora. — Slovens'ki vestnik (31. X.), št. 44.
— Medved, kozel, volk in modri jazbec. — Slovenski vestnik (14. XI.), št. 46.
— Molk ni vedno zlato. — Slovenski vestnik (28. XI.), št. 48.
— Mesec v kletki. — Slovenski vestnik (12. XII.), št. 50.
— Hišica na tri ogle. (Motiv iz Mežiške doline. Ilustriral Aleks Horvat.) — Pionir 1958/59, št. 3, str. 78—79.
V letu 1959
— Solzice Trmice. — Slovenski vestnik (23.1.), št. 4.
— Pravljica o črni luni. [S slikami.] — LdP (5. II.), št. 28.
— Hišica na tri ogle. — Mladi rod — Celovec 1958/59, št. 5—6, str. 82—83.
— Pravljica o črni luni. — Slovenski vestnik (6. II.), št. 6.
— Vesela žoga. (Narisala Marlenka Stupica.) Ciciban 1958/59, št. 5, str. 114—116.
— Deček in žerjav. (Narisala Roža Piščanec.) — Ciciban 1958/59, št. 6, str. 152—153.
— Čudna dežela Nosarija. (Ilustriral Milan Bizovičar.) — Pionir 1958/59, št. 6, str. 169—175.
— Divji Gašper. (Iz Mežiške doline. Ilustriral Karel Zelenko.) — Pionir 1958/59, št. 6, str. 183.
— Kmet in razbojniki. (Koroški motiv.) — Slovenski vestnik (29. V.), št. 22.
— Veseli pastir. — Slovenski vestnik (3. IV.), št. 14.
— Čriček. — Slovenski vestnik (12. VI.), št. 24.
— Navihani čevljar. — Slovenski vestnik (24. VII.), št. 30.
— Deček in žerjav. |S slikami.] — Mladi rod 1958/59, št. 7—8, str. 106—107.
— Medved, kozel, volk in modri jazbec. [S slikami.] — Mladi rod 1958/59, št. 9—10, str. 138—139.
— Zgodba o jeseni. (Narisala Cita Potokar.) Ciciban 1959]60, št. 1, str. 18—19.
— Hiša številka sedem. (Narisal Milan Bizovičar.) — Ciciban 1959/60, št. 2, str. 36—39.
V letu 1960
— Hiša številka sedem. — Slovenski vestnik (12.11.), št. 7.
— Junak. |S sliko.] — Mladi rod — Celovec 1959/60, št. 7—8, str. 83.
— Visoka tekma. (Narisal Aco Mavec.) — Pionir 1959/60, št. 9, str. 258—262.
— Zalka v mestu. — Slovenski vestnik (22. VIL), št. 30.
— Hruške. (Narisal Milan Bizovičar.) — Ciciban 1960/61, št. 1, str. 6—7.
— Bela pot. [Narisala Roža Piščanec.] — Ciciban 1960/61, št. 3, str. 64—65.
V letu 1961
— Gusarska zgodba. Narisal Bogdan Borčič. — PionL 1960/61 (10. VI.), št. 35—36.
— O medvedku in dečku. (Ilustrirala Marlenka Stupica.) — Ciciban 1961/62, št. 2, str.
29 32.
— Predsednik rumenega balkona. [S sliko.] — PionL 1961/62 (5. X.), št. 4.
—• Zgodba o jeseni. [S sliko.] — Mladi rod 1961/62, št. 1—2, str. 4—5.
— Za očota. (Narisala Cita Potokar.) — Ciciban 1961/62, št. 3, str. 68.
ČASNIŠKA IN ČASOPISNA POROČILA O POSAMEZNIH KNJIGAH, DRAMATSKIII DELIII IN RADIJSKIH IGRAH
— Človek na zidu. — Knjiga 1960, št. 3, str. 69—70.
— Človek na zidu. — Ljubljanski dnevnik 1960 (21. V.), št. 119.
— Človek na zidu. — Mladina 1960 (2. VI.), št. 22. (Viktor Konjar)
— Domače literarno delo. Človek na zidu. — Delo 1960 (7. VI.), št. 155. (Dušan Željez-nov)
— Oblikovanje zanimive tematike, še eno mnenje o zbirki Suhodolčanovih novel. — Delo (17. VI.), št. 165. (Stanka Godnič)
— Človek na zidu. Nova knjiga o koroških ljudeh. — Koroški fužinar 1960, št. 7—12, str. 35. (Marjan Kolar)
— Čudežna srajca. — Večer 1959 (29. XII.), št. 301. (Lojze Smasek)
— Deček na črnem konju. — Knjiga 1961, št. 7—8, str. 213—215. (Gema Hafner)
— Prikupna noviteta. Knjiga domačega avtorja (Deček na črnem konju). — Večer 1962 (9.1.), št. 6. (Karel Doberšek)
— Deček na črnem konju. — Mlada pota 1962, št. 4, str. 302.
— Dve dramski noviteti na Koroškem. Krstna predstava Nočnega vlaka v Črni na Koroškem. — Večer 1960 (7. IV.), št. 82. (Janez Karlin).
— Domača drama v Črni (Leopold Suhodolčan: Nočni vlak.) Koroški fužinar 1960, št. 7—12, str. 34. (Marjan Kolar).
— Nekoč je živel graščak... Ob radijski pravljični igri P. Suhodolčana »Najlepši smeh«. — Večer 1958 (16. IX.), št. 215. (lx)jze Smasek)
— Domače delo na prevaljškem odru (»Oblaki so rdeči«). — Koroški fužinar 1957, št. 4—6, str. 24 (Ivan Hvalec).
Še zmerom imamo namen bliže oziroma dokončno, kolikor se le da, popisati običaje koroške kmečke ovseti, pa ne pridemo do tega. Kakor veste, smo pred leti to reč nekako že načeli, ko je v našem listu spregovoril valjavec Ivan Pusovnik, ki ima za seboj vsaj že nad dve sto caiim-rij, vendar so tudi ovseti svojega reda, ki potekajo na primer brez camarja in družice. Topilec in ovsetni godbenik Avgust Kokal nam je za ta namen odstopil tudi že nekaj lepih slik, a več navedb oziroma podatkov še manjka in prostora ni vselej. Če bo prav, bo zbrala te reči naslednja številka.
Danes bi vseeno povedali o Selancili. Mladi Zagršnik — Franci Dvornik ter Mlačnikova hči — Ančka Hovnikova sta
— Oblaki so rdeči. — Mladina 1957 (3. VI.), št. 22. (Ivan Stopar)
— Oblaki so rdeči. (Ob dramskem prvencu Leopolda Suhodolčana). — Nova obzorja 1957, št. 7—8, str. 515—517. (Stanko Kotnik)
— Oblaki so rdeči v mariborskem gledališču. Gostovanje KUD Slava Klavora v SNG. — Večer 1957 (18. V.), št. 115. (M. S.)
— Oblaki so rdeči. — Delavska enotnost 1957 (5. IV.), št. 15. (Dušan Mevlja)
— Zvezek izvirnih slovenskih pravljic. Ognjeni možje. — Večer 1956 (3. II.), št. 52. (Oskar lludalcs)
— Pisana druščina živali. Sejem na zelenem oblaku. — Večer 1959 (17. L), št. 12. (Jože Forstnerič)
—• Sejem na zelenem oblaku. — Knjiga 1959, št. 1, str. 2.
— Mod mladinskimi knjigami. Sejem na zelenem oblaku. — Naša sodobnost 1961, št. 2, str. 183—184. (Marjan Brezovar)
— Skriti dnevnik. — Delo 1962	(14. II.), št. 44 in Najdihojca 1962 (14. TL), št. 6.
— Skriti dnevnik. — Ljubljanski dnevnik 1962 (24. II.), št. 52.
To dolgo naštevanje Suhodolčanovih del, njihove uporabe, obravnav in zabe-Icžb bi vsaj kratko zaključili: Ta pravzaprav kratka prevaljška doba našega književnika je bila bogata.
se vzela. Vse skupaj, tudi že same priprave, se je odvijalo po strogem redu koroške kmečke ovseti. Povabljenih je bilo 42 parov, saj sta ženin in nevesta kar mesec dni hodila vabit sosede in sorodnike. Na dan poroke so se na ženinovem domu zbrali svatje, ki jih je vodil starešina — ženinov krstni boter p. d. Štalekar iz Kotelj. Na nevestinem domu pa je to prevzela njena krstna botra — mati »ta široka« oziroma ker ona ni mogla vsega tega voditi, je vstopil namesto nje mladi Zabrčnik, nevestin stric. (Pri takih ovse-tih, kjer sta starešina in mati »ta široka«, camar in družica ne nastopata.)
Pred odhodom z ženinovega doma je imel starešina nagovor, v katerem je predočil slovo od samskega stanu ter za-
Gornje Sele so se zbrale ...
... na ovseti pri Zagršniku
Bad Godesberg na Renu
Taka je ta pokrajina ob
vezo skrbstva za prihajajočo družino. Poudaril je spoštovanje do staršev, ljubezen do zemlje — rodne grude. »Ponosen sem, da sem te nesel h krstu, pa še bolj ponosen, da te vrednega ženina peljem danes pred nevesto in poročni obred,« je končal starešina in že je zavižvala vesela godba. Nato so šli po nevesto na njen dom. Tam se spet originalno začne. Na zahtevo starešine, naj pač dajo nevesto, so mu izročili s slamo nagačeno maškero. Po nekaj takih prevarah oziroma po končanem ceremonijalu ter »odkupnini« so končno le dobili nevesto. Potem se svatje med seboj pozdravijo in spoznajo, dekleta pa razdelijo pušeljce, in sicer tako, da se že po tem vidi, kakšno vlogo ima posamezen svat na ovseti. Nato gredo skupno k poroki. (Zaradi oddaljenosti več kot dve uri in pol hoda je bil uradni poročni akt opravljen že na predpoldne, pa so' šli le še na cerkveni obred do svoje selanske župnije, kjer ju je zavezal 86-letni dekan in slovenski književnik Fr. Ksaverij Meško.)
Po opravilu so se vsi svatje zbrali na ženinovem domu (po pravilih bi se morali na nevestinem). Tu so pred veliko »rihto« počastili spomin na pomrle Za-gršnike in Mlačnike, potem pa zavajali v veliki raj kmečkega poročnega praznika. (Taka besedila pesmi in rekov bomo torej zbrali enkrat skupaj — morda že v prihodnji številki.)
Vsej tej lepi in veseli družbi Selancev in Hotuljcev je pripravila pošteno jed znana partizanska kuharica Dularjeva Pavla. Po prvem dnevu veselja jim je za zajtrk spražila kislega zelja, žgance pa naredila kar iz krvavic. Vsi so bili tako
zadovoljni, da so lahko vzdržali še en dan.
Omeniti je še, da so na tej poroki obnovili stari običaj, da so ob obeli slovesih ženina in neveste z domov ter ko so šli iz cerkve, pokali topiči. Za to je poskrbel sosed Šular.
Zagršnik je lepa gorska domačija nad Selami. Prednik je že leta 1898 postavil novo hišo. Stari gospodar Rok Dvornik je bil med prvo svetovno vojno vpoklican, vendar že v Velikovcu oproščen zaradi oskrbovanja velike hribovske kmetije. Od veselja je potem toliko časa popival po Slovenjem Gradcu, da je dobesedno znorel in umrl (1918). Takrat je prevzel dom dosedanji gospodar Franc Dvornik, poročen s Španželovo hčerko Marijo Kotnik.
Mlačnik je Zagrštiikov sosed. Gospodar, ki je umrl že leta 1953, je bil Zabrčki sin, mati pa je znana lepa Osojnikova Treza iz Bistre nad Črno, pri kateri so naredili Selanci tedaj kar skupinske oglede. Imela sta deset otrok, ki jih je ta žena potem sama vzorno’ vzgajala ter vse došolala, nekatere celo do višje in visoke izobrazbe. Hčerka Ančka-nevesta je bila knjigo-vodkinja v Slovenjem Gradcu. Ko pa sta se domenila z Zagrškim Francijem, se je odločila pustiti službeno mesto ter oditi nazaj na trdo kmečko selansko grudo. Da. na Selah je še tako!
In s ponosom zaključujemo ta popis s pripombo borca, da so bile Zgornje Selc zatočišče partizanov, saj je bil ženinov oče Franc Dvornik odlikovan z Ordenom zasluge za narod in je bila na njegovem domu v letih 1944-45 okrožna postojanka.
Vprašanje sodelavkam
Republiški inšpektor dela je ob nedavnem pregledu obratov čisto inirno vprašal, zakaj pri nas ženske na delovnih mestih ne nosijo naglavnih rut. Ali jih ne oskrbimo, ali kaj. In če je morda premajhna disciplina s strani predpostavljenih oziroma prizadetih, in zakaj.
Vprašani poverjenik je seveda zardel, ker izgovora, da bi se nevtralno izmazal, ni. »Pa vi dopovejte ženskam,« bi mu najraje po domače rekel. Vse je oskrbljeno, vse predpisano, vse dopovedano, ampak zelo redke uporabljajo to zaščito. Nihče še tudi ni vprašal za to dodelitvijo, če je izostala, kakor še menda sploh nikoli nihče zn pravim zaščitnim sredstvom.
Ali naj sedaj spet nanovo naganjamo to lajno, ali naj uvede kolektiv kaznovanja za to nedisciplino? Zakaj? Odgovorni vodje dela morajo na takih delovnih mestih dosledno zahtevati uporabo te zaščite, sodelavke pa jo morajo uporabljati v lastnem interesu. Samo od tega je vse skupaj odvisno.
Vabimo sodelavke, da upostavijo zahtevani red predvsem same, saj je namenjen njihni higieni in varnosti.
reki Ren. Voda, gradovi, vinogradi ter znana zdravilišča — letovišča. Da teče s temi vodami predvsem tudi poceni promet, si lahko mislimo. Glej potopis »5000 km po Evropi«
KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV organizira
KOROŠKI KULTURNI TEDEN
Ravne
— sobota, 14. 4. — Svečana akademija ob X. obletnici KKŠ
— nedelja, 15. 4. — Koncert koroškega akademskega okteta
— torek, 17. 4. — Nastop folklorne skupine Svobode Ravne
— sreda, 18. 4. — Nastop dramske skupine Svobode Ravne
— četrtek, 19. 4. — Literarni večer — sodeluje Stane Sever
— petek, 20. 4. — Večer sodobne črnske lirike
— sobota, 21. 4. — Tradicionalni koroški študentski ples
R a dlje
— nedelja, 15. 4. — Koncert koroškega akademskega okteta Slov. Gradec
— ponedeljek, 14. 4. — Koncert koroškega akademskega okteta ob 20. uri Dravograd
— ponedeljek, 14. 4. — Koncert koroškega akademskega okteta ob 16. uri Prevalje
— torek, 17. 4. — Nastop dramske skupine Svobode Kotlje
— petek, 20. 4. — Koncert okteta Svobode Ravne
Mežica
— nedelja, 15. 4. — Nastop dramske skupine Svobode Ravne Črna na Koroškem
— nedelja, 15. 4. — Koncert okteta Svobode Ravne
— sreda, 18. 4. — Nastop dramske skupine Svobode Jamnica
Žerjav
— sobota, 14. 4. — Nastop folklorne skupine Svobode Ravne Jamnica
— nedelja, 15. 4. — Koncert okteta Svobode Ravne Kotlje
— nedelja, 15. 4. — Nastop dramske skupine Svobode Holmec
— sreda, 18. 4. — Koncert okteta Svobode Ravne
H o 1 m e c
— sobota, 14. 4. — Nastop dramske skupine Svobode Kotlje
Tak je bil program — zadosti lep, vzpodbuden in bogat. Predvsem so študentje zapopadli celotni ta predel, od koder se pač najprej zbirajo na koroški-ravenski gimnaziji. Niso pa imeli toliko sreče pri izvedbi, kolikor so imeli zlate volje pri načrtovanju. Medtem ko sta umetnika Staneta Severja (izostal zaradi poškodbe noge) na literarnem večeru posrečeno nadomestila njegova sodelavca Glavinova in Rohaček, mnogih drugih motenj ni bilo mogoče popraviti, tako da je nekaj nastopov celo izostalo. Obisk je bil izredno slab. Ni nam v čast in naj prireditelji oprostijo. Na drugi strani pa moramo vsi razumeti: vreme nam je letos vzelo skoro vso pomlad, pa tisti prvi nekoliko toplejši teden na deželi toliko bolj zaposlijo oziroma zaženejo mimo dvoran. Drugič je čas boljše izbrati.
Sinje višave - last smelih . . .
(z občnega zbora aerokluba)
Tako se je glasila parola koroških letalcev dne 17. marca 1962 v Domu žele-zarjev. Na modri zavesi smo videli še padalca, reaktivno letalo in bele oblake. Letalci, ki so bili zbrani na letnem občnem zboru, so strmeli v čas, ko bodo lahko spet posnemali 'sliko na plavi zavesi.
Kakšno je bilo delo v pretekli sezoni in kakšne so perspektive v prihodnji, nas je vabilo k poslušnosti. Samo nekaj podatkov bo zadostovalo, da vidimo glavno 'delo in smer dela Koroškega aerokluba. V pretekli sezoni sta bili najbolj aktivni motorna in padalska sekcija. Zaradi po-
manjkanja kadra in tehničnih sredstev jadralna sekcija ni mogla izpolniti svojega načrta.
Z majhno trenažo in z velikim trudom je tekmovalna ekipa motornih pilotov zastopala naš aeroklub. Naša letala niso tekmovala samo v okviru tekmovanj L/ Slovenije, ampak celo v državnem merilu. Čeprav smo v zgodovini našega aerokluba prvič nastopali na tekmovanju, smo v državi na petem mestu. Pozdraviti je tudi to, da so naši letalci sodelovali na velikem letalskem mitingu, ki je bil v okviru 20. obletnice ustanovitve
nove Jugoslavije v Ljubljani in v Zagrebu. Naši letalci so spremljali tudi proslave in razne otvoritve po Dravski, Mežiški in Mislinjski dolini. Letalska sezona se je zavlekla do zime in motorji naših letal niso umolknili niti takrat, ko je zapadel sneg.
Tudi padalci so v pretekli sezoni pokazali svojo aktivnost. Izšolali smo okrog 45 novih padalcev in se udeležili štajerskega padalskega tekmovanja v Celju, na katerem je naša padalka zasedla prvo, moški pa tretje mesto. Na domačem letališču smo organizirali medklubsko padalsko tekmovanje, na katerem smo zasedli prvo mesto.
Člani, ki so bili v pretekli sezoni najbolj aktivni v motorni, jadralni in padalski sekciji, so bili nagrajeni z maketami letal. V očeh vseh letalcev smo lahko videli hrepenenje in želje po soncu, pomladi in novi sezoni.	J.	S.
IZPOPOLNITEV KULTURNE KRONIKE KNJIŽNICA V KOTLJAH
Danes je ta reč drugačna. Na Ravnah je knjig morda več kot kje v velikem mestu. Oskrbuje nas tudi potovalna knjižnica, in sicer tudi v oddaljene gorske vasi itd. Za tiste čase pa je bil dogodek, če so tudi v vasici pod Uršljo goro mislili na to.
Skozi se je namreč govorilo, da je bila v Kotljah ustanovljena javna knjižnica že dolgo pred I. svetovno vojno, zapisanega pa le nismo našli o tem kje kaj več, zato toliko raje zabeležimo tole:
Imeli smo namreč srečo, da smo se spomnili in vprašali p tem Kovačevega Florijana — Florijana Razgoršeka, kajti zadeli smo na prvega odbornika te knjižnice. Povedal je, da je bil ustanovitelj knjižnice takratni lio-tuljski župnik Franc Štingl, ki je, rodom Ceh, sodeloval v več slovenskih revijah. Kdaj je bila knjižnica ustanovljena tudi prostorno, ni točno znano, ker je imenovani oskrboval oziroma izposojal knjige tudi že prej iz svoje zbirke — verjetno pa kmalu po njegovem prihodu v kraj. Formalna ustanovitev z namestitvijo knjižnice v »salonu« gostilne pri Toniju je morala biti okoli leta P>08. Prvi odborniki so bili Lenart Kuliar-Vužnik, stari Kotnik, Volen, tisti Rožnnkov cerkveni mecen in Kovačev Florijan — naš Florijan Razgoršek z Navrškega vrha. Zaradi takega gledanja nekaterih na to močno slovensko reč, so morali knjižnico kmalu umakniti iz gostilniškega lokala ter so io upostavili spet v župnišču. Po uboju Ferdinanda v Sarajevu oziroma po izbruhu svetovne vojne se je pritisk na slovenske zadeve spet povečal. Knjižnica je bila prepovedana oziroma se je umaknila v ilegalo. Vsak odbornik je vzel nekaj knjig in jih potem rnz-posojal po kmetijah in fretah hotuljske soseske.
Droben, n za Kotlje ponosen zapisek.
NE MOREMO
Ponovno se opravičujemo, ker še zmerom nismo mogli objaviti raznega tekočega domačinskega spesnjenega in spominskega gradiva, ki se je nabralo tekom leta v uredniškem predalu. Na nas se verjetno jezi kar vseh enajst teh dopisnikov, vendar ne gre vselej. Vse tudi ni zrelo zn objavo, predvsem je veliko takega pesnikovanja, s katerim si sploh ne moremo dosti pomagati, za uporabne stvari pa bo že kdaj priložnost, zato pač prosimo	j”.
Več e« hi želel! Kodelevnjn iz obratov ter iz vseh aktivov našega družbenega dogajali ja.
mrr»m
Profesor stopi v razred in takoj vpraša: »Tovariši, ali verjamete v duhove?«
Vsi: »Neee! Kje paaa!«
Profesor: »Jaz pa — zato bom odprl okno!«
Vsaj okoli 87 lot star posnetek ravenskih fužin. Čisto majhna reč in nikjer še ni nobenih personalov, ne šole, ne Čečovja. Grad je bil tedaj
nekoliko drugače zazidan — še varovalni vhodni stolp itd.
Da bi imeli čisto primerjavo z današnjim pogledom, vabimo pogumne fotografe, da izdelajo posnetek s točno istega incsta, od koder je bil ta pogled. Ampak točno! Upravi je predloženo, da nagradi štiri najboljše posnetke, ki jih bo izbrala komisija
PREPOZNO
Premočna letna jopica ji pokriva ramena. Pa ne čuti nje mokrote; le prekratka, napeta obleka nehote izdaja njene tegobe. Ni sama na samotni poti skozi gozdove ... Njeno misli veljajo otroku, ki ga še ni, in Petru, ki jo> je bil brez slovesa zapustil — v strahu pred otrokom ...
Med enoličnim padanjem dežja razmišlja o tem, kako ji je bil, ko sta se po kožuhanju prvič tesno objeta zavrtela ob domači polki, zatrjeval, da mu je že dolgo všeč. In vendar jo je potem, ko' mu je med objemom pod jablano v sadovnjaku priznala, da nista več sama, pogledal tako prestrašeno in tuje... Tistega prestrašenega, hladnega pogleda ne bo nikdar pozabila. Nato se ji je umikal vedno bolj, dokler ni nekoč zamomljal: »Sorodnike pojdem obiskat onstran meje...« Takrat še ni dvomila, da se ne bo vrnil. Šele sčasoma je to spoznala. S svojo težo bo ostala sama, zapuščena ... Dolgo je razmišljala. Še materi ni zaupala, ko se je odločilna. »Poiščem ga. Mora se vmiiiti, da bo otrok imel očeta in jaz moža!«
»Morda se zdaj že kesa zaradi svoje strahopetnosti,« se tolaži in izpodbuja na samotni poti skozi gozd. A poti noče biti konec in ne spolzkih korenin, ki jo pre-prezajo, dokler na eni od njih ne spodrsne in se — premražena in vročična hkrati — sesede...
Nenadno se ji je zazdelo, da leži v topli domači postelji in sedi ob njej mati... s svojim dobrim, skrbečim pogledom...
Šele jok jo predrami. Tanek otroški jok, ki ga doslej še ni čula ob svoji postelji ... Pa tudi obrazov kmečkih žena ni mogla prepoznati, ko se je osveščala v tuji sobi, do katere so jo bili prepeljali na kmečkem vozu. V gozdu je tudi tujci niso pustili izdahniti. Saj dobre ljudi je najti povsod, še v zapuščenem gozdu.
Povedali so ji, kako in kaj je z njo. Naprej da še nikakor ne more, četudi je bila to njena prva misel.
»Le ne bodite v skrbeh! Ne zase ne za otroka!« ...
S težavo je premaknila roko in se dotaknila drobne otroške glavice kraj sebe. »Zaradi tebe je Peter pobegnil, zaradi tebe ga morava spet najti...«
Ljudje so ji pravili, kako so jo našli in potem zapeljali sem, do najbližje kmetije. »Tu morate ostati, dokler se povsem ne popravite!«
Vedno znova se jim je zahvaljevala in hkrati zatrjevala, da tu ne more ostati, kljub njihovi dobroti. Naprej mora, da poišče Petra. V drugo je gotovo ne bo izdal. Tako krut on ne more biti!
Cez nekaj dni se je dvignila, potem je otroku sama prala plenice. Kur v tolažbo
ji je bilo, da ni več sama, zapuščena. Kljub temu pa ne more več dolgo izkoriščati ljudi, ki so se bili v njeni nesreči tako lepo zavzeli zanjo. Naprej mora, čim prej!
Cez dobra dva tedna se je zahvalila neznanim ljudem in kar težko ji je bilo, ko se je od njih poslovila. V naročje je vzela dete, ga poljubila in šla na dolgo pot...
Dosti vasi je prehodila in na dosti dobrih ljudi je naletela, ki so ji pomagali z mlekom in kruhom. Tu in tam se je zaustavila nekaj dalje, da je z delom na kmetiji vračala ljudem njihovo dobroto. Pridnih rok je vsakdo vesel. Ona pa se je med delom gnala za dve. Tako je priskrbela otroku nove plenice, da jih je lahko menjavala. Morda bo Peter kar ponosen, ko se tako pogumno prebija do njega ...
Nekoč je naletela na starko in ji je na pragu v nekaj besedah pojasnila, kako je z njo. Vsakomur se ne bi mogla tako z lepa zaupati. Zazdelo se ji je, da je starka podobna njeni materi, pa si je želela za nekaj dni ostati pri njej.
»Sama sem doma. le vstopite, da si malo odpočijete. Kmalu se vrneta mož in njegov pomočnik — naša nova moč. Potem sc pomenimo kako in kaj. Mogoče vama bosta tudi onadva lahko kako pomagala, da laže najdote vašega »ubežnika«.
Pred hišo začuje iznenada govorico. Eden od glasov se ji zdi znan. Nehote
zadrgeta. Še bolj pa potem, ko vstopi — Peter.
Njuna pogleda sta se srečala. Njen je bil pričakujoč, proseč, njegov preplašen, nestrpen. Še besede ji ni privoščil. Nenadno se je okrenil in naglo izginil.
»Ni me maral prepoznati,« je zatarnala mlada mati zase. »Že drugič me je izdal.. .«
Gospodar je zaman klical izginulega. Šel je pogledat za njim, a je že izginil za vaškimi kočami in hišami. Ni se vrnil. Tudi naslednji dan ne. Ni ji preostalo drugega, kot vrnitev. Spet mora na dolgo pot, spet bo skušala skrivaj preiti mejo, da ne bo neprilik. Dovolj ji je potikanja, iskanja, miloščine in varljivih upov. Nikoli več ne bo silila za takšnim očetom. Šla bo domov k materi. Naj poreče mati kar hoče ...
Tudi tokrat je graničarji na meji niso opazili. Vsaj ustavljal je ni nikdo. Šele ko se je bližala domu, se je začelo izpraševanje in brušenje jezikov.
»Zakaj mi nisi prej povedala, zakaj nam nisi nič pisala?« jo je pričela izpraševati mati na pragu domače hiše.
»Mama, vse vam bom povedala, saj zdaj več ne pojdem z doma.«
»No, samo da si se vrnila, drugo se bo že kako uredilo,« jo tolaži mati. »Za ma-
Se še spomnite, ko smo pred dvemi leti povedali v našem listu o Ljubu Bekarju, ki je leta 1933 čisto izginil. »Od Sežane do Ljubljane« je bil naslov tistega popisa. Naš urednik mu je na takem stanovskem sestanku celo govoril v'spomin in vsi so vstali v enominutno počastitev pokojnega.
No, kmalu nato se je po 25. letih iznenada pojavil v Ljubljani, sedaj pa je sodelavec na Zavodu za zdravstveno in tehniško varnost dela LRS, tako da smo po liniji delovnega varstva kar spet tesneje skupaj.
Kakor ste razbrali: vsepovsod smo že zbarkovali ter tudi od povsod pridobili in objavili podatke, kako je z delovnim varstvom v posameznih državah. Celo z Japonske imamo take cifre itd., le iz Rusije nekih določenih mer vsaj mi zlepa nismo mogli najti. Pa še prosili smo tedaj take popotnike, ki so šli poslovno tja, a vrnili so se z izgovori. Šele naš direktor, ki je bil tam na študijski ekskurziji, je vedel povedati o meri okoli 4% nesr-č letno na zaposlene (torej za polovico manj nesreč kot pri naši železarni). Seveda pa takemu ločenemu podatku ne moremo kar talko zapasti — lahko najboljša oziroma morda majslaibša železarna — zato smo podatke iz ruske železarske industrije še zmerom iskali.
Na piko smo vzeli Ljuba Bekarja, ki je bil tam 25 let in je sedaj torej na tem našem zavodu v Ljubljani, toda bil je dolgo bolan oziroma jie medtem spet potoval. Sedaj pa nam je ustregel ter prevedel vsaj približno tako stvar iz ruske revije »Bez-
lega pa bova že kako poskrbeli. Nisi prva, ki se ji je to primerilo ...«
►Sčasoma so se govorice polegle. Pa saj se ni menila za sosede, ko se je posvečala le otroku. Tudi očeta mu bo nadomeščala. Otrok naj nikoli ne izve, kako je bilo njegovi materi...
Cas je mineval. Vedno bolj je pozabljala na svojo brezuspešno pot. Slednjič se je tudi vdala neutrudnemu snubljenju starejšega vdovca, ki je bil brez otrok. Zakon ji bo varen pristan. Nič je ne bo moglo več vznemiriti. Še Petrov morebitni povratek ne.
V treh letih, kar je bil z doma, se je tudi Peter močno spremenil. Spremenil se je celo tako, da je upal, da ga bo zapuščena nezakonska mati vesela. Pa se je motil: trpljenje in razočaranje je bilo tudi mater njegovega otroka spremenilo, utrdilo. Zdaj je bila ona, ki ga ni marala prepoznati. Nič je v tem ni moglo omajati. Tudi njegove solze ne ...
»Ne boš me več mučil. Imam dobrega, skrbnega moža, ki mi je pomagal takrat, ko sem bila pomoči potrebna. Rešil me je sramote in neprestane samote. Pojdi svojo pot, kot si jo hodil do zdaj! Sam si kriv: nekaterih stvari ni mogoče oprostiti. Posebno ne dvojnega izdajstva!«
Marija Ferk
opaisnost truda...«. Moramo reči, da smo pričakovali kaj drugega: direktne podatke o pogostnosti nesreč pri delu v ruski železarski industriji, da lahko primerjamo stopnjo ogroženosti oziroma varnosti, kakor imamo te mere skoro za vse druge države na svetu. Pripisal je, da bo še kaj prispeval, pa ga kar tu naprošamo za bližnjo in bolj železarsko vsebino preventive in uspehov, saj je gotovo tudi tam take literature gotovo na pretek.
V naslednjem torej omenjeni prevod, ki obravnava sicer le rudarski svet, a nekaj le pove za vse: tehniško osebje mora o delovni varnosti polagati izpite.
Prevod ee glasi:
DRŽAVNI IZPITI O VARNOSTNIH PRAVILIH
V zadnjem obdobju je bilo v rudarstvu ukrajinske SSR na področju temeljitega izboljšan ja varnostne tehnike in industrijske higiene mnogo storjenega. To je rezultat vztrajne borbe gospodarskih voditeljev in inženirsko-tehniškega osebja za višjo kulturo proizvodnje, izrazit red, razumno izkoriščanje strojev in mehanizmov, uvajanje kompleksne mehanizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov.
Pri reševanju proizvodnih nalog pri pogojih velike nasičenosti v rudarstvu s komplicirano tehniko mora vsak voditelj-inženir in tehnik dobro poznati organizacijo dela in tehnologijo proizvodnje, pa tudi varnostna pravila. V zvezi š tem ima posebno važen pomen odločba direktivnih organov ukrajinske SSR z dne 11. 5. 1958
o polaganju obveznih državnih izpitov o varnostni tehniki enkrat za dve leti. Izpiti so obvezni za inženirsko-tehnično osebje, ki dela v rudnikih in se bavi z raziskovanjem podzemeljskih zakladov, ki nadzoruje varnost pri delu v rudarstvu in pri geoloških raziskovalnih Skupinah.
Izpite morajo polagati vsi inženirji in tehniki začenši od rudarskega delovodje pa do voditelja uprave Narodno gospodarskega sveta, vsi rudarski tehnični inšpektorji, vključno osebje uprave pokrajinskega rudarskega nadzora in inšpektorji pokrajinskega sveta sindikatov. V soglasju z uredbo o državnih izpitih, komisijah pri organih za nadzorstvo varnega dela v industriji in rudarstvu so bili organizirani izpiti na sledeč način:
Pri pokrajinskih upravah so bile ustar-novi jene pokrajinske izpitne komisije, pri rajionških rudno-tehničnih inšpekcijah rajonske, a pri odsekih 'izpitne komisije odsekov. Pri pokrajinskih izpitnih komisijah so polagali izpite načelniki in glavni inženirji rudnikov in gradbene uprave, upravniki', glavni inženirji in mehaniki truistov, inženirji in tehniki kombinatov, načelniki rudno-tehnične inšpekcije rajonov in inženirji pokrajinskega sveta sindikatov.
Pri komisijah rajonov so polagali izpite načelniki odsekov in služb rudnikov, gradbenih uprav, inženirsko tehnično osebje truistov, rudarski tehnični inšpektorji odsekov in inšpektorji Okrožnega sveta sindikatov.
Pri komisijah odseka so polagali izpite drugi vodilni kadri rudnikov, gradbenih uprav in kamnolomov.
Uprave rudarskih okrožij so potrdile skupno z narodno gospodarskim svetom in pokrajinskim svetom sindikatov red za polaganje izpitov, Obliko spričeval, seznam oseb, ki morajo polagati izpite, in oblike zapisnikov sej državnih izpitnih komisij.
Da bi bilo delo komisij uspešno, so bili sestavljeni listki s 4 do 5 vprašanji iz različnih poglavij varnostnih pravil, prilagojeni raznim1 strokam. Na pr. za vodje eksploatacij e^ jamomerce, geologe itd.
V sestavu pokrajinskih izpitnih komisij so bili načelniki ali glavni inženir uprave pokrajine (predsednik), glavni inženir in glavni mehanik kombinata za eksploatacijo in graditev rudnikov, liprave narodno gospodarskega sveta (po strokah), glavne geološke uprave pokrajine, vodja (ali pomočnik) v odseku za delo in varnostno tehniko pokrajinskega sveta sindikatov.
Po takem principu so bile organizirane rajonske izpitne komisije, katerih sestav je bil potrjen po skupnem ukazu načelnika rudarskega Okrožja, načelnika kombinata, vodje narodnega gospodarskega sveta po panogah in geološke uprave. Ukazi so bili izdani v soglasju z odgovarjajočimi organi sindikatov.
Sklepi direktivnih organov UKSSR so primorali mnoge voditelje rudnikov in podjetij, tnusitov in kombinatov, da so organizirali proučevanje veljavnih varnostnih pravil na specialnih tečajih. Za iste namene so opravili na terenu konzultacije, seminarje itd.
Moramo poudariti, da so bili v podjetjih, kjer so se voditelji resno bavili z vprašanjem proučevanja pravil varnosti, in so organizirali to proučevanje, izpiti oprav-
Delovna varnost na Rusovskem
Tudi tam so zainteresirali za to skrbstvo predvsem tehniško vodstvo dela
ljeni v glavnem dobro. Tam, kjer so se zanesli na samostojni študij pravil, so bili rezultati v vrsti primerov nezadovoljivi. Rezultati dela komisij so še enkrat potrdili znano resnico, da inženirsko-tehnično osebje, iki ima neodgovoren odnos do svojih obveznosti, ki ne spoštuje varnostnih pravil, le-teh navadno tudi ne pozna.
K številu takih sodelavcev spadajo nekateri voditelji rudnikov kombinata Don-bas antracit, ki niso pravočasno položili državnih izpitov. To so načelniki rudnika trusta Bolkovoantracit: tovariši: Zagrizen-ko, Žabin, Sldzko, Košilijev in drugi. V tru-stu Frunze premog tov. Panfilov, Goma-1 inski in drugi. Dolgo so se izogibali izpitov upravniki in glavni inženirji trustov Frunze kombinata, tov: Korž, Lipilin, Pe-treniko in drugi. Ni slučajno, da se v teh truistih slabša indeks dela v varnostni tehniki iz kvartala v kvartal. Moremo pričakovati, da napravijo voditelji luiganskega narodnega gospodarskega sveta iz tega odgovarjajoče zaključke in končajo s podcenjevanjem varnostnih pravil. Zahtevati morejo od vodstva rudnikov in trustov izpolnjevanje odločb vodilnih organov. V glavnem v večini podjetij luganskega in stalinskega rudniškega kombinata je bila priprava za polaganje izpitov dobro organizirana in so bili izpiti v mnogih trustih uspešno dokončani. Komisije so dognale, da mladi inženirji in tehniki slabo poznajo pravila varnostne tehnike. To je rezultat nezadovoljive priprave specialistov v šolah. V večini slučajev rudarski delovodje in inženirji v eksploataciji slabo poznajo elektromehanske naprave rudnikov. Mnogi ne poznajo zaščitne ozemljitve z ozirom na zahteve varnostnih pravil. Glavno delo izpitnih komisij je končano, dejavnost pa še ne, ker še niso vsi vodilni kadri opravili izpitov, ali pa so jih opravili, toda z nezadovoljivo oceno. Moramo kontrolirati, če pozna vse inženirsko tehnično osebje rudniške industrije republike varnostna pravila. Ako dobijo pri ponavljalnem izpitu nezadovoljivo oceno, jih moramo odstraniti od te službe. Dobro moramo pripraviti za izpite osebje, ki ima veliko delovno dobo, ki je končalo specialne tečaje in ki ima pravico delati na odgovornih rudarskih delih. Iz vseh rudarskih podjetij Ukrajine je opravilo izpite 18 % specialistov z odlično oceno, 30 °/o z dobro, 42 % z zadostno in 10 % z nezadostno oceno. Inšpektorji pokrajinskih uprav rajonskih rudarskih inšpekcij, za katere so bile povišane zahteve, so povečini opravili izpite z odlično in dobro oceno.
Kontrola znanja varnostnih pravil v rudarstvu je pozitivno vplivala na odgovornost vodstvenega kadra rudnikov, trustov, kombinatov, geoloških skupin ter na izpolnjevanje varnostnih predpisov in pravil. Stanje varnostne tehnike se je izboljšalo. Tako se je znižal v prvem četrtletju
v premogovni industriji ukrajinske SSR traumatizem za 14 °/o v primeri z odgovarjajočo dobo preteklega leta. Število smrtnih slučajev se je zmanjšalo na 15,2 %. L. 1960 moramo spet kontrolirati znanje varnostnih pravil inženirsko tehničnega osebja in vodilnih kadrov v rudarstvu republike. K tej pomembni akciji se moramo pripraviti že sedaj, če nočemo, da bi imeli- take (sorazmerno slabe rezultate, kot smo jih iimeli pri zadnjih izpitih.
Slabo znanje varnostnih pravil je nezdružljivo s častnim naslovom sovjetskega inženirja in tehnika — voditelja in organizatorja proizvodnje.
T. P. Spanjiko Predsednik komiteja državnega rudarskega tehničnega nadzora ukrajinske SSR
Prevod iz revije: »Bezopasnost truda v promišlenosti« št. 7. 1. 1959.
OBČINSKI PRAZNIK
Tudi letos ga nismo ulovili. List je toliko prej zaključen, ko še ni bilo programa, čeprav izide šele po dogodku. Ampak, čeprav kdaj zapoznelo, zajeli smo do sedaj še vse, in sicer tako kot morda zlepa ne kak list v deželi. Vse smo že popisali in tako tudi že ponovno zadnjo bitko druge svetovne vojna oziroma spomenik zmage na Poljani, ki sta dejstvo in misel občinskega praznika naše koroške občine.
Kolikor bomo dobili lepih slik s tega praznovanja, jih bomo objavili v prihodnji številki.
PUSTIMO LEPOTO CIM BLIŽE
Nasade in grede v tovarni premalo varujemo. Precej smo tega že napravili okoli oziroma med obrati, kar prinaša v tovarno svojo svetlobo. Vsaj tak je namen in je lep. Nekateri pa to rast vseeno preveč prezirajo in uničujejo. Tak površnež, če le more, kaj pohodi, povozi ali odtrga. Nikar! Vsa ta stvar je sicer malenkost, vendar je dah prirode in lepote čim bliže na sajasta delovna mesta, kjer preživimo polovico odmerjenih dni.
KNJIGA O KOROŠKI KUHI
Pa je le izšla enkrat tudi taka zbirka o koroških jedilih oziroma o jedilih na koroški način. Knjižica »KARTNER KOCI1BUCHL« je izšla pri založbi Ferd. Kleinmayr v Celovcu, avtorica pa je strokovna učiteljica Lia Mi-klau. Torej nemška — celovška izdaja, zajema pa celotno koroško (kuho. Ker pri nas take zbirke še ni, bomo morali dokler pogledati pač v to sestavo.
Zbirateljica pove, da ima ta koroška zadeva veliko špecialitct ter da odklanja preveliko kuhanje, rezanje, pečenje in mešanja — da so torej prave koroške jedi čim več — naravne. — To je svoja prednost, svoja odlika. Avtorica pa tudi ne zataji še nadaljnje prednosti, ki jo ima prehrana na Koroškem: Tu namreč vlada neko posebno zdravo veselje nad jedjo. Ljudje si tu pozorneje odredijo čas za jed — torej kar nekaka slovesnost, ne pa le neko bulanje črev za zopetni ho-ruk. Posebej obravnava knjižica koroške malice s pravim 'kmečkim rženim
kruhom. Pove pa tudi o koroškem hrenu, o ajdovih žgancih, o vojenih pšeničnih žgancih, ild.
Ne moremo reči, da čisto zadovolji iskalca koroških kuharskih Specialitet, ker ni niti pisana iz kakega takega namena, a dopade se knjižica takoj, ker ne skriva skromnosti oziroma poudarja težjo naravnost naše kuhe itd.
Edina napaka te knjižice pa je, da ne sme nihče ničesar prepisati, nikjer kako drugače objavljati tako, da celo premišljaš, če smeš po tem sploh kuhati.
DVE, TRI PROŠNJE ZA POLETJE
Šoferji — ponovno vas naprošamo, imejte obzir in nikar ne navijajte avtomobilov po teh cestah in ulicah vsaj ne v trenutku, ko se največ vsipljemo iz tovarne. Sami veste, kako je marsikje nerodno in nevarno, na drugi strani pa je treba prizanašati tudi s prahom. Počakajte trenutek za odtok največjih ljudskih mas. V pogledu nesreč bo zn vas le prav, ničesar ne boste zamudili, ker imate tako volan, in še hvaležni vam bomo.
Prizadeti — glejte, da vsaj v dobi največ-jc te rasti odločno ukrepate za pocenitev solate, krompirja, fižola in drugih zelenjavnih prikuh na deželi. To se pravi, če stane porcija solate sedaj, ko jo moramo dovažati s konca sve.ta. iks dinarjev, naj bo v času, ko se razbohoti na vseh koncih in krajih ter tudi pri na«, vsaj za polovico cenejša itd. Trgovine. gostinstva, menze naj pomagajo ter predvsem domača vrtnarija in kmetje naj prirmknejo. Kar ni razumljivo, da mora gostinska postojanka v našem zelenem, kurjem in kravjem okolišu tudi v poletju celo po solato, jajca, kure. surovo maslo itd. v --Maribor, namesto da bi jo domačije zasule v lastnem interesu z dobro in cenejšo robo.
To ljudstvo nima tega čuta... je povedal tak obisk, ko smo šli tudi na grad Ravne. Najmanj sto takih divjih srezic so si namreč napravili gor ta nedisciplinirani oziroma kar križem kražem je vse shojeno in pomendrano.
Da, z zelenjem in s prirodno lepoto pri nas še nismo na tesnem, zato teh reči še ne cenimo tako kot tam. kjer sta sam cement in asfalt. Vseeno pa bi spomnili tudi na to in zaprosili vse ljudi kraja, posebej pa še mladino, da bi opustili to nelepo razvado križarjenja po rasti ter se navadili na upostav-ljene poti. Svojstvena kultura je to v odnosu do lepote, predvsem pa red.
JURIJ PETRAČ
— je umrl popolnoma po neumnem. Zdelan' menda od pljučnice je še lezel v svoj arhiv. In ko se je že zavsemn sesedel, je še prišel. Neka taka kaprica, ali kaj, da bo že še šlo... In ko so ga v petek že kar nesli v posteljo, se je šele vdal, v soboto pa končal.
O Juriju Petraču smo že povedali takrat s Polancem ter v spominu »Gradiški pojo«. Bil je namreč pevec svoje dni kot se jih malo rodi. Nobenih takih možnosti niso imeli, nobenih šol. nobenih not, ampak ko so zapeli Jurij, Rudi in Polanc, je zazvonilo po deželi. Pred 42 leti sem jih prvič čul pa še nekajkrat in od tistihmal take muzike iz grl nikoli več. Stihov skoro niso izgovarjali, temveč so le peli. Dirigiralo je srce. le vižvalo je grlo. Od rojstne Šmarjetc v Podjuni pa do naših Sel, koder so ga čuli. bo ostalo.
V značaju zmeraj svetel, uslužen, skromen in domač je prešel svoj čas od hlanca do vmes financarja z nekaj Vidovičeve šole pa do tovarniškega delavca ter končno arliivar-ia. Vse sorte je bilo, a niegovi trije mladi Petrači so vsi šolani, da bo bolj ustaljena njihova pot.
S tem je zaključil, sedaj pa počiva na sta-rotrški taki njivi. Počivai v miru! Dežela, koder si prepeval, se bo še in še spomnila.
Redakcija te številke je bila zaključena 9. uiaja 1962.
STROŠEK ZA »KOROŠKI FUŽINAR«
V smislu zakona o tisku objavljamo stroške za zadnjo številko našega lista, in sicer:
—	Mariborska	tiskarna	—	tisk in	odprema...................................... 460.700	din
—	Mariborska	tiskarna	—	klišeji.............................................    76.200	din
—	Honorarji za tekst in	slikovne	prispevke.....................................  35.000	din
Skupaj . . . 571.900 din Strošek jc potemtakem zopet nekoliko nižj i od izdatka za prejšnjo izdajo.
NESREČE NAS SPET TOLČEJO
ZARADI PREMAJHNE PAŽNJE PRI DELU
Sodelavci, kar je J)iIo kdaj storjenega pri naših fužinah za odbitje ostrine nezgodnostnega elementa, ste napravili vi na delovnih mestih. In veliko je bilo storjenega: pogostost nesreč pri delu sino tekom devetih let znižali za 75"/« ter postali tako najboljše podjetje med vsemi železarnami v državi.
To našo najboljšo doseženo stopnjo varnosti (okoli 9"/« nesreč letno na stnlež) smo držali že skozi pet let ter sino se po tej meri že zbližali varnostni stopnji pri najnaprednejših železarnah na svetu.
Toda, namesto da bi z izkušnjami in z zastavljeno voljo zniževali to nesrečo in škodo naprej, smo v letu 1961 že spet začeli kvariti. S povišanjem pogostosti nesreč na 10,1"/» smo že padli z najboljšega na drugo mesto. Prekosili so nas štorski železarji, čeprav nimajo tam nobenega nagradnega stimulusa za preprečevanje nesreč pri delu. Tu se moramo odkrito vprašati, zakaj so Ravne nazadovale, ko bi lahko bile naprej najboljše ter dalje rušile nezgod-nostni element.
Pokvarjeno leto 196t pa niti ni dovolj, temveč se ta minus nadaljuje tudi letos. Če smo še začeli nekako, so bili februar, marec in tudi april postopoma slabši, čeprav je v aprilu nekoliko boljše.
Poglejmo povprečje pogostosti nesreč zn letošnje četrtletje v primerjavi s tako že pokvarjenim rezultatom
leta 1961:
Povprečje	januarja	februarja	marca	aprila
1961	1962	1962	1962	1962
— vse nezgode	10,1 »/o	8.76"/«	10,0»/»	13,2«/»	10,08»/»
— samo nezgode v tovarni 9,0»/»	7,32»/»	8,6»/»	12,0»/»	9,12»/»
Na ta način ne more biti dobro. Kdaj na primer bomo nadoknadili katastrofo v mescu marcu ter še zadosti hudo višino aprila?
REZULTATI PO EKONOMSKIH ENOTAH
Poglejmo še, kaj neki počnejo posamezniki oziroma pri posameznih ekonomskih enotah, da je prišlo do tega poslabšanju:
Ekonomska enota	š januarju		t e v i 1 o februarja	n e z g o marca	d aprila	Opomba
Topilnica		4			1	1 .	— seduj kar gre
Livarski obrati		4	5	9	4	— marec nemogoč
Kovačnica		3 +1	1 +1	6	3	— marec nemogoč
Valjarna		2	2	3	6	— hudo poslabšali
Termična obdelava		—	—	1	—	— še ena preveč
Mehanska obdelava		3	6 +1	5 +1	5 +1	— mnogo preveč
Vzmetarna		- + i	2	—	—	— februar prehud
Energetski		—	i	—	- + 1	— preveč
Elektro-obrat		—	—	—	—	— odlično
Strojni remont		- + 1	—	2 +1	—	— marec nemogoč
Gradbeni remont		—	—	—	—	— odlično
Promet				—	—	—	—- odlično
OTK — kem. laboratorij				1	—	—	— zopet v redu
— žarilnica				—+ 1	—	—	— zopet v redu
— mehanična				1	—	—	— zopet v redu
Špedicija				—	—	1	— prav treba
Uprava itd.				—	—	—	—v redu
S k u p a j		16 + 3	19 + 3	27 + 2	20 + 2	— zelo slabo !!!
KAJ NAJ NAPRAVIMO ZA ZMANJŠANJE TEGA ZLA?
Odlično so torej v prvem četrtletju 1962 odrezale le tri ekonomske enote, da upravne zaradi manjše ogrože-■ostne stopnje ne omenjamo, oziroma enote Doma železarjem sploh ne navajamo.
Samo tisto, kar boste storili vi delavci — izvrševalci dela na delovnih mestih in kar boste v tem smislu ukrepali vodje delo, je odločilno.
Ne referenti, ne ločene komisije, ne Domžale, ne Pekre, ne vrag pa ne svetnik nam ne bodo pomagali oziroma prevzeli za nas to skrbstvo po obratih, če ga bomo sami zanemarjali.
Prav pri železarski industriji imamo celo dokaze, da je tam, kjer je toliko več referentov in komisij, enostavno tudi toliko več nesreč pri delu. Vzrok za to je v tem, ker se ob gomili teh posredovalcev zdijo razbremenjene in se odmaknejo tisti, ki lahko edini ukrepajo za uspeh sproti in vsak dan — izvrševalci oziroma vodje dela na delovnih mestih. Kar tega mora biti pač mora biti, vendar
KLJUČ ZA ZMANJŠANJE POGOSTOSTI NEZGOD JE V SODELOVANJU VSEH!